Leto IV
Tedenska priloga »Slovenca« (št. 248) z dne 28. X. 1928
Štev. 44
Svečana proglasitev »slovenshega narod, oavobojenega dne 29. okt. 1918.
Ko so bile armade osrednjih velesil poražene in že v popolnem razsulu, je dne 28, okt. 1918. sporočila Avstro" ogrska Wilsonu, da sprejema vse njegove mirovne pogoje. Naslednji dan je hrvaški sabor v Zagrebu sklenil, da pretrga vse državnopravne vezi hrvaških dežel i monarhijo, v Ljubljani je bilo pa na Kongresnem trgu proglašeno med nepopisnim navdušenjem ogromnih ljudskih množic popolno osvobojenje slovenskega naroda
izpod stoletnega nemškega jarma. (Foto; Grabjec, Ljubljana.)
346
347
Ob prvi desetletnici
našega osvobojenja
„0(l Žile do Ornega morja smo Clio", je \zkliknil oli priliki aiiek-sijske del)ate dne \b. januarja leta 1909. dr. Krek v kranjskem deželnem zboru. S tem vzklikom je dr. Krek dal izraza stalnemu stremljenju Slovencev za čim tcsne/še stike z južnimi Slovani. To stremljenje je glede na nemško-šoviiiistiino dunajsko politiko postopoma kar vidno rasilo, zlasti oh carinski \ojni, ol) aueksiji Bosne in Hercegovine ter ob zmagali balkanskih za\eziiikov proti Turčiji 1.191.'.— i't. /o meseca novembra 1912. je dr. Korošec v delegacijah ugotovil ta ilejstva in opozoril, da se bodo oči avstroogrskili južnih Slovanov začele obračati na ceHtrum izven monarhije, ako vlada ne preneha s svojo protijužnoslo-vansko politiko. V svoji slepoti dunajska vlada tega opozorila ni vzela na znanje ter napenjala strune toliko časa, da so počile. Dne J8. junija 1. 1914. je padel v Sarajevu prestolonaslednik in točno mesec dni nato je napoveilala Avstrija vojno mali Srbiji. V svoji naduti zaslepljenosti se ni zave-ilala, da postavlja na tehtnico svoj obstoj. Za časa vojne je skoro tri leta s sirovo silo dušila vse izraze resničnega razpoloženja svojih narodov. Dne 50. maja 1. 191?. je bila končno primorana sklicati parlament, lu Je isti dan so povedali zastopniki Jugoslovanov, da zahtevajo združitev vseh jugoslovanskih pokrajin monarhije „v samostojno držaMio telo, ki bodi prosto vsakega narodnega gospostva tujcev in zgrajeno
na demokratičnem temelju". Na iiiicijativo škofa dr. .fegliča je izšla že 15. se >t. v slovenskih listih izjava zastopnikov duhovščine, delavstva il) obeh vodilnih političnih strank, da se v polnem obsegu pridružujejo zahtevam Jugoslov. kluba. Pozimi leta 19I7./18.JC zbralo ženstvo nad -'00.000 podpisov za deklaracijo, ki so bili med ogromnimi manifestacijami izročeni 2\ marca i. 1918-dr. Korošcu. Obenem se je izreklo za deklaracijo že 564 občinskih odborov   in duhovščina 35 dekanij.
Spomlafii 1. 1918. so se sile mo-* narhije že bližale svojemu koncu. O priliki velikih slovanskih dnevov v Ljubljani je bil osnovan Narodni svet. Poražene osrednje velesile so kapitulirale   pred   Wilsonom,   dne 29. okt. 1. (918. pa je bilo v Ljuldjani med nepopisnimi manifestacijami proglašeno popolno osvobojenje in še isti dan se je osnovala prva Narodna vlada. S tem smo bili Slovenci po dolgih stoletjih zopet prvič gospodje na svojih t eh.
