iri} to Im****»' „d Holiday». PROSVETA glasilo slovenske: narodne podporne jednote DiiáoÉÜt la ipraraitkl pro dNi: IÜT 8. Ii« —lil» IT, OfftM Of SÖST 8o. Loweielo »w Tolopkoao t Uwndtli (MS. ^to-YEAR XVIL fryig rasaissa^rg: tras^ram» cw«MO, in, ^ 4. .pñi. (APr¡i 1924. Sot»»crlpti«M $8.00 Yaarty STEV.—NUMBER 81. Aoooptuico for OMlIia« at •O00UI roko of ooalotO prooidod for hs ooetioa 1103. Act of Ocl. S, 1817. a«tk.riaad m Juaa 14. 1818. STONE JE NOVI JUSTIČ-Nl TAJNIK. Ukor je bilo pričakovati, tako bo j, godilo. Predsednik Ooolidge ,, imenoval konservativca sa pravosodnega tajnika. WALL STREETU BE JI v TEM SLUČAJU ~ ŽELJA ___TUDI IZPOLNILA Waihington, D. 0. — Spor, ki it je vršil zadnje Štiri ali pet dni Bed zapadnimi progreaivnimi re publikanci in vzhodnimi konser vitivci radi izbere novega pravosodnega tajnika, se je končal z unsgo zadnjih. Za justičnega tajnika je imenovan Harlan Fiake Stone iz New Yorka, ki je bil iti-rinajst let dekan pravne fakultete na columbijski univerzi in ki je šele pred kratkim odložil to alužbo. Predsednik Coolidgc je najprej poslušal, kako so mu senatorja Borah in Cummins pa drugi za padni progresivei priporočali aod nika WilUama S. Kvnyona z zvez sega krožnega prizivnega sodišča, in potem pa tiste, ki so imeli svoje pomisleke proti Kenyonu. Ko je ¿ol obe strani, je ponudil službo pravosodnega tajnika Stonu iz New Yorka. Nasprotovanje Kenyonu med predsednikovimi svetovalci se je opiralo predvsem na to, da bi Kenyon, če imenovan za pravoaod ae&a tajnika, naperil svoje kopje proti velekapitali8tom ter jih preganjal s svojimi odredbami, kikor je preganjal Daugherty de k vtke mase s svojimi sodnimi pre ivedmi. Zapa.lni progreaivci so 'dejali predsedniku, da bi bilo Kenton* to imenovanje imenitna politična poteza. S tem korakom bi pred lednik zopet zbudil med nezado »oljnimi poljedelci na z&padu zaupanje v administracijo, zakaj, »odnik ima kot bivši progresivni voditelj in načelnik kmečkega bloki, ko je bil še v senatu, silen *pliv med zapadnim prebival •t vom. Tisti, ki so pomagali predaed-»«ku izbrati politične amernice, J» so nemudoma razložili, da je Wa izbera novega pravoaodnega ¡»jmka popolnoma nepolitična. mdiednik sc ni oziral niti na «mljepisno lego, niti ne na kake w»*e okolnosti, ko se je odločil « Sto*«. Politični pomisleki, ki so jih »svetovali in namignili zapadni FJIMffci, bodo vpoštovani na Kimemejfci ¡n važnejši način. Kaj "f Pfdsednik o Kenyonn, je r"kajial » da mu je ponudil tajništvo, ko je apo-« Denbyja iz »lužbc. Nadalje je bilo namignjeno za-JMnnn jirogresivcem, da bodo njihnc Politične Želje, IL '0 za nom,necijo zveznega Npre« aednikt. V razmišljanju o r"; k'lo bi naj bil ^^ ^ ' »ki glasovnici, je bil omenjen K'iiyon, pa senatorja Bort*' m r,,pp,.r Cwlidg, jr kakof pravijo^ prf menovati tega ali one-» »psdi,,ga progreaivca za pod-P&"«lniskt.g, kandidata in tudi ■ «•"»»nega predsednika narod- B wirenelje. J,!' d",ni i,nfl Prtdsedaik Coo-«I .,1Plr. političnega nagi-J' ('"nudil pravosodno taj-1 "niku Stonu, bo poka-ri)»'je na 3. straai.) OilMURNlOA DRLA VNÄA. PTT Premogarska ^ dB« l-*priU, ker PremogorjHr ostalo do- » (ra/nujojo obletnico osem-v ta delavnika. Na U dan je Uu.r;* °aemurni de- t, "d ust n ji. 8smo stroj ^ ;. delavci pri srsal H". .V ^»«Ä delo ja noj- ^" "'^oMalivMk n. avi. w * u ^rnsburg. ni - flM* l"' 1. aprila ob- ,r * "Pustom obletnico ti-dokill oooBi hrt I,aD 1 •pr-la je narodni aa k . . K ** 4 BWW1 * " «t** prtaogarjo. Pregled dnevnih dogodkov. Ataerika. Predsednik Coolidgc je imenoval atarogardista Stona za novega justičnega tajnika. Senatni odsek, ki preiakuje korupcijo v juatičnem departmentu, jo odkril, da so Japonci dobili tajne načrte ameriške zračne mornarice. Socialistični župan Hoan zmagal v Mihvaukeeju z veliko večino. Čikaškl atanarinarji se pripravljajo na štrajk. Inozemstvo. Rusija predlaga novo konferenco za razoroženje narodov. Nemčija zahteva razoroženje Francije. Angleška laboritska vlada je v nevarnosti, ko toriji in liberalci napadajo novo delavako predlogo. ' Nemški bankirji poskrili oacm miljard zlatih mark. Velika aocialiatična zmaga Argentini. Hoan zmagal z veliko večino. Sooijalist jo porasli tvojega nasprotnika s 20,000 glasovi večine. Sna j at mestnih zastopnikov so cijalistov. Ooolidge doživel v Wis-consinu strahovit poraz. Milwaukee, Wis. — V milwau ških mestnih volitvah je sedanji župan Hoan zopet izvoljen za žu pana. Njegova večina se aučo med 15,000 in 20,000. Njegov tekmec je bil Dave Bose, ki je že enkrat poprej Županoval milwauškemu meatn. Zopet izvoljeni župaA je sooijaUft. Enajst aocijajiatičnih kandidatov & aoatni avet je tudi iavoljenih.» 1 Delegatje za aenatorja Roberta lf. La Folletta na republikanaki atrani in za newyorškega gover nerja Ala Smitka na demokratski dobivajo čedalje večjo večino nad svojin^i tekmeci. Izidi so v tem času, ko je to pisano, znani iz 1,000 volilnih okra jev, katerih je v celoti 2,574 po celi državi. Večina aenatorja La Folletta narašča ob vaakem poro čila. 1,113 volilnih okrajev je dalo aenatorju 148,701 glae, Coolid gu pa le 66,245. McAdooju tudi trda prede. Mo kraški kandidat Al Smith ima ve liko več pristašev od njega. Koli kor je doslej znanega, je imel go-verner 36,205, a McAdoo pa samo 22,274 glaaov._ Shod proti oderuškim poeeetnikon. Ohiotfo, 111. — Kakor izgleda, bomo imeli v čikaškem mestu ta-kozvano stanarinsko vojno ali stanarinsko atavko. 100,000 ate-novalcev, po veliki večini Židov na scvernozapadni strani čikaške-ga mesta, no bo maralo zapustiti stanovanj, ko jim poteče najemninska pogodba dne 1. maja. Tedaj ae ne bodo dali ti ljudje hišnim poaeatnikom vreči na cesto. Tako je bilo aklenjeno v sredo cvečer na burneln javnem shodu, ki se je vršil v prostorih takozvane Diviaion Hali na 2448 Division street. Več kakor 1,000 žensk, med ka terimi jih je mnogo histerično jokalo in ibtelo, je napolnilo dvorano do zadnjega kotička ter dalo duška avojemu ogorčenju nad ne-znoanim odiranjem od strani hišnih posestnikov. Shod je sklicala liga židovskih mater. Predlagani so bili načrti za zidanje kooperativnih aUnoVanj kot orožja proti oderuškim hiš nim posestnikom, in kaulu bo sklican drugi ahod, na katerem bodo izpopolnili tlate na/rte. Denar za sidanje nameravajo zbrati s pomočjo prostovoljnih priapev* kov. Govorili ao dr. Z. Lorber, ao«i-jalistični kandidat za governerjo, Andrew Lafln in delavski voditelj Morris Boskind. . japonci dobili ameriške načrte. General je odstavil legalnega svetovalca, da bi tako omajal vero v njegovo pričanje pred preiskoval nim odsekom. VLADA PRBFLAČALA ZRAKO-PLOVNI KORPORAOIJI $5,267,000. Waahington, D. O. — Thomas F. Lanc, ki je bil legalni svetove leo za zračno flotilo pet let in ki je pozvan pred Brookhartov od sek, je bil po naročilu vojnega de partmenta odstavljen brez vsakega poprejšnjega obveatila. Zrakoplovni kopiten W. E. Vo-landt je potrdil Lanovo izjavo toliko, da je bil Lane odposlan ne dopust do 15. aprila. Tedaj pote če tudi njegova alužbena doba. Vojni tajnik je odslovil Lana iz službe na priporočilo generalnega majorja Masona Patricka, ki je načelnik zračne vojaške alužbe, kakor je povedal kapitan Volandt ter še priatevil, da ni doalej še no benih obdolžb naperjenih proti Lanu. Ali utegne pa biti obtožen zanemarjanja alužbenih dolžnoati. Zastopniki Brookhartovega pre iskovalnega odseka ao ae izjavili, da kanijo uradniki zračna flotilo z odslovitvijo ia alužbe poateviti Lana že kar vnaprej v alabo luč, ker najbrž pričakujejo, da bo La ne podal zelo važno in obtoževal-ne podetke, ko bo pričel pred od sekom. ' ' Nadaljne podrobnosti obdolžl-tve, de je prevosodni department zavlačeval preganjanje vojnih sleparjev, je slišal senatni odsok is ust H. L. Scaifa, ki je bil tretjič poklica«^ pričanje. Velike zniege socialistov v Argentini. ? volitvah sa kongres so osvojili I glavno mesto in provtnoo Oor-dobo. Buenos Aires, Argentina, 3. apr, — Socialistična stranka \ republiki Argentini je izšla zmagoslavno is volilnega boja, ki se je vršil 22. marca. Bile so volitve poslancev za kongres, ki ae vrle Vsskc dve leti. Soclaliati so pridobili 13 novih mandatov in povečali število avojih poslancev na 19 v poslanski sbornici in na dva v senatu; v prejšnjem kongresu so imeli le šest poslancev in enrga senatorja. V Bucnoa Aircsu so socialisti imeli VeČino in oavojili vae mandate; oavojiU ao tudi pro vineo Cordobo, kjor ao prvič iz volili tri kohgrcsuike. Večina radikaleev, ki kontrolirajo kongroa, je padla nu 17 gla aov. V novem kongreau je 80 radi kalccv in 71 poalanoev opozicije. Davek ne kapital I poražen v Angliji. Toriji so ismanevrirali glaaovanje o tem vprašanju i namenom, da porasljo drugo delavsko pred logo. London, 3. apr. — Včoraj je Srišlo v angleški nižji zbornloi na nevni red vprešenje davka na kapital, daai je laboritske vlada seenkrat umaknila to jtvar tz svojega programa. Debato in gla •ofanje o tej etveri ao izmanavri-rali konaervativci, Češ, da naj zbornice enkrat pokaže, kaj misli o tem vprašanju, ki je bilo glavna ¿e točka delavskega programa ob u ^ ^ «ik ~ « , Ft«^Bjega volilnega boja Ko Sceifo je po deljšem pojesnje- j0 ^q do giMOvanja, je 325 po Chicago ia oholiea: V soboto nestalno, zmerna temperature Iz prrmrnjajo^i ae vetrovi. Holnee isido ob M, saide ob 6:17. vsnju raznih podrobnosti dejal, da bi morali priti bivši pravoaod ni tajnik Daugherty, vojni tajnik Weeks, načelnik Wright-Martino vega odbora Charles Hayden in bivši pomožni prevosodni tejnlk Guy D. Ooff pred veleporoto, ker so rsjši držali roke križem, kakor pa da bi atorili pravne korekc proti Wright-Martinovi zrakoplovni korporaciji, kateri je vle-da plačala $5,267,000 preveč. Senator Wheeler iz Montane je dejal, da ne aodijo takšne proato voljne opazke v zapisnik prelsko vslnega odseku, ali ni pa še na dalje vztrajal pri tem, ko je pri pomnil aenator Moaea, da je izpo vedba že Šla po žici v svet. Priča je ispovedsla, da je do-gnsls s svojimi preisksvami ma hlnacijo takocvane nevidne vlade in obrazložila ta avoja dognanja pravoaodnemu departmentu. Ali val kapitanov! napori ao bili zaman, da bi priailil pravosodne u-radnike k preiakanju armadnih zračnih «polomov. Charles Hayden in vojni tajnik Weeks ata si pissls več pisem, je rekel kaplten Sesife. V enem je obljubil Weeks vplivsti ns prs-vosodni depsrtment, da bi ta šr počsksl z Wright-Msrtinovo zs devo. Odtlej je depsrtment pods jsl to zadevo rsznim odvetnikom is rok v roke ter se obotavljal toliko čssa. da ao ae priče razkropile po deželi, čeprav ao depart montovi zastopniki obljubili predložiti zadevo sodišču "v treh tednih". To so obljubili tskoj po tem, ko se je jsvns obtožba pravosodnega tajnika Daugbertyja izjalovila v poslanski zbornici. Odtlej je cela zadeva popolnoma mi- . ...