Le žal, da je doživelo naše tedanje veselje in navdušenje kmalu velika razočaranja. Vse zapadne pokrajine je okupirala Italija in niti napram premaganim Nemcem nismo mogli rešiti slovenskega dela Koroške. I eli naših bratov ne bomo nikoli pozabili. Kljub hudim bojem je bilo za nas to prvo desetletje doba napredka in trajnih uspehov. Po njih moramo ceniti vrednost svoje s tolikimi žrtvami plačane svobode v lastni državi.
Georges Clemenceau
fran. min. i)redsediiik med \ojno. organizator polit, boja proti centi, silam in predsednik mir. konference.
„mnta vslanil"
Schererjexa slika iz 40ih let preteklega stoletja; ki se nahaja v ljubljanskem muzeju.
\a desni; la bojev za osvo-
botentc: labor dr. Korošca  na Vrhniki, meseca marca 1. 1917.
Spodaj; VolHovnUc Švabič, ki
je meseca novembra 1. 1918. s svojim hrabrim nastopom preprečil italijansko prodiranje proti Ljubljani; za ta čin se ga še danes hvaležno spominja vsak Slovenec.
Pogled v noiranfšCino avsirlfskega partajneaÉa
\ katerem so bili slovenski poslanci meti vojno tako neustrašene boje za osvobojenje.
Vosvetovalntca Kai. tiaUov. Oruitva v jugoslovanski tiskarni, v kateri je bila dne 29. oktobra 1. 1918. sestavljena prva slovenska Narodna vlada.
Ferdinand FocJ^
francoski maršal in generalissimus cntentiiih čet  in zmagovalec milijonskih armad centralnih velesil.
Stané1(, predsednik češkega sva-za in «Jl*. KOFOŠCC, predsednik Jugoslovanskega kluba, ki sta vodila v avstr. parlamentu boj Slovanov za osvobojenje. Slika je bila posneta ob priliki aprilskih svečanosti 1. 1918. v Pragi.
Na  levi:   Vla&na   jjalača  v
L/ublfanI, ki je bila tudi sedež protislovenskega vladnega sistema; dne 29. okt. 1. 1918. zvečer je bil pa tu odstavljen zadnji njegov nosilec, grof Attems,
Spodaj: Dr. GusÉav Gregorin, član londonskega Jugoslovanskega odbora: razen Gregorina sta bila v tem odboru od Slovencev še '    dr. Zupanič in dr. B. Vošnjak.
Avstrllslce Icaverne bllxu Mrxlega vrßa na so-Šicl fronti, kjer so jugoslovanski vojaki s takim herojstvom branili slovensko zemljo pred prodiranjem Italijanov,
Sicupina jugoslovansMfi prostovoljcev v Icaver-ni na solunski ironll: drugi od leve je Slovenec, pred kratkim smrlno pnnesrečriii 1 ovro Klentenčič.

349
Prva slovensKa narodna vlada
Prelat Andrej Kalaii
|H)\orjoiiik 7n kmotijstM).
Dl-, Anton Brecelj
poverjenik /a zdravstvo
Dr. Janko Brejc
iJoverjcnik za notr.inje ziidove.
Dr. Lovro Pogačnik
poverjenik za iiar. ohrarnho.
Dr. Ivan Tavčar
poverjenik za prehrano.
Josip Pogačnik
predsednik prve slovenske Narodne vlade.
Anton Kristan
poverjenik za socialno skrbstvo.
Dr. Pavel Pestotnik
poverjenik za promet.
Dr. Karel Verstovšek
poverjenik za prosveto.
Dr. Vladimir Ravnihar
poverjenik za pravosodje.
Dr. Karel Triller
poverjenik za trgovino in indiistr.
Dr. Vekoslav Kukovec
poverjenik za finance.
Ing. Vladimir Remec
poverjenik za iavna dela in obrt.