„ _„,. rovala in počivala. • " pr«vo^ neK. r^76i»,10:, sa In čeprav je vedel pravo^dni | ln ^,7^516 pa za de. department, da ao Japonci dobili' načrte ameriške zračne flotil«* v slaneev glasovalo proti davku ns kepitil in 160 za davek. Liberalci ao gleaovali s konservstivol. John R. Clynca je v imenu vlade dejal, da vlada ne miall pred" lagati takega davka v sedanjem parlamentu, pride pa čea, ko ljudstvo, ki poka pod težo dolgov, spozna, da je tak davek potreben in takrat bo imela laboritaka vlada mandat ljudake veČin*, Konaervativci so sprožili to vprašanje z namenom, da pridobe omahljive liberalce za poraz druge delavako predloge, katero je predložil John Wlieatley, minister zdravatva. Ta predloga — o kateri pravijo toriji, da je "najbolj rdeča" kar so jih lsboritl še predložili — določa, ds hišni posestniki ne smejo vreči delsvcs iz sts-novanja radi neplačanja stanarine, če je delavec brez dela in Če dokaže, da ne more dobiti dela. Konaervativci ao zagnali velik hrup proti tej predlogi, medtem ko se liberalci cepijo na to in ono stran, A ko predloga propade, je vlada v nevarnosti padca. Sovjeti za razoroženje narodov. Čičerin je v noti, naalovlioni n« lino narodov, iijavil, da vprašanj« raiorožitvo mora bili ločeno od medna* rodne orfanisacije kot je liga. On eugeetira, da oe naj eklite poeebna mednarodna konferenca, ki naj odloči, kako velika naj bo oboroftena oila te in one drftave. 2cutva, Švica, 3. apr. — Sovjetska Kuni ju ponovno apelira ua vlado vaeh dežel, naj se stori kaj zu omejitev oboroževanja. Sovjet* ska vladu jo izrabila priliko, ko je projelu noto lige narodov o rasoro* žit vene m vprašanju. Nota at glasi, naj moakovaka vlada informira tajništvo lige, kakšno je njeno stulišče glede aaključka ligo narodov na njenem zadnjem zborovanju o vzajemnih garauoijah proti agreaivnim Činom. Jurij Čičerin, aovjetaki komisar zunanjih zadev, jo včeraj odgovo ril na omenjeno noto. V svojem odgovoru prsvl, da vprašanje ras orožitve mora biti ločeno od vpra sanju mednarodne organiaaoije sa preprečenje vojno. Čičerin opo zarja ligo, da njen zaključek apa ja obe vprašanji. Omejitev oboro ževanja je tako važna in nujna zadeva, da bi ae morala takoj rešiti Ncparatno in neodviano od vaeh drugin mednarodnih vpra šanj. Čičerin augoatlre, naj ee skliče mednarodna konferenca, katera naj ao bavi le s tem vprašanjem; konference nej odloči, kako veli ke in močne amejo biti oborožena silo veake držsvo ne suhem, morju in v sreku. Za podlago omejitve naj so vseme velikoet teritorije, Število probivelotva ia javni dohodki države; upoštevajo ee lehko tudi izredne krajevne reemere. Čičerin je mnenje, da ae vpra-šinje splošnega razoroženja lahko teši brez lige narodov. On je proti vaakemu načrtu, ki ae skule uveljaviti potom kske mednarod no oblasti, ker to bi pomenilo mednarodno diktaturo. Čičerin končno svsri ligo narodov, da vsaka, še tako dobro se-Nnovana akcija za omejitev oboroževanja bo brez uspeha, ako ne bo Unija sovjetskih republik udeležena pri taki akciji. Pariz, 3. apr. — Iz avtoritativnih virov lige narodov ae poroča, da ata Nemčija in Rusija aklenlll tajno pogodbo, v kateri ata ae sa-vezali, de odklonite vaako ponudbo za vstop v ligo narodov toliko čaaa, dokler ae liga ne reformira tako kol zahteva aovjetaka vlade. PRIDLOOA ZA VLADMI DATKI V POSLANSKI ZBORNICI. IZ- Washington, D. 0. — Odsek ja predložil in priporočil poslanski zbornlei aproprijaeijsko predlogo v eelotnem znesku po $66,849,000 za državui, pravosodni, trgovski in delavski department. Skupni izdatki znašajo $3,ri0,)36 več kakor leni, ali $214,343 manj, kakor je preračunjeoo v letnem proračunu. $U,9jH,646 je določenih se državni department, $21.064,HU3 za tr« lavakega Preko Mehike v to deželo. roke, ni bilo kljulitemn atorjene ga nobenega koraka v tem oziru. Bivši pravosodni tojnik George W, Wickeraham. ki je todi pravni aastopnik japonske tvrdke Mitsui Compony, je izvajal neposta-ven vpliv no jnatičal department v tisti tožbi, je satrdil Meaife. Italijanska l^f1! Romani je. Him. 3. apr. — Rimski listi jsv Ijajo, da ao je Moaaoiini odločil sa Kravali v franooski sbornici. Pariz, 3. apr. — Poincare ja včo-rej popoldne odgovsrjsl ns mnoge interpelseije. Ko je dajal, ds frsneoaka četa oatanejo v Porurju. če je treba tudi sto M, doklar Nemčija ne plača rfpsraeljskega dolga, so izlrrohnili v zl>ornlrl sovražni vzkliki. V hipu je bita konfuzija v zbornici, UtH< so ostre basode ia paovh« sem in tje. Vojni minister Msginot jo zokll ekoaoaMko blokada rumu^kin csl komunistu Itortonu: "Tiho, ti prisUnaM v Črnem morja. V t*ko| liunski advokat P' Barton jo planil i« kamponjs, da sa prepove avoc romuoakrgs blaga v Itolijo ia U vos Halijenskego v Romunijo radi tega. ker Rumunija ¿folgov Italijanom. noče plakati Mohiško glavno mesto, Mehika. —Mehiške isselniške oblaeti potrjujejo, ds je prišlo izredno veliko število Sircev in ftfiencev pe drugih Kvropcev v Mehiko tekom zadnjih Šestih mesecev is nsms-ns, da bi dobili od atrani m«hl-ških oblasti potrdilo za avoje bivanj« v Mehiki in da bi mogli tako takoj v Združene drŽave. Ti ljudje liočpjo zlorabljati Mehiko Ur na tioiMŠtfii način priti pri zadnjih vratih v Združene država. izsi lnJšfei uradniki zatrjujejo, da je vsled velikega števila ftpan-eov In Klreev, ki so dobrostoječi stanovalri v Mehiki; mnogim ksj lahko dobiti potrdila, da ao bivali v Mfhiki |H»t let. Nov| prlse Ijanei si nsdenejo ksr tista im« na, ps dobe potna listine, naksr em*jo v Združene dr/ove. K«*r postsOjs ts sleparska ba* rsntijs s polnimi listi mehiško vlado v jako neprijeten položaj, j« izdalo vnanja nunistrstvo stroga odredbe in navodila ieselal-škim zastopnikom tirom republike, naj pozijo ns to, ds se na bodo ljudje isogibsli prisrlnišklh po. stav Združrnih držav. Baoaos Airos, Argoatiaa — Ve. Mko število evropskih priseljsa-oev ubsja v Združaa« država tako, da se poslužujejo listin, ki ka-Žejo, češ, ds so bivsll v Južei A-meriki pet |rt, čeprav ao v reaniei bili tamkaj komaj toliko čaaa, da Neaikl benklrjl tkri-II ooom milijard. Preiskovalna komisija je dognala, da imajo nemški finančniki ve. like vsoto si ata v inossmstvu. Pariz, 3. apr. — Zavezniška preiskovalna komiaija, katero vodi bivši augleŠki finančni minister Reginald McKcnna, je Unguals — kakor danes sopot porsčsjo — da ao nemški bankirji poskrili v inozemstvu osem miljsrd zlatih mark (dve milj^rdi dolarjev). Komisija mors sdaj rešiti vprašanje, kako dobiti to bogaatvo nazaj v Nemčijo, da bo pomagalo kriti plačila reparacij in atsbillsiratl uemške finance. Nemčija zahteve razorožitev Franeljio Nemška vlada je odgovorila avetu poslanikov, da ao sprejme najnovejšega • načrta kontrole orožja. Pariš, 3. spr. — Nemška vlada je včeraj poslala noto savesaišks* mu svetu poslanikov v Parizu, v kateri aaznanje, de ne aprejms najnovejšega načrte poalanikov glede saveznlške kontrole orožji In strslive v Nemčiji. Nsčrt, ki je bil predložen Nemčiji 0. mares, določe, ds mors nemška vlade dokumentarno in s dovoljenjem in» špekclje dokasatl, de ae drži točk pogodbe glede atauja njene armade in proisvsjsnja orožja ter atre* live, prodno ao omili zavezniška kontrola, ki jo Izvršuje Nolletova vojaško misljs v Nemčiji. NemŠks vlade zahtsvs v odgovoru, ds se vprešenje njenega razoroženja poveri ligi narodov In da naj liga poskrbi, da ae rsdusl. rejo oborožene sile sosedov Nemči* j«. To se prsvl s drugimi bossde-ml, de nsj lige rezorožl predvsem Frsneijo. Note je nsrodlie veliko rssbur-jenje v Psrizu. Pričakuje es, ds nota povzroči nov konflikt s Anglijo, ker je znano, da MaoDo* i is Id tudi dela na to, da se vee problem rssorožitve poveri ligi nerodov. proti minist m .toda prijrlo gs je ieot zborničnih redarjev Ko so s« ) bila soje suspendirane To ja MI Is drugi .so si mogli kopiti poaarrjoae do pretep v sboraioi te lodoa. | k «meóte, ..• . ... ki t. L.m ■ .t Igtptovska vlada emagala v tožbi radi Tuta. Kairo, Kgipt, 3. spr. Mešsno sodišče v Alekssndrlji ,ki js pre. trssslo kontroverzo med smeri« škim sgiptologom Carterjem In egiptovsko vlsdo radi izkopavanja v grobniel kralja Tutankame. na, js včeraj razsodilo, ds rssvs-Ijavljenjr pogodbe s grofico Car* narvon, vdovo lorda CJarnarvons, ki js prvi «lobll koncesijo sa otvo. ritsv grobniee, j/i administrativni akt vlade, čez katerega sodišče nima jarisdikelje. Rszaodbs pome. ni, ds je egiptovska vlada zmagala s rs zve I jsv I jen je ni kunesslje, ks-tero sts imela Carnarvon in Carter, Monarh istlčns demoestracijs v Berlinu. B«rlin, 3. spr. Kljubtemu, ds so v Nem/-1 ji šs prepoved sni po« hodi na ulieah, so berlinski monsr* histi včorsj psrsdirali in Izsvsli izgred« s komunisti, Povod demon, streeijem j« dal« truplo nekega W. Dreyerja. ki je bil v Porurju zeprt radi ss hot sik proti Krsnao-som ia je v ječi umrl. Ko so truplo pripeljali v Berlin, ao monarhUt i razvili saatave bivša kajsorsko Nemčije, prepevali eaasrsko himno ia v yslihem hrupu vozili po m «slu krsto sabotašaiks Policija PROSYETA glkèîlo slovmmule haromir roerotm TArrtMjTsLovkkišu. IJMWIE fotfotwe mambwt Cm* Mafačaiaa: H Uu to $1.21 ft I S* m tri MM ^SSáS^ráSnTnnrsrTars ■o «ri m «M»; Cfcfcâco MM M UU, Mtt »^Wi, :«. to » ÍBo* Wwh IU*Uj paVsm-SMMMMMMMMI B Adwtfahf rmiaa — | HHTüSSn M R, end to«lp Bu b»f ription as* M r,o. ai 'MKMB&of .UI'&OO aadC-4st» Datva v «UtHi« pr. d« rta la s «m «I (Marca lt-14) r«Uf nk|> ¡mu m KDO VERJAME V NASILJE! SLIKE IZ NASELBIN. V Ciceru, predmestju Chicaga, so se profesijonalni političarji pograbili v torek, ko so bile občinske volitve. Pravzaprav so se spoprijeli pobojniki in posledica teh bojev je, da sta bili dve osebi ustreljeni. Pri volitvah so se izvršila najhujša nasilja. Z orožjem so terorizirali volilne sodnike in volilce. Pobojniki so celo razorožili domačo policijo, ki je imela nalog, da čuva volilne lokale. Pobojniki so se vozili na avtomobilih in streljali na desno in na levo, da strahu je jo volilce. Razmere so nastale take, da je bil okrajni sodnik Edmund K. Jarecki, kateremu so podrejene volitve v okraju Cook, primoran zapriseči čikaške policaje kot deputije, da so šli delat mir in red v sosednje mesto s puškami, ker ni bila domača policija kos nalogi. Zakaj je nastal ta nered pri volitvah? Igranje za denar je navadna reč v salunih v Ciceru, katerih je kljub prohibiclji okoli 143, Samoposebi^se razume, da so točili tudi opojne pijače. Znano pa je, saj veliki dnevniki pripovedujejo vsaki teden, da so interesi, ki se pečajo s točenjem opojnih pijač in vzdržujejo igralnice za denar in druge naprave iz človeških nižin, katere jim nosijo velik profit, organizirani v več skupin. Te skupine se pograbijo večkrat med sabo, kajti med njimi je precej dobro razvita nevoščljivost. Za politično kontrolo v takem mestu, kjer se lahko uganjajo take reči, so se poganjale razne skupine. Skozi leta je Klenhova skupina kontrolirala mesto. Preje so profesijonalni političarji imeli pri mestnih volitvah dve stranki v volilnem boju, "meščansko" in "ljudsko", ki sta bili pod skupno kontrolo profesionalnih meščanskih političarjev. Letos so pa hoteli demokratični političarji nastopiti samostojno. Prepiri med profesionalnimi političarji so pričeli, ko je volilni komisar Czar necki črtal okoli tri tisoč republikanskih "volilcev", ki baje niso imeli pravice do glasovanja v Ciceru. Fakti kažejo na to, da so za afero z vsemi izgredi odgovorni profesijonalni političarji starih strank. Ampak ti fakti tudi govore, kateri element seže po samokresu in se posluži nasilja, ako ne upa zmagati dostojno z glasovnico. A ko bi se katera delavskih ali farmarskih strankpo-služila take nasilne in obsojanja vredne volilne taktike, tedaj bi vsi listi, ki zagovarjajo privatne bizniške interese, hkratu zaupili, da je treba teroriste tako občutno kaznovati, da bo kazen drugim za zgled, ki bi sRnjali o tem, da hočejo z brutalnim terorizmom ugnati volilce. Teroristom v Ciceru se ne bo dosti zgodilo. Ako bodo oblasti katerega prijele in bo kaznovan, se bodo sanj potegnili drugi profesijonalni političarji in bo seveda kmalu pomiloščen. Taki teroristični čini ob času volitev, kot so se dogodili v Ciceru, ubijajo med ljudstvom spoštovanje do volilne pravice. Taki čini izpodbijajo moralo med ljudstvom, kajti ljudstvo prav dobro vidi, da ne zmaga tisti, ki ima ljudsko večino za sabo, ampak tisti, ki se poslužuje rasnih zvijač in če je treba, se posluži tudi terorisma. Dogodki v Ciceru na volilni dan, kličejo po strogi in nepristranaki preiskavi in po ostrem kaznovanju teroristov, ki so na razne načine strahova» volilce. Ce so meščanski elementi v Ciceru res tako miroljubni ljudje, kot trdijo, in jim je res nekaj na Um ležeče, da se volitve vrše mirno in dostojno, tedaj morajo sami pod vzeti potrebne korake, da se krivci, ki so povzročili teroristične čine na volilni dan, najstrožje kaznujejo. Dogodki, ki so se v torek odigrali v Ciceru, so nekaj več kot navadni volilni škandal. Kajti če se bodo povzročitelji takih dogodkov pustili nekaznovani, se lahko taka teroristična bolezen zanese tudi v druge občine in končno se razšir po vaej deželi. Zdaj imajo ti elementi najlepšo priliko, da dokažejo da jim je za ohranitev reda in miru. Ako to priliko puste, da gre mimo njih, tedaj bodo malo ljudi dobili, ki bodo še verjeli njim, kadar govore o hranuvi reda in miru, da jim besede prihajajo od srca. Ali bodo teroristi, ki so terorizirali volilce na volilni dan v Ciceru, ostali nekaznovani? — Po dolgem zimakem éaau sa tudi jaz oglaiam. Človek bi kmalu na vse pozabil, da bi skoraj le tek par mesecev poletja zaapal. Saj več kot par meaeeev itak ni polena, posebno pa ne v zevorni Minnesoti, kjer smo is t«(s privsjeni kakor Eskimi Alaske. Dobro, aedaj pa na spomlad, ko solnes postaja gorkejse, pa vsak rad zleze na dan in na eolaee. Kar je zaradi dela, se ni zahvaliti in grajati, ker s delom tukaj gre počasi nsprej. Človek gre iz postelje v jsmo in iz jame v posteljo, kakor grei v mesto ns Main street pa zopet domov. Sedaj, ko sem pa Če bolj proti kon-eu okenem naznanjam starim in mladim, da zopet po dolgem čs-su nsče jugoslovansko telovadno društvo "Sokol" priredi jsven nastop v High School gimnaziji (Gjmnssium). Vstopnina je bore msls, 25c za odrasle in 15e za jk>l-ske otroke. To pa zato tako msls vstopnina, de nam ne bodo rekli eni, "de ljudem denar krademo z našimi prireditvami." Tako tudi tista oseba lahko priée, ki js bils zadnji pot pri naši prireditvi Pokradena" za 75c. Nisem eden izmed tistih ds bi koga obrekovsl ali mogoče napa-dal, ne tistega — smpsk ssmo pišem golo resnieo. Nastopili bomo vsi telovsdei "Sokola" in med vsskim nastopom bo igrala šolska godba (Sehool Bsnd). Torej vsm ie sedsj kličem na veaslo svidenje dne 10. sprils, ob 8 in 15 minut zvečer. V imenu eelega sokol ske-ga društva: Dobrodošli nam! — Člen Sokola Traak Tskaua, ml. se ne udeležijo seje vaej enkrat v treh mesecih, kakor smo tudi sklenili rsdi veselice na pustni večer, ds bodo Člani plačali po 50 eeatov pristopnine, za druge pa da bo 75e. Vze to gre v prid društveni Blagajni. Jaz mislim, ds se ssmo tisti člani bojijo kazni, ki se ne brigsjo za društvene seje in zs zaključke storjene na sejah. Osni društva "Postojna", udeležujte se rednik mesečnih sej, ps ne bo nikskegs oporekanja, da ni bilo prav, kar je bilo sklenjeno ns aeji. Apeliram na člane, da se pogosto udeležujete. Zimo smo imeli pri nas po hribih še preeej povoljno. Zsto nas jc tudi teta>torkljs precej pogo-Fto obiskala in puatils nsaims bra toma sinova; bratu blagejniku Mattu Forthun sina, bratu Johnu Haromitiju sina in sestri Msriji Biažina tudi sina. Pozdravljam vze člane in članice S. N. P. J. ter čitatelje Pro-avete. — J. B., član društva Postojna št. 308. Kaj prodaji "bMt-legger"? ( Jugoslov. oddelek F. L. I. S.) West Duhxth, Minn. — Duluth Trede end Labor Assembly je aprejela rczolucijo, v kateri zahteva od governorja države, da poo-blesti odbor petih mož, da preišče vzrok nesreče, katera se je pripetila v Milford železnem rudniku v Crosbyju, Minn., dne 5. februarja Governor je zahtevo upošteval in je poobleztil odbor, katerega načelnik je E. McEwen, urednik duluthakega tednika "Labor World". Poznam mr. McEwena oeebno in sem o atveri z njim govorili Rekel mi je, da bodo šli na pretaka-vo v kratkem. On je tudi člen unije monterjev vodne naprave eli Plumbera Union. Kadar bo ta prelakave, torej opozerjam vze prizadete, da greate možu na roke In mu podata vse podatke, kar veate o naši neareči ter o vzrokih neereče. Ako mu pe hočete pieeti, je tu njegov nazlov: Mr. Wm. E. McEwen, 701 Pallsdio Bldg., Duluth, Minn. Rojski, pojdite ns roke odboru. Mogoče bo odkril krivee grozne neereče. Brstaki pozdrav! — John Ko-bi. ▲naoonda, Mont. — Mislim, da ni bilo dopisa iz« naše naaelbi ne. Da ne bodo členi Slovenske nsrodne podporne jednote mielili, da apimo, ae torej oglašam, da opi šem našo naselbino. Anaconda je precej prijazno mezto, ki leži bolj med hribi kakih 27 milj od But teja, Mont., proti zapadu. Mesto ,e precej moderno opremljeno in rszsvetljeno po ceatsh. A. C. M družba Isstuj« tu rudotopilnieo, ki pa je izven mesta poldrugo ml JO. kstnor no vozijo delavci na delo po eeatni železnici. S? preeej dober obrat je tam. V tovarni dc-a približno okoli dva tiaoč pststo judi. Plsče ao različne, od žtirih dolarjev do pet dolerjev in 20e. V livarni dela približno dvč ato ljudi, katere tudi apeda A. C: M družbi. Meato Anaconda šteje približno 12,000 prebivalcev vsakovrstne narodnosti. Slovenci Imamo tn šest slovenskih društev, ki s p sds jo k resliČaim organizacijam, ks tere ¿udi dobro napredujejo.'po sebno ps društvo ''Postojna", S. N. P. J. Člani in členiee pa bi bilo treba, de bi le bolj egitirsll zs naše društvo in 8. N. P. J , ker je tiajboljšs delsvsks organizacija, kolikot jik imamo. Ons ae potegu-js ae delavske praviee in je najmočnejša orgeniaaeija v Ameriki. Zatorej le na noge, člani ia članice, da egitiramo za društvo ia jednoto in pomnožimo naše članstvo v prihodnjih dveh letih, ke-kor smo ga pomnožili zadnjik par let. Le v slogi je moč, ssto je tre-bs. ds se složno odeležujemo društvenih aej, kjer razpravljsmo o društvenih zadevah. Nsj as nfhče ne iagovarjei "Kaj Če meai soja, aaj ao dragi ns seji," petem pa ugovarje temu. ksr člsn! In članiee sklenejo ns redni se JI ia potrdijo, ds gre v sapianik. Rilo js sklonjeno pri naleta drnAtva. da so kaanovanl člani, kJ Roundup, Mont. *— Snežena plast pokriva montanske gore, ki odsevsjo v belem blesku. Kdaj bo prišla spomlsd, ds bo pognal ze-eni regrat in ga bomo