350
Ob prvi desetlet-
Čehi so preživljali zadnjega pol stoletja v Avstriji precej sličiio usodo kot mi Slovenci. Ker so bili bogatejši, številčno mnogo močnejši in zato tudi kulturnejši. se je Čehe v avstrijskem političnem življenju mnogo bolj slišalo, nego skromne in maloštevilne Slovence, to v bistvu se njih položaj ni mnogo razlikoval od našega. Nemci so hoteli pritisniti ob steno tudi nje in tako popolnoma obvladovati državo. Ker so bili pa napram Nemcem vendarle sami tudi prešibki, je popolnoma razumljivo, da so iskali že davno pred vojno pogosto tesnejših stikov s Slovenci za boje proti nemški hegemoniji. Spominjamo le na boje tedanje ..Slovanske unije" proti Bie-nertovi vladi I. 1909.
Vojna je našla tudi Čehe prvi hip brez jasne orijenta-cije. šele kruti pritisk nemštva med vojno je izoblikoval tudi pri njih jasno in odločno željo po popolnem osvobojenju. Pospešili so to orijentacijo zlasti v inozemstvu živeči Čehi   in Slovaki. V Rusiji in v Franciji so  bile  že  meseca  avgusta 1. 1914. ustanovljene posebne češke vojaške edinice, mafija je  navezala  stike z inozemstvom, prol. Masaryk je pobegnil v l.ondon, po posredovanju   .Štefanika   je   sprejel meseca februarja 1. 1916. tedanji francoski min. predsednik Briand Masarvka in v Rusiji so se začele ustanavljati češkoslov. legije, ki so se izkazale jako dobro. Vsemu temu ter  živahnemu  propagandnemu  delovanju emigrantov  se je bilo  zahvaliti, da so se začele v drugi polovici 1. 1916. zanimati za češkoslovaško stvar tudi antantne vlade, ki so vzele že v svojem odgovoru na Wilsonovo noto meseca januarja 1. 1917. v svoj program tudi osvobojenje Čchoslovakov.
Triumfalna vrnitev Masa-ryRa i/, omigracijo \ Prago, dne 21. decendira 1. 1918. \   spremstvu če.škoslovaških legijonarjev.
Na levi;
StaroméstsUe numesii, na
levi jo videti magistnit s slarodav-. nini stolpom  in znamenito uro,  v ozadju je Tviiska cerkev.
.Spodaj ;
TomaŽ G. Masarylc, eden iz-^ med najzasinžnejših bojevnikov zaS češkoslovaško osvobojenje in sedai nji predsednik republike.
Pogled na slaroslavnc Hradčane, nekoč sedež čeških kraljev, seduj sedež predsednika republike.
Snémovna. palača češUoslovašKega parlamenta.
351
nici bratske ČešRo rcpubliRe
V domovini je potekal boj Celioslovakov vzporedno z Tugoslovanskim. zato ga ne bomo podrobneje 0[)isovali. Meseca decembra 1. 1917. je proglasil i>redsednik francoske republike konstituiranje avtonomne Cs. armade. .Na tej podlagi so dosegli 19. junija 1918 od nicdzavezuiške konference v\ersaillcsu [)rizimnje njih .Narodnega svetu za vlatl o Čchoslovakov.
li uspehi emigrantov so seveda močno vplivali ludi na njih vojake v domovini. Dne 2. oktobra 1. 191S. je izjavil Stančk v i)arlamcntu, da se je českosl()\aški narod defi-nitivno razšel z avstro-ogrsko monaiiiijo, prol. Masaryk je pa dne 18. istega tneseca z wa-chingtonsko deklaracijo proglasil samostojnost čs. države. Dne 28. oklobia je bila Avstrija prisiljena izjaviti, da sprejme \\ i sonove mirovne pogoje. Čehi so to razumeli in .še isti dan tudi v 1'ragi proglasili svojo samostojnost. Dne 13. nov. je proglasil njih Narodni svet začasno ustavo in sklical ustavodajno skupščino. Ta se je sešla dne 14. nov in proglasila Masarvka za predsednika republike, a K. Kranial- je sestavil prvo Čs. vlado. .Masaryk je bil takrat v Ameriki, odkoder se je podal takoj po polomu v domovino in prispe ilnc 21. dee. med ogromnimi manifestacijami v Prago. .Svoje meje je dobila nova država na mirovni konferenci in dne 29.feb. 1920 je bila sprejeta definitivna ustava.