nabirali, čeprav bo Še premlad in bo treba na tisoče zabodljajev, prej ko ga bo doati za večerjo. Cvetka ni še razcvetena, da bi jo utrgal, pa ti pride kruti človek, brez uzmiljenja jo utrga, brez vprašanja, brez privoljenja cvetke. Lepega jutra pa opazi, da cvetka vene še prej kot ae je razcvetela, gleda jo brezjjubezni, kakor jo je utrgal brez ljubezni, ovenelo pusti in odide. Pride mimo drugi, sasmili se mu ueihejoči cvet in mogoče več iz usmiljenjs Kot iz ljubezni mu prilije. Ko pride drugič mimo, de vidi, če se je cvetka posužils, opazi, da je oživela, iz korenin mu je pognal kra-znejži ovet kot prvi. "Te li smem utrgati sedaj, ki sem te rešil, da nisi usahnila, evetlioal" jo vpra-ža. In ovetka nagne glavo, dolŽ-noat njena, da cvete človeku, ki je prilil, pa ga zaprosi: "Zalivaj kolikor hočeš, proaim te, a ne utrgaj me, dokler se ne raeeve-tim." Vesel ji je zatrdil, da vtrgal jo t>o, ko bo evetka hotela, a brez uzmiljenja ne, ker ima dušo, da jo bo vedno in zkrbel, da mu ne vzahne. Prohibicija tudi dobro cvete, kakor evet je, ki se ne brani, Če ga človek utrga. V svoje kremplje je dobila celo take ljudi, ki ao bi 11 drugim včaaih za vzgled. Ni u panja, da bi jih zpuatila. Z delom gre pri nae bolj počazi po dva do tri dni na teden, ali še ne. Toliko je zazlužka, da zado-atuje ravno za žgance ali za ričet. — Opazovalec. Nswburg, Kana. — V številki 68. Prozvfte zem brel dopiz iz Plttsburghs, Kens., v kstsrem član Slovenske narodne podporne jednote rezpravlja o aiatemu da nažnjih prošenj za milodare. Z dopisnikom ae popolnoma stri njam. Kot tajnik društva "Na predni Slovenci", št. 285 imam iakušnje, kaj atanejo prošnje, in koliko dele, prej kot ao prošnje razpoalane na vaa društva. Slednjič pa le, ko pride po pet do šeat prošenj na društveno aejo, ae kaj pogoato zgodi, da je «društvena blagajna prazna, da ae člani, ki jih je mogoče kakih dvajaet na seji, mučijo z vprašanjem, kako bi povoljno rešili prošnje. •Sosednjim društvom priporočam, da rezmotrivajo o tem in na glavni urad priporočajo, da bi vzel potrebne korake, da ee ka,i ukrene za pomoč dolgotrajni bolnikom. Odpravimo velike atrol-ke a prošnjami. — RUveeter lray, tajnik društva št. 288. IZ PBIMORJA. Trgovsc s mlekom nstrslil svojega konkurenta. — V tržaško bolnieo ao te dni pripsljeU težko rsnjenegs Purlana Antone Poeti-rja. Mladenič js imsl tri rane. Zs det je bil hrbteaico, v levo stran prsi in pod lsvim očesom. Strel hrbtenico je imel se poeledieo, da je mladenič ohromel na aogah In rokah. Zdravniki so uvideU, da njegovo stsnjs brezupno. Postirje so spremljali njegovi sorodniki, med njimi 74 letni oče. ki js pove dal. ds je sin žrtev sovraštva, ga je gojil proti ajsmu neki trgo-vee s mlekom is Romsnse. Bolson in Postit sta si Mla namreč kan V svojih pogonih tekom leta dni pred lanskim julijem ao ai prokibicijaki uradniki zagoto.vili vzorce is 80,000 raznovrstnih partij žganja, ki ga "butlegerji" ponujajo žejnemu občinstvu. Ke-mičarji davčnega urada v Wash-ingtonu so analizirali vse le vzorce. In kaj so kemičsrji nsžlif Devet inde ve tdese t «odsto izmed vae te pijače vsebuje strupe v raznih coličinsh. Ti strupi ao bili v oblici nečistih primesi, ki so popolno-ms spremenile značaj prvotne pi-,iače. To dokazuje, da kdor zavživa alkoholično pijačo, kakršno prodaje jo "butlegarji", le v enem alučaju izmed zto dobiva ono, kar želi in za kar plačuje. Drugi za-nezljivi viri potrjujejo iati zaključek. Na primer, mi znamo, da v normalnem letu 1913 js ameriško prebivalstvo savžilo 140, milijonov galonov alkoholične pijače. Danes je isdelovsnje te pijače pre-»ovedano v Združenih državah, ludodelstvo je tudi uvažati jo iz nozemstvs. Ali, vprašali boste, caj pa je z vtihotspljsnjem f Ne prihaja li polno dobrega žganja iz inozemstva f Seveda, nekej.ga prihaja. Ali inozemake vlade dr-iijo natančen rečun o vaeh alko-loličnih pijačah, vkrcanih za izvoz ▼ kakem inozemskem pristanišču. In tako je trgovinaki department izračunal, da tudi v aln-i iaju da ao lani vae alkoholične pijače izvožene iz Angleške v Kanado in Zapadno Indijo, direktno vtihotapili v Združene države, bi izte znažale le en in četrtino od-etotka tega, kar ao Amerikanci popili L 1913. Razvidno je torej, da likerja, izdelovanega v inozemstvu in atavljonega na trg v evoji prvotni priatnoati, takorekoč ga ni več tej deželi. Moški in ženake, ki ne odnehavajo piti protizakonito pribavljenih alkoholičnih pijač, morajo zsto zavedati, da, ko pijejo, zavživajo eno izmed trojih pijač: ali domačo brozgo—"munis jn"—, distilirsno pod nesnsžni mi okolnostmi, ali atrupeno pre nareditev prvotno pristne pljaČs, ali pa denaturirani alkohol, iz caterega so poztevolomci pojku sili izvleči strup» Denaturirani alkohol (spirit) je najnevarnejši izmed vaeh virov prepovedane pijače. Denaturirani alkohol ae pripravlja in proda-; e v svrho zunanje rabe in za obrt-ne namene; izdeluje se e tem, da ae čiatemu žitnemu alkoholu primešajo taki atrupi, kakršni so lesni slkohol, benzol, eter in druge anovi. Trebs znsti, da je nemogo če popolnoma odpraviti vse te strupene primesi po običajnih mstodsh. Nemogoče je celo odkri pristnost leanega alkohola v tekočini, razun s pomočjo atro kovne kemične analize'v primerno opremljenem laboratoriju. 'Bootleg whiskey", ki se v Ameriki ponuja konsumentom, je atruena ano v, ki je bila nedovršeno destilirana, potem rszredčens, pobarvana in nato zabeljena s ke kim poaebnim okusom, tako ds iz-gleds kot pristno žganje, potem pretočens v steklenice, opremljc ne s ponsrejenimi kapami na čepu, ponarejenimi etiketami in znsmksmi. Posledico vsega tega je nevarna zmez, ki, ako direktno ne nbije, utegne povzročiti po- hurente. Mleko zta pošiljala e postaje ftagrado. ksmor sta hodila slediee na telo In končno vssk den jO» prazne vrče. Bolzon js nekoč zatrjevel, da mn js Postir zamenjal prazen vrl. Redi tega «ovreštva ga je ta dni počekel na sesti ia ga ustrelil a aamok se je aam javil polno slepoto, vnetje ledvie in meji urjs. Nevarnosti domačega "munšaj na" niso manj resne. V dnevih prsd prohihicijo so ljodje izdelo vali to vrsto prepovedsnegs žganja še zadoati skrbno, tako da je moglo tekmoveti na trgu e postav-nim in odobrenim produktom. Bi lo js čiato in doatikret poetersno v leseni posodi. Dsnes tega ni več. "Mnnšajnu" ni treba več tekmoveti s dobrim žgenjem. Vae, ker priheja v pošte v, js hitro izdelo vsaje in urno razpečevanje. Pro-hibicijeki egentje odkri ve jo ne svojik pogonih domeče i k snjar ns, kjer kotli in druge posodo oh stojsjo is etarih galvanizirsnih (poeinjenih) kangl u olje, kotlov za perilo in drugih raznovrstnih kovtaaatlh posod, nepomitih, slabo dišečih in sarejališč u Ikodlji ve kliee in Uvaletvo. Žganje, skn ksno ob teh okolščinah, vsebuje nersrne snovi (fusel oil, sldehy doa in fnrfural), ki imajo sle po- vsled nakopičenih strupov vaičajejo svojo žrtev. Končno, moderni žga-njar, le de provzroči hitra vrstje, rsb dostikrat koncentriranega loga. dsl katerega ss potem press- H« asit#JUw ^nI/kil ▼ pivCVT SfllR^r. meteoriti, Dobro * »Prtgi^. Zadnji torek ao bil« J volitve t Milwaukn ju ¡¿] »tičm župsn Hosn je bil ¡i e v tretjič. Osem let it k Hosn v mestu, ki ima brti pol miljons prebivalec j Leta 1910. je Miiwauk* prvega eoeialiatičucga i Takrat je zmagal Emil Se je imel dva protikandidat publikanea in demokrata t bila zadnja bitka tr.h »tni tem meatu. Dve leti ka^nej«J republikanci in demoni taki neeprotniki! - „lruilJ idel je bil poraren. d^-zveni po ušeaih divji krik v«tJ ki je takrat odmeval po stičnem taboru: *'Soeiali*n M ilwaukeeju je umrl la ved« Ali malo čaaa se je fUIjJt r iia svoje zmsge Dve leti po so socislisti zopet zmagali ii tistega čsss zmagujejo n-pn no pri vsskih volitvah n« na fuzijo. Kaj je socialistom zagot trdna tla v M ilwaukeeju t ■ izma tam še ni, niti ne mor« pa naj aocialisti vladajo v m, še sto let, dokler je držav» \ consin kspitalističns in doki« vsa Amerika kapitalistična, wauiki socialisti tudi nim tržni revolucionarji; Hoaa Berger ata znana desničarja, pitalisticne cunje sicer kriče, so milwsuški socislisti U krst "izdsli domovino" in motili Ameriko**, vzlic temapi ns njih niti trohice revolucij nosti. Nekaj so. pa le storili. Kakor drugih industrijskih mestih | tudi v M ilwaukeeju tvore delu večino volilcev. Ds pa delavei i ijo najrajši socialiste, imajo brs vzroke. Ksdsr delavci taa stavkajo, drži milwauàka polie prste in količke proč, ne ruta stsvke kskor dels policija v G cagu in drugih meatih ; ravno ta ne morejo delodajalci dobiti i >ene opore v privatnih detektiv ter ti ne dobe iiccnce za operi nje v Milwaukeeju ,odkar je i cialistična uprava v sedlu. Stai se torej ne izplsČs za milvani capitaliste, zsto najrajši zahtevam delavcev. To je eden vzrok, zakaj ioc Sti zmagujejo v Milwaukeeju. tem ao šc drugi. Delavci 60 saj ti dobro apregledali. I Ljudstvo je že spregledalo! Kutar piše: "Ljudstvo, oči in apregjej!" Ljudatvo je Že davno odprlo d in aprcgledalol Dokaz : Slovenska narodna po porna jednota. In mnogi drugič cazl. Polagoma apregledajo tiati, ki danca še dremajo v (Ute. a • • Nove zarote. V Ciceru ao ae ztreljali na vol ni dan in dva so ubili. V Arkansaau je bil tornado ia Penni je bila povodenj; mrtvih. "Columbis Siz" je imel onn punčsr". Vse te lumpsrije so se zf« ns uksz Iz Moskve ... se* Z ons ztrani. Hardingov duh-ki sc je* z Jessom Smithom in Jakom I monom — gledajoč naiaj v ington, iz katerega se dviga in ssje petrolejs: "Glejta, glejta! Ali ae vanj zdi, ds je pekel ostsl za na«»i • • • Kje ti je flota, »trie Mussolini je poslal bojo* ^ ter rjst dolgove od ^^ Ksj ps dels atric Ham< lini, ljubljenec Wall 8trceta._ dsl dober vzgled. Daj. daJ. « ček. pošlji avoje silne drrdaan« itslijsnake, francoske p« vode evropske, naj jo fslots zs tistih deseti ki ti jih d^lgujcj°. a no^ ¿atit . ^H Miniamo pacifist.! M» akcijo! Naj plačajo vrsg»^ f LHTKI0A V*MD*W*> Leadvills, Oolo knjig« ns« ni «naoo ^ jeriku.Jngo.11?** Z*** WTki je " ^ ti v New Torko.bo.kaker ^ Us. priobčila «^X \ J dils zs diletantskf revije je ^JjTI Ave. Knjigo z nsTod,!: o IJTO Izdel t^l preoteN * slovenske Boeislwt*rn Chieaga. — Pozdrsv! APRILA. 1924, Ddiwtoeevlee. (Federated Pre»*) 40000 rudarjev iiprtik. KmüsU City, Mo,-Štirideset-rtW rudarjev v Miasouriju, Kan-Sf in Oklahomi po- iv/kerse zaatopniki rudarske unij i» operatorjev *e uuK, xcdi- yuJv mezdnih pogajanjih. Stara pogodbe je potekla 31. marca. Konvencija v 5. rudarskem distriktu. Pittsburgh, Pa. — Konvencije i rudarskega * L). osem dni in ki jo bila zaklju ¿ens 29. wares, je bila skozinskoz I fwisovo zborovanje. Bilo je pri bliiuo aoo delegstov in ssmo 6' delegat je vodilo opozicijo proti U* i»u. Opozicija jc predložile resolucije za priznanje sovjetske Kublje* - ustauovitev samostojne delavske politične stranke, izred /to koiivencijo, katera naj rcl Hoivatovo zadevo, za odpravo predsednikove imenovalnc oblasti in ia zopetni sprejem Thomaaa Mevrscougha, ki je bil izključen iz inije radi svojih radikalnih idej; vse te resolucije so propad le. Opozicija je obtožila Lcwiaov-ee, da jc pri41o veliko število dele-g,tov, ki so zastopali krajevne unije, katerih sploh ni več. Obtož-niea ni bila sprejeta in vai dvomljivi delegatje »o dobili sedeže. PredilniČarji apelirajo na Ooolidga. Lawrence, Maas. — Organizira zi tekstilni delavci v Massachu settsu bo naslovili odprto piamo na predsednika Coolidga, v katerem apelirajo za kongreano pomoč Delavci pravijo v apelu, da na tiaoče ljudstva je brez dela in v bedi radi tega, ker tekstilni mag-nitje selijo tovarne is Masaaohu-set t sa v južne države. Ravno tc dni so predilniške tovarne v Everethu, v katerih jc delalo 1800 delavcev, zaprle vrita. Itsvka končana s kompromisom. Boston. — Stavke krojačev, ki iivajo ženske obleke, je bila po petih tednih končana s kompro niso m. Stavkarji so zshtevali 40-arni delavnik v tednu, dobili ps so 42 ur in pet dni dela. Po-fodbs jelja za dve leti. Okrog 2500 delavcev je bilo v boju. PROSVETA sto« imenovan ZA JVM-tlcnega tajnika. (Nadaljevanje s prve strgni.) nlo navsezadnje, da jc bila Oo-še najboljša politična poteza. Pred-sednik je baje izbral z odvetnikom fctonom moža, ki bo v stanu praznovati pravosodni department, pometati nesposobne Deughertyje* Tf «»Mavljencc iz uradov ter u-veljaviti zvezne postave. Stone bo neki tako temeljito Pjjrodil department, da bo Dau-fWttyjeva afera čez leat mesecev »«mo k bled spomin. Javno asu-PMje v republikansko administra-«jo bo vzpostavljeno, in Coolidge se bo izkazal, da jc vreden *v"j'(ra visokega mesta. Upi so liP'- ali dostikrat človeka poite-»'• opeharijo. Republikancem ni * 0 no,>enc več pomoči Zavozi-11 jo popolnoma, kakor ao jo Mi demokratje. DeUvstvo nima ničesar pričakovati niti ne od re-Nbhksuake, ne od demokrstske Iraške— jVdaednika inisjo republikan-'!" glavarji za rešitelja ivoje •tranke. , 4 J'" mnenju republikanskih re-«ciionarccv ima Stone vse tiste ¡¡■osti, ki jih je trebs človeku, «Mar hoče biti vreden člsn rs-■■eijonarne sdministrscije. Prs-jo, da je izvrMen jufiit in gpo. FJa upravitelj. Eno leto je ata-* predaednika CooUdga. K? 'U al U 6d nog. gjMnik je dejal, da bo pois-f*1 dobiti »noža, ki bo priprsv- ",ulbo 1 V^io ' 77°Povzeti ono sa #12,000 riL\0b ^ i^ri je posegel * ™ža. ki je imel «*>000 l,fnih dohodkov. Možak J »vjatelj številnih korporaeij. m ^¡v*" l,pol0,u _ r iM-dnik je vsel može iz •wlistifnt arede. MED LEO LJ O NAJU L Tekal Vork* - l>p«as ) - » ki gre članstvo» rapidno rako- r 1'V * linéala bojno fronto is 1. 71 "f U^t Si if » ^rji polteno n* > Si! HUi/ 1 Íe,Ur? "J1 tke « r\* prfte** ri(" dobičks •Moli , ? N,vt4lli členi ao «•!» odbornike, da so poba- ves awtr< Ruski umetniki v Chicagu. Moskovski artistični teater je sopet v naii sredi. Dremaki umetniki is Moskve, ki ao lansko spomlad prvič preae netili čikaško gledaliftko občin stvo, ae jutri vrnejo v našo sredo. Goatovsli bodo tri tedne v istem gledališču, kakor lani: Oreat Northern us Adams in Quincy St. med Dearborn in 8tatc. Angažma ae prične v nedeljo in predstave bodo vsak večer in ob ob sredah, sobotah in nedeljah popoldne. Na repetoarju je devet dram, med katerimi so nam tri že znane, druge so pa nove. Drame so sledeče: Gorkijeva "Na dnu'» "Car Pjodor Ivanovi«", "Crešnjev vrt", "Ivanov" (premi jera), "Smrt Pazuhina", "Striček Va-nja'\ "Brata Karamazov", "Dovolj neumnoati prt vsakem modrijanu" in "Sovražnik ljudstva". Na odru bodo znani umetniki kot Ivan Moskvin. Ksrtaiev, Sta nislsvskij, vdovs Čehovs, Fsjdina Ševčenko itd. Vse predstave bodo v ruičini. Občinstvo se opozsrjs, ds bodo letos zopet veljels ists stroga pra vila: sastor se dvigne točno ob osmih zvečer in ob dveh popoldne in kdor pride minuto pozneje, bo morsl Čsksti drugega dejanja; ploskanje jc dovoljeno le na kon cu predstave. Dl LA HUBftTA V W»OON- «nnrt New Orleans, La. — List Times Picsyune je prinesel poročilo, ki pravi, da je kolovodja mehlike rcvolucijc De La Huerta le od 26. marca eem v Washingtonu, in ds so ga imeli ob neki priliki na po jedini v Beli hiii. V Waahington je bil povabljen od atrani zvezne vlade, ki bi rsds prikrila njegov obisk, ker gre ravno sedsj ss sklepe glede neksterih zsdev mehiške politike. Krščanska ljubeaen med Poljaki ia Litvinoi. Riga, 3. apr. ~ Nova vojna je izbruhnila na poljsko-lltvinski meji. Vojna je v tem, da Poljaki in Litvinci pridno izganjajo dru gi druge s obmejnega teritorija. Poljaki so pred kratkim izgnali 200 litvinskih družin iz Vilne. Litvinci so ps zsdnji teden izgnali 200 poljskih družin iz Suwal-kov. Brezžičnost. Povset starega miarla. Zaigran državni pravdnik. — V enem velikem reatavrantu na italijanskem boulevsrdu v Psrizu je bil drž. prsvdnik M. stalen gost. Dsn na dan je bil vedno po-strežen od enega in istega natakarja. Njemu že ni bilo trebs že več naročiti, ksj bo zsjuterkovsl sli pa obedoval, ker je natakar že dobro poznal njegove navade in okua in tudi vse druge lastnosti in je vselej dobil tudi primerno nspitnino. Ko gost nekegs dne zopet pride, je zsčudeno gledsl. ko mu je pričel streČi drug netsksr, ki ps ni bil nič msnj priden kskor prvi. Ksj se je zgodili? Btsri nstsksr jc bil ie vedno tuksj in je istočasno stregel drugim gostom in je melsnhoTlčno gledsl proti gostov! mizi, ki mu je dsl ts znsk, nsj pride blizu. Neteksr pride in drž. prsvdnik ga, vprsšaj "Zaksj ne strežetc meni več T Vsa je lsstnik prestavili" Tu mu odgovori natakar t "O ne, jas In moj kolegs sva včeraj igrala biljard in jaz aem zgubil. Ko niaem mogel več plačati, sem stavil pri zadnji igri vas in sem vaa zgubil." Hmejoč ee je priatavil drž. pravdnik t "Tukaj pa moram biti pač lepo sadovoljen, kajti proti človeški trgorini ni paragrafov." Zabfti monarhisem. * Pred mo-aeei so interpelirali aociglistični poslane i v pruskem deželnem zboru, ali je vladi znano, da po cerkvah paatorji molijo za Hohen-zollernee molitev naatopnr vsebine: "Bog naj razlije veliko milost nad njegovim hlapcem, eeaarjem Viljemom, nad preetolonaali-dnl-kom in njegoov ženo in nad vso kraljevako rodbino, slssti pa nad mladim princem Viljemom, ki nsj raete kot ponos Nemčije v modrosti pri Bogu ia pri ljudeh. Hožjs milost naj sopet počiva nad knezi in svobodnimi mesti Nemlij* " Zastopnik vlade jc odgovoril, da je vlada rce izvedela ss Uke^jno litve ia etarila primerne korake, da prenehajo. ^Tndi kanzietorij izjavlja. da as take ssolitve nedo Ksr smo včssih imenovsli dober časopis, nsm bo v nsjkrsjšcm času nadomestil brezžični telefon, kajti ni ga skoraj dneva, da ne bi zvedeli o novih njegovih čudežih. Danes že lahko šolarček poaluia a svojim sprejemnim aparatom tujino in moderno čaaopiaje brez njega sploh ne more več izhajati. Danes sc bolniki ua ladijah zdravijo po naročilu zdravnika, ki jim govori na daljavo več ato ali tisoč milj in vaak dan zvemo o novih uporabah brezžičnih čudežev. To vse jo res imenitno a najvažnejše še ni. Ko se je pojavil avtomobil in spremenil dodobra obliko čldvcikega Življenja, ni mogel prodreti v širše kroge, ker je bil predrag. Enako je avljatika, ki je uresničenje tisočletnih človeških sanj, samo za gotove sloje. Toda brezžični telefon je tako smešno poceni, da bo v najkrajf šem Času prodrl do zadnje gorske koče. Nihče na svetu ne bo več osamljen, pa naj bo prebival sredi velike pustinje ali na vrhu gora: s pomočjo svojega sprejemnega aparata bo prej zvedel novice kot iz čaaopiaje, poslušal bo koncerte, opere in operete, govore znamenitih državnikov in parlamentarcev, dobival bo vremenska poročila in znak časa, po katerem bo na sekundo natančno- urejeval svojo uro itd. itd. To pa seveda le tisti, ki bo znal tuje jezike; kdor vsaj enega svetovnih jezikov ne bo obvladal, bo takorekoč gluh v sredi tega vrvenja. Poslušal bo pač lahko godbo, a vse Ostale zanimivosti bodo šle mimo njega. "Brezžičnoat" rasaaja kot nalezljiva bolezen že po vsem svetu. Kje ao čaai, ko so al deželsnl meli oči, Če je pridrčsl nsgli voz brez uprege mimo njih in ko so pri poslušsnju grsmofons menili, ds je msl človek skrit v škstlji in prepevs. In vendsr pred dvsj-setimi leti vaegs tega ni bilo. Kaj bo danes dvajset letf V vsakem stanovanju bomo l-mell ivoj brezžični telefon in ae izborno zabavali, s obenem tudi nsučili msrsičesa, o katerem da-nas nimamo niti pojma. Zvečer se bo Človek vsedel poleg svojegs strojs in poslušsl pariško sli newyorško opero, sli ps ksteri koli koncert us svetovni krogli. Če mu to ne bo ugajalo, bo pa raje z enostavnim zasukanjem ročaja nastavil uho svojega stroja na električne valove postajo, ki čita znamenit roman ali novelo, ali