Kakor vse mlade države, se je tudi Češkoslovaška morala boriti z velikimi notranjimi in zunanjimi težkočami, kijih je Z2;leden patriotizem Čchoslovakov vse premagal. Tudi zanje pomenja prvo desetletje narodne in državne svobode dobo ogromuega napredka na vseh poljih.
MasaryR proglaša češRo-slovaško neodvisnost v li-
ladelfiji, due 26. oktobra 1. 1918. v prisotnosti vseh zasužnjenih narodov Sreduje Evrope. 3
Na desni:
MCarluv Tyn, znameniti grad 3^ km južnozapadno od Prage; zgradili ga je sredi XIV. siol. cesar Karel IV^ za svojo zakladnico. <
.Spodaj ;
General Štefanih: eden nnjza-služnejšili bojevnikov za osvobojenje Čchoslovakov in prvi češkoslovaški vojni minister, ki se je ob prevratu smrtno ponesrečil na ša nepojasnjen način.
Karlov most čex Vltavo v Pragi, ki ga je začel graditi cesar Karel IV., končal pa šele Vaclav IV.; na mostu je videti spomenik sv. Janezu Nepomuku.
"Panorama siate Vrage z Vltavo v sredini.
352
GršRi miaistrslcl predsed-IÜR Venixelos
ob priliki prihoda v Belgrad dne 9. i. m. z našim min. preds. dr. Korošcem, ki ga je sprejel na kolodvoru. Za časa tridnevnega bivanja Venizelosa v Belgradu je bila sklenjena prijateljska pogodba med našo državo in Grško.
Pogled v raxsiavo tisica na Ifublianslcem
velesefmu
Letos praznuje naša tiskarska organizacija 60 letnico svojega obstoja. Ta častni jubilej je proslavila s prireditvijo velike in krasno uspele razšla ve tiska ua ljubljanskem velesejniu.
Slovenski pevci med Voltaici
Od l.do 10. oktobra t. 1. je priredil pevski zbor ljubljanske Glasb. Matice v večjih mestih poljske republike koncerte, ki so silno pripomogli k zbližanju Slovencev z velikim poljskim imrodom. Tja grede so se slovenski pevci ustavili tudi v črni Moravski Ostravi na rtškoslova-škem, katere radi oddaljenosti pri letošnji pomladanski turneji niso mogli obiskati. Na Poljskem so se vršili koncerti v staroslavnem Krakovu, v Katovicah, Poznanju in Varšavi. Domov grede pa so se Matičarji ustavili tudi v Čenstoliovi, največji božji poti na Poljskem. Na sliki vidimo Matičarje pri gospodu Milankoviču, jugoslovanskem poslaniku v Varšavi (med gg. dr. Ravniharjcm In ravn. Hubadom; levo od g. Hubada poslanikova soproga), ki se je iskreno potrudil, da je ta prvi pohod Slovencev k bratom Poljakom uspel v vsiikaui Pitim.
Groječa drSavlfansKa vofna v Jtvsirifi
Za 7. dan t. m. je napovedal avstrijski „lleimwehr", to je oborožena nacionalistična organizacija, ki spominja nekoliko na fašizem, veliko demonstracijo v Dunajskem Novem mestu, Slična socialistična organizacija „Schutzbund", je sprejela to kot izzivanje in je napovedala za isti dan in na istem kraju enako zborovanje. Več tednov je pisalo vse evropsko časopisje, da se utegne sprožiti ob tej priliki med obema organizacijama krvav spopad. Oblasti so dosegle toliko, da se je vršilo vsako zborovanje ob drugi uri in ukrenile so obsežne varnostne priprave. Čeprav je prišlo navedenega dne v Dunajsko Novo mesto okroglo 17.000 Heimvvehrovcev in pa 50.000 Schutzbündlerjev, je potekel dan vendarle proti vsem pričakovanjem mirno. — Naša slika nam kaže maso Heimvvehrovcev.
BalarotiaR JugoalovanaJee itskarne v Ltubl/anl