pripoveduje kratkočasniee sli pa daje jezikovni ali znanstveni pouk. Možnosti uporabp brezžičnega telefona so brezmejne, njega korl-eti sa človeški rod neprecenljive. Vai oni pa, ki hočemo biti deležni dobrot in udobnoati, učimo se svetovnih jezikov, pustimo, da se jih uči naša mladina, imela bo od njih velikansko korist I Umetno maso. V Prsgi ae ustanavlja velika delniška družba za proizvajanje umetnega mesa iz pšenica, ječmena in rži. To umetno meso je izumil Čeh Prsnjo Spjevsks, ki je bil 20 let nameščen v dunsjakem prehranjevalnem ursdu. Tsm je ustanovil tudi laatno tovarno za proizvajsnjc rsznih jedilnih surogstov. Novo umetno nteeo, za katero je prijavil patent že pri vaeh državah, ima po mnenju čeških iu avstrijskih strokovnjakov vse Isstnosti prsvegs mess in sc more pripre- (p«e Anton Baehar.) (Konec.) "Oho, tako dolgo ie. Spodobil bi se vam mal dar od družbe." "Gotovo ga bom dobil kakor vsak drugI, ko se postara in ne more več garati. Takrat čakajo, da kaj malega greši, dokler na pride predstojnik rova ia mu da "dar", da mora poapravitl dela v-no orodje in oditi domov. Tudi meni se bo tako zgodilo." Predstojnik, ki je stal srsven, jc rekel, da se to ne bo sgodilo. Res se ni tsko zgodilo, ker gledel sem, d s sem se ssm »pravil is ro-va. Šel sem po svojo sadnjo pedo. Kakor navadno mi je blagajnik odštel zadnji zaslužek, povrhu pa mi je še izročil škatljo i svilenim rdečim trakom. To bo pa božično darilo, sem ai mislil, ker bilo je tisto tudi aadnje plačilo pred božičem in ao delavci običajno prejemali mala darila. Bila je škat-Ija čokoladnih bonbonov. Doma smo pa samo odraali ljudje, zato sem razdelil 'kendi* med begajo-čimi otroci na ulici. Kakor v za-sineh sem po par tednih na to do¿-bll pismo od družbe s vprsšsujein, če sem dobil Škstljo s dsrilom, ki je bilo nsmenjeno meni v priznanje dolgoletne alužbe. Teko je bilo torej dsrilo. če bi bil prej zs to vedel, vrgel bi jim bil nezsj sli pa vpričo njih vae skupej vaul v stranišče. Za darilo sem dobil od družbe polomljene koati. Zlomilo mi je nogo In tri rebrs. V tem amialu aem odgovoril družbi, a moj sin je pissvo prevedel na angleško in poslal na naslov družbe. Ni bilo trebs dolgo čakati na odgovor, kajti prav kmalu je bil prsdstoj-nik rova pozvan po telefonu is Greensburgs, da mora Antona Ee-charja spoditi domov. A bilo je le prepozno, ker jas sem še psr tednov imel ivoje orodje dome, e e Te dni so pokopali v naši naselbini najstarejšega rudarja, polj. akega delavca, ki je bil rojen ti-atega dne in tistega leta kot avstrijski cessr Franejožef. Polja-ki tega Človeka niao nič kaj ftiala-li, kajti šepetali ao al med seboj, ds js bil ns Poljskem rabelj in je baje asm izpovedsl, da je obesi 92 ljudi, 91 pa je menda odseka glave. V poljsko eerkveno obči. no ni hotel vstopiti, zato ni imel pri Poljakih nikakega ugleda. Na dan smrti mu Poljski tudi zvoni ti niso hoteli, A neketerl Poljaki so vendar zahtevali, da ga nesejo v oerkev pri pogrebu in mu zvonijo. Okorno ao se obračel! okoli njegove krate, ker radi bi ga nesli v cerkev, pa se niso upali, ker ni bil cerkveni član in pa, kar je glavno, ni bilo pri rokah trideaet dolarjev, cfa bi plačali za eeremo nije. Najrajšc bi ga bili pustili kar ns mestu. A v tem ps ao pristopi li Člsni druitva "Owl", kjer je bil ud tudi pokojni Poljsk, sveča no so prijeli rskev, akoravno jih pravila njih društva ne obvasujs jo ksj tskega in ga odnesli. V tem se peč vidi, ksko dobro js biti pri društvu. Zspuatili so gs rojaki, a ••lani njegovega društva, daai tuj el so atorili zanj poslednje dobro delo. e • Napisal sera površno dogodke, iti ji't držim v spominu. Moj dnev nik mi izkazuje, da aem atopil na ameriška tla 0. junija 1*91 in n čel delati 12. junija iatega leta. V prvem štrajku aem bil lete 1A04 osem mesecev, v drugem štrajku leta 1H97 šest mesecev. Leta I Sbfaasks Narajas' Ustanavljala t. aprila tHi Priporu JediftU letov». IV. tmmii» I SOT v drSavl IUU.I. GLAVNI STAN. SMT.Sa »O. LAWN DALI AVI., CHICAGO, ILLINOIS. Isvriavalni odbor t UPFRAVNI ODS&Ki Fredaedaib Viaaaat Calator. »ad»f«UaS»tb AaérM VUrUh. It. P. D B«a al. Msilaaa, Pa., ft taiaik ftUttto« Turk, iiialk Bl«s Na*»*. v|. blaaajaik Jak «eravltalj «U..U Filip Cadlea. ft. uiaik Maltkaw Turk, lajatk tolaUksaa « Jala Jaka Va«rUk. aradelk flaelU Ja*a Zavartalh. POROTNI OD SKIC i OSREDNJE OKROEJE VZHODNO OKROEJE ZAPADNO OKROŽJE i Spriaffiaid, IU., Marti« _____e, Baa STS, Ely, Mtaa^ •S. HaaSarsaavitla, Pa. Jaka Garifk. 414 W. H.f Si* BOLNIŠKI 00 IRK i . J*ks Uadarwaaá. »radsadaik. 401 W. Hay St.. t| Salaiaikar, Raa ITS. Barkartaa. Okia. Fred A VUee. Jaka TarialJ, Baa SS. HaaSartaavilla. Pa.. Jato Gar Ser I»« flaM. III. i Blas Navaly»ra4«a4aik. »44744 Sa. Lávetele Av« i Jacak AaabraftU. Bas 844, Maea, Rea, Pa. . Ms GraialJ, 14411 Pappe» Ave., Clatolead, a Aelee I«lar, Baa 104. Creas. Kaes., ea JagasapeA Mea Mara. Baa 144, Raki, Miaa., aa sararaaapaA Mito E«tal. S4SS S. Wlaatosler St., Marra?, Ulals Nadsomi odbori Freak Salta, pradsadaik. S4S4 W. Sgtk ft., Ckiaaaa. III.. PVaah Samralu S41T Pras.ar Ava., Claralaad. O., Wlllleaa Sitiar, 4404 Si. Clair St* Claralaad, Okla. Združitveni odbori Pradsadalki Frank Alai. 8184 Sa. Crawfard Ave* Cklaafa, tlL Ja4ka Ova«. 8484 W. 84tk Si* CkUav*. III. Jea. Stok, 4404 Ovtaa Ct., Clavalaad. OMa. VRHOVNI EDRAVNIKi Dr. P. J, Kara, 4S8S St. Cíele Av. Claeetaed, a POZOR I—Karaspaadaa«* a gl. adkaraiki, ki delajo e «lavaaas «rede, — vr4l tatolai , VSA PISMA, kl ae aaaale> m pasla al. predsedelto se »aelevei PredaadaMtv« S. N. P. J* 8447-44 Sa. Uaedaüe Ave* Ckiaapa, III. VfE EADEVE BOLNIŠKE PODPORE SE NASLOVEi Belalftto laj. aUtve S. N. P. J., 8447-44 Sa. Uwadala Ara. CMaage, III. DENARNE POSIUATVE IN STVARI U se tlšeje el. levrlevalaega •dtora la Jedeate rakča ae aealavai Tajalliva S. N. P. J* 8487-84 Se. Usra-dale Ave* Chlaage. III. VSE EADEVE V EVEEI S BLAGAJNIŠKIMI POSLI ae peMIJeJe aa •aalevi RtataJaUlra S. N. P. J* 8447.44 Sa. Las»»dala Ave* CkUaga, IU. Vae prilatka aleda »aslaraaja v gL larrAavaleem adtora ae aaj peAllJaJe Fraak Salta«, praSaadalk« aadsar«a§a adtora, 4 If ar aaslav Je ageraj. Val priairi ms gl. pa ratal odsek ae aaj paliljaja ae «asi ari Jeto Uader* 407 W. Hey St.. SpHagflald. III. je e a^mf7ffuaue¡rjáll«¡u!l' «aj'ae'iHrfUJa^aa aat^ 848744 Sa. Laaradale Ave* Cklaaffa, 111. težavno in nevarno delo, ker na oporah leži nsv^duo silna težs silil, da bi Izpodbijali opornike ... Kakor vsak delavec moramo tu- Ko aem ravno ispodbil podboj, di rudsrji garati aa nikdar aits aem ssgledsl v bližini dvs luči. delodajalec. s viti na vae načine, kot pravo mejgjo in naslednjega leta ao. Tudi okua jc izredno alilen „m t drugimi stavkal J8 mese okuau pravega meaa. Kar pa je]Pev in leta 1922 šest mesecev Ktsv-najglavnejše, meso bo za 60% ce |(i| aem torej vaega skupaj 26 me-nejše nego pravo Živalsko meeo — fttorklja ja obiskale mo- Novo meeo, ki ae bo nazivalo|j„ hišo aedemkrst, zsdnjlč leta "Msason" je posebno velikega j&Ott. Leta 1917 sts mi odšla dva pomena za prehrano bolnikov, ker I *inova na krvavo vojno na Fran-je Ulje prebavljivo. Možno ga bo ,.ORko, A sta ae leta 1919 v maju tudi konzervirati. * „b« zdrava y/nila domov. . Kolikor aem delal po rovih aem POTOVALNI ZAfTOPNIKI ZA 3i ,H. 9 LIST PBO0TITA Dl KN/I tSVNO MATICO »O: A. M. Bradley, Blaine, Ohio. Anten Ooepofc PitUbnrgh, Pa Jernej Kokelj, Irwin. Pa Anten Jankovteh, Cleveland, Frank Albin, BiveevUle, W. Va OhrteUns Omahne Clinton, Ind. fttefeter. Bear Greek Anten Blatnik, Walsenbarg Oolo. Jerry Alesh, Cleveland, Okie Težko je bilo delati lete 1S99, ko %mo imeli v rovu vae polno smre-du in plipe. Ljudje ao oboleli radi izmučenja in strupenih plinov. Ko sno ae vračali z dela domov, smo komaj vlačili noge za aeboj, To'je Izvedela vlada in takrat ao bili izvoljeni taki ljudje, katerih nslogs je bils inšpicirstl jame Ko je prišel inšpektor v naš rov, je teko ukezal graditi ventilatorje in prezračevalniee. Od takrat, ko so rovaki inšpektorji pričeli pregledovati mejne, smo imeli delavci daati olajšano delo. Od takrat smo tudi podboje Vsi ti naši zastopniki potujejo «previjali ven. kakor je prišlo po od čaaa do ieea po raznih neeeibi velje od predafejnike. Delo je bi h silno nevarno, velikokrat je ko. ge vjelo ali ga zasute in prav bres njegove krivd«. Nekoč eem bil 14- nsb in ao poobisščeni pobirati ns roAnine in prodsjati knjige. Pe leg teh zsatapnikov so naši za st upniki tudi vsi društveni tajniki poslrn pri »naieoju proetors. Za j" in drugi lokalni zaetepnlkl. i*el aem vlači ven opora, kar je H Prišla ata rovaki inšpektor in boaa. Prvi me je pozdravil in, ko jo ugledal, kaj delam, vprašal, kdo m! je to ukazal. Pokazal aem na boea. Inšpektor ae je obrnil naravnost proti njemu. Vprašal ga je: "Zakaj je ta mož postavil o-poro!" "Zato, da drži nad njem kamenje," je odgovoril boaa. "Takot" Je bil odgovor. "In vi zapoveste vseli ven to, ksr ščiti rudsrjevo življenje I Ali veste, da sto vi kri-vi vseh teh nesreč, kl so sc že pri-godile v tem rovu." ♦'Tsko imamo predpisano," se je izgovarjal bosi. "Če je bil kjeoael, da je kaj takega zapiaal, ssl zapiaal človeško delo, pač pa morijo," jo v gnje-vu odgovoril inšpektor iu zapo-vedel, da od tedaj naprej nimajo več siliti nobenega deluvca, da bi prem^al opornike. Zagrozil je tUdI, da bo to uaznanil vrhovnemu sodišču in rekel, da so ne čudi, zu-ksj je naznanjenih toliko emrtnili slučajev. Možu ao kar švigalo oči aemtertja, nekoliko od Jeze, še več pa menda radi atraliu. Boas je nekaj izvedel, kar mu je posebno smrdelo. Od* takrat nas nI več NAZNANILO IN ZAHVALA, H tužnim srcem naznanjam ao> rudnikom, prijateljem in znancem želostuo vest, da je nemila amrt pretrgala nit življenja mojemu dragemu bratu FLORJANU HABBRNIK ftcl je dne 22. marca t. I. od doma ua pošto iu se ni vač vrnil, nsili so ga v Micbigan Laku (Je* zeru) pri Cudahy, Wla., hudo po-škodovsnega. Na kakšan način je prišlo do tegs, se do danes še nI isns&lo I to jen je bil leta 1H*9 v Oalliznu na Koroškem, V Ame. riki jc bil 11 let. Pogreb ae Je vršil po kstoliškem obredu v Cu dehy-Milwaukee, Wie. Prav lepo zahvaljujem mojemu bratu Paukrecijti za ves njegov trud in za darovana kresne vence. !v(idsl ondotniin rojakom, da ja bolan in da gre v Cumberlaud v bolnišnico, kakor sem po aedaj izvedel, tam ga ni, Možno je, da ja šel na Ntmnyalde ali v Hiavvnlho, t't ali. Ker nI nobenega glaau od jijego« m» zelo skrbi, slasti ako bi padel v roke kakim lopovom. Prosim rojake širom Amerike, ds poizvedujejo zs nJega, bodisi v bolnišnicah ali kjerkoli in aieer proti odškodnini in ms o tem obvestijo. Ako bo pa on sam Aitsl ta ogls«, nsj se nemudome prijavi, Joseph Kastelie, P, O. Bos &9, Retiton, Pa. (Adv.) Tu jo Gramofon VICTOR NaJfflaaaaJAI ia «aJiiataJAI toe J* prvi >Sffffi4' IME VICTOR POVE VSE. Cene se prava gtaane Virtrola s regom ali br«s roga Jat IS8.44 4o $444.00. Prava Vletar piok NI« ven «k««, HrvaUto In NamSI se ples le petje Je rene T8e. Mi sme aSinl BUvaiuri e r« Ameriki k« pro4aJam« prave VI trola In Vkior pMfše.' Cenika v vaek J * sikih Vam jofRlj l#f • A V lateóla ne krepi, ne Sumi, a« pek peja llata la fftaeae toi avoa. Iiaaaio t«4l v salagt nor* Plana rele Slovenske. Hrvatska la Nam-Ska, eena 40« ém II. 14. E« paska« Vam k« doka sai. PIMte a« IVAN PAJK* rntmsn bri cesar! Franr Infpf_do- daVB0,ti' » 6€Mr nard" r rane jozei ao- Mt0 M vUda § ^ f stopil« proti udeležencem prvomajske «Urnosti. Odlok so jo glosfls "Njegovo Vcličsmtro milostno izjavlja, ds bo vLsds odločno ne-stopilo, ker sodeč s pravičnega stališče je obhajenje 1. mejnika ne post s v no. Potrebno bi bilo proti stopnjems vedno več zahtevejo-čim mešam in vedno rastoeeme gi-bsnju nastopiti in gibsaje zatre- V četrtem, ravno izdanem zvezku zgodovine avstrijske soeialne demokracije je precejšnje Število dragocenih dokumentov in aktov iz ministerstva, ki so zagledali •svetlo šele danes in Ji udi jo priložnost, da delavstvo spozna neresničnost pravljic o cesarju Francu Jožefu. 8kozi vse svoje življenje. od prvega dneva vladanja do svoje smrti je kot vlsdsr sovražil ljudstvo. Ko jc imel prestolni govor na prvi parlament Avstrije in so ga hvalili, da je podelil ljudstvu splošno volilno pravieo in da je ob poči tku vladanja osvobodil kmete tlsčsnstva, je bilo na vz«n le toliko resnice, da ga je v vee to prisililo ljudstvo. Stremel je pač za tem, da bi zop<-t vzel pravice ljudstvu, ki si jih je s silo izvojevalo. To se prav dobro opazi zlasti v njegovi volilni reformi in kratenju volilnih pravie ljudstvu na Ogrskem. Kako je v resnici čutil etsar J-'rai.c Jožef, se vidi iz porodil o z.uedsnju ministernkegs svets. ki r.» prt-eej natančna v zgodovinski elijigi. U ts 1869 so po itajersLih ru-diieih izbruhnile stavke in oblasti so nastopile proti stavkajočim masam z vojaitvom in ieaderji. Kolike krivica je vladala za delavce se p rs v dobro zresli v tem, da je županstvo Leobna protestiralo proti odločilu vlade napram stav-kujočim. Poleg tega je tudi državni namestnik v svojem poročilu na vlado o zatevab delavcev izjavil, da so zahteve mase — vse-gs ljudstvs. Tods cc-ssr je nepieal na uradni akt: "Zdi se mi. ds bi bil držsvni namestnik bolje naredil, da ni bil nepostsvni odlok leobenskegs županstva preklical, mesto ds izjavlja, da jc to zahteva vsega ljudstvs." Ko je 18. sprila 1890 min ster-ski svet zborovsl, ksko stališče | ti Ko je kratko pred majsko slav-nostjo v Ostrovem prišlo do krvo-prelitij, kjer je nastopalo vojaštvo proti delavcem, je eesar izjavil r ministerskem svetu: "Potrebno bi bilo, da bi sodne oblssti takoj nastopile s strogimi kasnimi, da se zatrejo v bodoče vsaki tski nsdaljni poizkusi vpo-rov, V Ottakringu je namreč prišlo do izbrtthoe. kar pa so sodišča vse siloms zatrla. Nato je Franc Jožef Še izjavil: "To je edino, ker moremo sto-riti proti uporom. Podvizati jc trebe, ker bi bilo usodno, če bi vojaške čete prispele prepozno in bi delevei lshko izvedli svoje zs-bteve. Ts odlok mora biti vrnjen vladi .. Zelo jasno je povedsl svoje mnenje cesar Franc Jožef v ministerskem svetu dne 27. msje 1890 radi zadržanja političnih oblesti, ki niso nastopile proti "delavskim nemirom" ns 1. msjs. Izjavil je, da ao se politične oblasti v Šlezi-ji pokezale popolnoma nezmožne, ker niso nastopile proti delavcem. Uradniki, ki niso nastopili proti delavstvu, da niso vredni zaupanja in da bo treba drugič neatopi-ti s vojaštvom, da sc ukroti delavstvo. Po eessrjevem mnenju bi bili morali poloviti vse sgitatorje med delavstvom in jih vtsknlti v ječo ter ostro kaznovati Ali ko> so pretekli sa Njegovo Vcličenstvo poslušno kakor nikjer drugje, je aopet ppfcasola, da ljubi red ia sterskega sveta, da sprejme zakon "za pokončavaaje vsakih iz-mir ia zopet j« zadovoljstvo asedjbruhov anarhističnih stremljenj", prebivalstvom. Treba je, da se \ker bi seveda vse bilo nsperjeao ljudje aopet vživijo v prejšnje proti socialnim demokratom. Vei dneve roda ia asira.1 njegovi tski nastopi proti delav- Poleg tega je eeaar izjavil, dajstvu dajejo prav jaanp sliko o je treba v bodoče preprečiti vsak j" dobroti ji vem cesarju, ki jc lja nemir (prvomajsko sla most) in je zato zahteral vojaško organizacijo kot varnoetno stražo. Ukazal je. da je potrebno, da oblasti pokažejo proti delavstru svojo asoč, čeprav postave tako naatopanje otežkočujejo. Ko je padla nazadnjaška Taaf-fejeva vlada in jo je nadomestila koslieijsks, ki je skušala zavkči volilno reformo, je bila eeearjeva prva ekrb, kako preprečiti delav-ske demonstracije in proteste. V ministrskem svetu dne 2. oktobre 1894 je to prav dobro pokazal, ko je rekel, da bi se v volilni reformi tudi kaj odredilo za odpravo takih demonztracij. Navedel je nedeljsko demonstrseijo v Bingu na Dunaju in izjavil, da morajo vsake slične demonstracije v bodoče biti zatrte. Tako gibanje ne kaže normalnega stsnja v državi. Zopet je zahteval, da morajo aa stopiti varnostne straže, pred ks terimi mora dunsjsko občinstvo pokazati zvoj rešpekt. Sam je ee ssr tndi zahtcvsl, kake kezni naj sc določijo proti vsem kršilcem. Pred zasedsnjem parlamenta oktobru 1894 se je vršil velik shod prsd zbornico, zahtevajoč volilne reforme, pri katerem je prišlo do težkih spopadov ter je bilo veliko Število delavcev ranjenih in za prtih. V debati o krvoprelitju se je prvi oglasil ministerski pred sednik knez Windischgraetz, ki je baš prejel brzojavko od ceaarju nahajajočega sc tedaj v Budim pešti: "Z ministerskim nagovorom so glašam. V volilnih zakonih pvi-devsm potrebo in ukazujem, (ia sc z vso strogost jo nsstopi proti bil svoje ljudstvo". Kako nazadnjaški in protidelaveld je bil Frane Jožef, pokazuje dejstvo, da se še nazadnjaški meščanski par lament ni upal sprejeti protide-lsrskih postsv, kakorine jc on zahteval. Človek pogleda v ljudskošolake čitanke iz čaaa, ko je še vladel av atrijski monsrb, v katerih je edini eilj, da ee slepi ljudstvo o dobroti ji vosti cesarja do ljudatva, katere sploh ni bilo. Ko se je šlo za volilno reformo je bilo njegovo edino stremljenje, da se potlači ljudstvo in da glas ljudstva o-v-a:.«• glss vpijočega v puščavi človek pride do prepričanja, da je edino strah pred revolucijo, ka-koršna sc je izvršila na Buzkem rodil habsburške lakaje do tega, da so pokazovali Franca Jožefa kot dobrega ljudskega eessrje. razburljivi dnevi majzkih zlavno- kršilcem postave, ter proti vodi eti, je izdal uradni akt na dunaj- J teljem in udeležencem pocestnih sko prebivslstvot Dunajska publika, I dcmonatraclj. Vsak strah pred ts ki se je;kimi izbruhi mora izginiti" naj zarzsme vlada radi mejakih j prej vedno obnašele korektno In Ceeer sem je zehtevsl od mini 4000. Pc vzorih dr. Vičamba, nspisal dr. Msvšsokdo. (Del je.) Ko zemišljen ogledujem te umotvore, zbudi ase konjsko kopito, kstero močno udari ob tla. Ofcmivii ae, zapazim ob strani svojega konjičke, e prtljago. Povodec pe mu je držal etari moj zae-aoe, profesor s vseučilišča Svetega 8implicija. "Čakam te še dolgo uro," ogovori me poniŽ-ao, "živel je nestrpljivs in vročekrvne; nepre-staao bije e kopiti ob zemljo!" "Ali ae poučuješ ne vseučilišči!" vprašam oeapel "Dali eo mi dopaat. Oznanilo ae je po mestu, de ei iššc tujec etrežnike. Tskoj sem hitel v škofijo in se ponudil zs ts posel. Ponudili so se še drugi, končno pa so vrndsr meni podelili službo pri tebi, soecbno seto, ker svs že stsre znsn-ee. Službo imsm, in nsž reetor msgnifieus se kar peni od jeze." "Keko to!" "Ker bi bil sem red dobil strežniško to službo." "Pojdive v mesto!" izpregovorim nsto. "Prav rad te vzprejmem v službo. Ksm nsj kre-neve nejprejt" "Najprej morava k slavni policiji!" "Kaj vraga," sačudtm se, "jnjlicijo imate tudit" "Gotovo! Stari in slavni pisatelji so v imenitnih svojih delih dokszsli, ds j« več tisoč let stsrs ts institucija, in ds so mogle brea nje prebirati samo barbarske države. Naša policija pa je tudi izvrstno urejene, in ko je papeževo bro-dovje leta 19M. zasedlo države na južnoafriškem aosu. uvedla se je ondu policija po našem vzoru." "Čudno! rudno!" "Prepričal se bode« um o vsem! Odriniva sedsj, in sko želiš kaj pouks. bodi ti moja učenost veraa posluins strežnica!" "Ilvals ti iskrens! Spominjati se hočem pri-jaanosti tvoje!" Napotiva se v omenjene ozke ulice. Pozornost so mi % zbujale podobe po zidovih. Kakor »mo nekdaj slikali svetega Florijene a g.dido pod ostrešje, tako se je ketal malone nad vsakimi vrsti droben svetniček, držeč ns vrviei majhne ga psa. "Kdo je sveti mož • psičkom?" vpraAsm svojega strežnika. "Svetnik še nI," "odgovori mi," vender me-nlm. da bode skoro. "Blažmcem ga jc uvrstil že nadškof .laeobus LVII." "Kako je ime blaženemu možu!" "Blaženi Anton od Kale je to; v tej provin-ciji ga prištevamo cerkvenim učenikom, ker je spisal obilo svetih in «čenik knjig." Čemu vodi s sabo psička!" "Takoj ti rstjssnimI Ko je žirel omenjeni sreti mož, nspsdsli ao gs brcaverei od severe in juga in vstmehoveli so ajegs in svetost njegovo. Gori v mestu na severa mu je živel najhujši na sprotn k — svete knjige nem gotovo deksaujejo, de * a je obsedel sstea šs pri rojstvu — le s po-močjo tega satane je «piael mnogo hudobnih knjig ter tako ssjsl ljuljko med špeaieo, katera m je vei pele is rok bleženege Aatoaa od na njivo Goepodovo. Boj je bil reenice s lažjo. Že je omagovala reenice, ki se kaže v ponižni nagoti svoji, in že jc zmegovala laž, ki se kaže v bliščečem, pregrešnem lišpu. Blaženi Anton sc posti nato petnajet dnij, šestnajsti dsn pe gre na Sveto Goro, dvigne roke proti eevernemu mestu in prosi prekletstva z neba na sovražnika svojega. In glej, zgodi ee čudo t Prvo čudo blaženega Antona od Kale! Ponižan je bil aaten, in njegov alužabaik v severnem mestu je izgubil v tisti uri, ko jo sveti mož na Sveti Gori dvigal koščene roke proti oblekom, der jezike, in nemeeto tega daru ma je oetelo jedino lajanje, kekor ga čujemo pri ovojih psih." "Ali to je čudo blaženega Antona od Kale dokazeno!" "Nedvojbeno!" . "Hm! Dobro torej! Zato ima psička pri sebi!" "Prav zato. Imeniten pomočnik je pri pasjih boleznih, ksr je eosebno v našem mestu velikega pomena, ker je toliko psov. Glej, tukaj je policij, sko poslopje!" Obstals sva pred prostornim zidovjem, v ksterem js tiste dni gospodovala policija ljnbljan- " Najprej se nema je oglaaiti pri patru gvar-dijenu, de nama da svoj visum." • "Pri patru gvardijenut" začudim sc. "De. pri petru gvsrdijenu. Nsše policije je izročena že tristo let očetom kapucinom, ki izvršujejo svoj posel na veliko zadovoljstvo premilo-etirege nadškofa!" "Keko je to mogoče!" "Prev lahko! S takšno policijo je pomege-no drievi in pomageno tudi redovnikom kapueK nom. Kdor zagezi alavni policiji v pravično pest, plačati mora določeno pristojbino, sko je količkaj denaren. Po tem poti ima država brezplačno policijo — pomisli ,koliko densrje se je potrošilo prej r surovih česih! — očetje kepueini, ki uidejo sedsj Že deseto cerkev, pe imejo redne in stslno letne dohodke." "Ze Boga. modra nsrcdbs! Rssjesni mi Še, s kakšnimi posli ae sosebno bavi vaše policije!" "Rasi eni so ti posli in težsvni. Največ op. ravka dajo grešniki, ki so se pri izpovedi očistili grehov svojih." "Tegs se umejem. Ksj jc slavni policiji do izpovedanih grešnikov!" "Pozna se ti, de nisi čital knjig bleženege Antoee od Kale! Večna previdnoet ti je zakleni, le ta vir modroeti. in sedaj begaš v temi. Podu-šejl Do tiatih dob, ko je zevUdal nadškof Jecv hue L VII., bile je izpoved strogo cerkvena ustanove. Izpovednik je odpuščal greh in pokoro je nakladal grešnikom. Ali ae je pa naložena pokora opravljeU. ali ne. kdo ve! Kaj pa piše blaženi Antonioe! Država ime vso moč v rokah, in nje dolžaoet je, s te aebraniti, de ee ne dele greh if> de grešnike dohiti tndt upravičena kasen. To je načele Mašenega Antoaa od KaU. In ali morda ai utea»ljeno t priredi ia božjih zakon*!" "Utemeljeno je! Toda kako se uporablja v vsskdaajem življenju!" "Precej ko je aaatopil nadškof Jaeobua LVII. slavno svoje vlado, sdružil je a izpovedni eo šelezna pest poevetae rladne asoč i Kdor e« izpove grehov njemu naloži breme ecrkveee p* kore eli aaloži ss ma tadi breme poevetae * kere. Ia to breme je težje od prregeV9 (Daljo prikodnjič.) Mf . NOVICE IZ JUGOSLAVIJL Ravnatelj Ivan Subio umrl. — 15« marca je umrl v Ljubljani ravnatelj Tehnične srednje šole (prej obrtne šole) Ivan Šnbic. Pogreb sc je vršil ob veliki udeležbi Pokojnik ima velike zaala-ge za našo obrtno šolztvo, radi čessr gs ohranja tudi delavstvo r lepem spominu. Razprava proti hajduku Čara-gi bo zelo zanimiva. Obtožnica proti razbojniku in njegovim tovarišem je že sestavljena. Razprave se bo pričele že po Veliki noči Obtožnica dolži Carugo in njegovih 15 tovarišev 26 raznih tolo-vajstev. Zaslišanih bo pri razpravi 76 prič. Dva samomora. — V Celja se je ustrelil trgovski sotrudnik Josip Dolžan. Istega dne si je pre-rezal vrat z britvijo Avgust Lov-renčič iz Tekačeva pri Rogeteu. Koliko se pokadi v Jugoslaviji — V letu 19?1 sc je prodalo v naši državi vsfcki mesec povprečno 516,000 kg tobaka, 164 milijonov cigaret in 1,701,000 cigar. V letu 1922 se je prodalo mesečno 543 kg tobaka in 155 milijonov cigaret in 4 milijone cigar. Kakor se vidi, velika večina prebivelstve kadi tobak, dočim je prodaja ei-garet padla. Značilno je, de je prodaja cigar znatno naraetla, a-korsvno so cigare najdražje kajenje. 7,000 dolarjev ja izgiailo. — Neka beograjska banka je poslala pred 10 dnevi po pošti na Židovsko banko 7000 dolarjev. Denar še do danee ni prišel ne adresarita in so bile tudi vse poizvedbe pri poštni upravi brezuapešne. 7000 dolarjev se je ns dosedsj Še ne pojssnjen način nekam izgubilo. Novomeška porota. —Kot zadnja v pomladanskem porotnem zasedanju je prišla danee na vrsto 26-letna poštno odpravnica Marija Amen, ki si je prilastile na svojem službenem mestu v Boštsnju v drugi polovici leta 1922 in v prvi polovici 1923 po javnem uradu ji zaupani denar v znesku 175 dolarjev, 5 centov in 475 dinerjev. Obtoženka jc svoje dejanje skesano prisnsls ter se sagovarjala z bedo in etisko. Od 450 dinarjev mesečne plače je potrebovale za hrano in stanovenje 325 dinerjev, zs vse drugo pe ji jc oetelo le 125 dinerjev. Ker e tem sneskom ni mogls izbzjeti, je začela odpirati pisms, ki so prihajala is Amerike in jemati is njih dolarje. Te je potem poš Ijala pod raznimi izmišljenimi imeni v zamenjavo Ja^ dranski banki in njeni podružnici Celju, nekaj dolarjev pa v Zagreb. Poštni inšpektor dr. Vega-ja, ki je Vodil disciplinarno preteke vo, je seštel zneske, ki so priali od raznih benk sa bošlanj-sko pošto, odksr je bila tam ob-tošeoke ter dognel znesek 18,652.-50 dinarjev in 475 dinarjev, ki eo prišli is Avstrije. Do rssprave še ni bile poravnana škoda v znesku 5000 dinarjev. Zegorornik je plediral v smislu aepremsgljire site. češ. da je sedenji državni režim asm kriv, ker teko škendslozno plačuje aveje nameščence Porotniki' so aoglee-no zanikali v prašen je glede poneverbe. nekor je izrekel senet o-prost ¡1 no razsodbo. Brnet a jo predeedoeal dr. Fi-sehinger, javno obtožbo je zastopal aameetaik državnega pravdai-ka g. Kovač. Obtožeako pa je zagovarjal dr. Režek. Hričeralr.o dekle. — Zelo dobra prijatelja ste si bile 17 letne Marija Ovea ia ključavničar Sto- klas. Oba sta bila uslužbeaa v deželni bolnici. Obljubila sta si sa-kon. Kar naenkrat ee je pa Ste-klaa premislil, da bi vzel Marijo ia ji je pisal poslovilno pismo. Marije je bile zelo užaljena. Napotila se je v bolnico v sobo Steklass in gs pozvala k sebi. Steklaeovi tovariši so videli razburjeno Marijo in odsvetovali nezveatemu ženinu, da bi prišel v bližino Marije. In prav eo ravnali Marije Oven je medtem, ko je nezveetnege . skrila p ne svojtga pod posteljo odejo samokres s namenom, da ga uportfbi v tistem trenutku, ko ji bo Steklas še enkrat netmeno izjavil, da jo ne mara reč. Neerečna zaročenka premišljuje sedaj svojo usodo v zs porih ljubljanske policije. Umrli so v Ljubljani: Dne 13. marea: Boris Zoree, ein varnoetne-ge stražnika, 2 leti — Dne 14. maree: Ivan Rakovec, orofniški narednik v p., 79 let — Dr. Fran Koe, profesor r p., 70 let. Smrtna nesreča. — 16-Ietni dni-nar Štefan 6kTet je vozil svojem* gospodsrju posestniku Alojziju Kristanu v Slatini pri Ponikvi bukove plohe iz gozda do okrajne ceste na Ostrožno. Med vožnjo je! stopil äket na oje od sank. Pri tem pe mu je spodrsnilo in padel JTpod sani, ki so mu šle šes prani koš. Težke sanke ao zlomile fantu več reber. Dobil je tudi težke notranje poškodbe in je še izti den umrl v hiši zvojege gospoda-rje. lame nesreče. — Mesarski pomočnik Frane Weber v Celju sc je zbodel pri nakladanju mesa ob kosi tako, da so ga-morali oddati radi vnetja rane v bolnico. — Pri stavbnem podjetja Karel Je-zernik v Celju je padel delevee Ivan Šalej z 2 m vjaokega odra. Zlomil si je levo roko, oddali ao ga v bolnico. ......... PETEK. 4. APEtLA in. .v Ženske, kj imajo revno življenje! Ak* twwtu r.lad MrMi/ft. «laMMU. «MW. xrxx.ta, •»"«« j-m tauu r^, ^ m »«i««, araa. a* »«•¿»I h ■a* «»k* i» Hd vwmcrnti,. •«•. pWm»* i. W*!*. m, triki va4í ^ . •rkríieo, \Hitm. StaUnío. Mprta ico fUtub J? éMik «MlM. Uubo «ta* •éwmimmU »ode. •i S-.U « p^ LmHSw Cowpwund aéntüm ZT SM«. im mi »Ur r.r«d»o «J* V MUém* «mis i,,^ SS. A ^ i g**0* *070lJ — —? «drmrljeaj. Lm»S» ísrsrtoÄ.'t -»•m as «Ml«« (Aditti^rr » t* »•"«s. (j 1 Tukaj so! i 5EVER0VA ZCRAVllA VZ9RZÜJL 2 0 R A V J L V ÜRUZÜAH JUtlrifc SEVERAS E S K O tofttbstÜhp ^ulb Priporočljivo as odjpoafbc prt' zdneV|jeqjl< er4>c¿tc€ m\ iMgi)tl| kpinU bolazql ' CSHA30* Vpe«š^li pn %bš«| Id^M^lb YV. F. SEVERA C0. CEÜAW RAPIO?» IOW/ Nevs rolo sa piano i besedilom h» godbo $1. «IM «in__,1 seeie mmj sease r* jtm«. SeaiS Pudra*. rmi. j.. 4 sties seats z Role a godbo brez besedils. »107*1 UMU «atartki ............m IteSS N« Jadraa »ki «kali..........T* r talna* m rn drnge pol In ss prepridajt*. da kuhani redno le nej«. ZA KUHANJE PIVA DOMA Kt slad, hmelj, sladkot poCrebAŠIne. Posli — Ks Je doma pri aaa, /bolj« in najee-DoMti je tadi sbirko soder. steklenic in rasnih ioaeer, Hd. Ml ram doctavtmo aarotilo po polti, tefso v rse kreie. Grocerijarn. sladCičarjsnt tn V prodajaln* ieletnin* danio primaren popust pri *#iJHi naročilih. PišH* pe informacije aa: FRANK OGLAR, 0401 RfS jftwiHml 7STI Zlato mmU SStl SaSirtrt Mré ..........I S4SS Uikr tka Da^U 41107 Dilk.j.l «ar« ............«L« «em MaWäckl an SkMa......t