1
PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
- Cena 70 lir
Leto XXVI. St. 84 (7578)
TRST, četrtek, 9. aprila 1970
VČERAJ V EGIPTOVSKI POKRAJINI EL SHARKIEH
Izraelski «phantomi» napadli šolo in ubili trideset otrok
Pri napadu je bila ubita še ena odrasla oseba, 46 pa jih je bilo ranjenih, med 'katerimi 36 šolarjev - Ameriški državni podtajnik Sisco obišče Kairo in Tel Aviv
MOV
jlanj* ujina. iorab ija i ikons*
■ve n ielje«
lU. B
za ? ne
•uha ’
Mora KAIRO, 8. — Egiptovsko vojaško poveljstvo je uradno ki j sporočilo, da so izraelska letala «phantom» danes večkrat rašari zaporedoma napadla egiptovske položaje na srednjem področju it se< Sueškega prekopa. Med napadi na vojaške objekte so bili t svff s®rje vojaki ranjeni.
ladal) . Hkrati so egiptovske oblasti popoldne sporočile, da so izraelskimi «phantomi» napadli tudi egiptovsko osnovno šolo v pokrajini El Sharkieh, severozahodno od Izmailie. Pri napadu je bilo ubitih 31 oseb, med katerimi 30 šolarjev od 6. do 15. itvII starosti, ranjenih pa je bilo 46 oseb, med katerimi je šolskih otrok. V letošnjem letu je to že tretji večji napad 1 izraelskih lovskih bombnikov ameriške proizvodnje na civilne
• objekte. 13. februarja so «phan- ------------------
gfi	tohho napadli civilno tovarno
[I* lV Abu Zaabal, v kairskem pred-mestju in ubili 83 delavcev; 31. marca so napadli civilna stanovanja na področju Nilove delte, kjer so ubili 12 oseb in f. , “ ranili. Pri današnjem izraelskem napadu na osnovno šolo e	Pa so bili žrtve «phantomov»
nedolžni otroci.
ili o • Izraelski obrambni minister ’avnaj J^ooral Dajan je takoj po spo-tehrj roellu iz Kaira, da so njegova l0daI3i2fla utoila 30 šolarjev, po radiu zasej odločno zanikal, da bi bil po P1^]Pomoti zadet civilni objekt in do-
4
»dal: «Naša letala so slikala napadeni objekt pred in po bombardiranju in slike dokazujejo, da je I , to vojaški objekt*. Dajan je nato izjavil, da se včasih pripeti,
T Jda je med napadi na vojaške tOPfilp, ktc tudi nekaj civilnih žrtev.
r Glede današnjega dogodka, je pou-bisku daril Dajan, lahko domnevamo, da trža’80 egiptovske oblasti postavile šolo ano notranjost vojaških naprav. Nato ke lup® Poudaril: «Ce je res, da so bili Z njfderii . otroci, to pomeni, da so se ul itaPahajah v notranjosti vojaških na-
0	og$fav’ ee pa je prišlo do tega, je redsedv^a dogodku pripisati izredno ve-.r JF*0 neodgovornosti tistih, ki držijo
ftro^e v podobnih krajih*, liki W. Iz Washingtona sporočajo, da je ;lavni!8)asnik ameriškega zunanjega mi-
1	trž»n|strstva takole komentiral bombar-sto vjldiranje šole: «Dobili smo časnikar-be so^^o vest, ki govori o določenem
za jSjcvilu ubitih otrok v pokrajini Al h. UiJ^harpieh ,::ed- izraelskim 'etatekim li, dajnapadom. če bodo te vesti potrje-aške *Pe. bo ta tragični incident nov ža-ebojnojtosten in obžalovanja vreden do-bojesfgodek, ki je posledica nespoštova-Ja resolucij varnostnega sveta OZN 1 Prekinitvi ognja. Ponovno se obračamo na obe prizadeti stranki in Ju vabimo, naj strogo spoštujeta . »lucije, da se preprečijo nadaljnje	—- —— -------
natu pa je danes zunanji minister Schumann omenil možnost, da Francija prekine dobavljanje »miragov* Libiji, če se bosta Egipt in Libija združili v eno samo državo in če bo prišlo do ustanovitve združenega arabskega poveljstva. Schumann je pri tem opozoril na francosko politiko na Bližnjem vzhodu in izjavil, da Francija ne izvaja embarga nad izvozom orožja za tiste arabske države, ki niso neposredno vpletene v konflikt. Kljub temu pa, je dejal Schumann, je Francija ob podpisu pogodbe o dobavljanju «mi-ragov* Libiji postavila določene pogoje in omejitve, ki bodo takoj stopili v veljavo, če bo prišlo do državne združitve med Egiptom in Libijo ter ustanovitvijo enotnega a-rabskega poveljstva.
Predsednik Svetovnega židovske-r kongresa Goldmann je imel danes daljši pogovor s predstavniki izraelskih političnih strank o svo načrtih glede srečanja s predsednikom Naserjem. O tej zadevi se v preteklih dneh mnogo govorilo, zlasti še, ker sta tako Egipt kot Izrael zavrnili njegovo pobudo.
Goldmann je izraelskim parlamentarcem ponovil svoje prejšnje izjave, da se je pred petnajstimi meseci sestal s predsednikom Titom in mu predočil svoje stališče do vprašanj na Bližnjem vzhodu in še posebno o izraelski politiki. Poudaril je, da mu je Tito dejal, potem ko je slišal njegove predloge ;tališča, da bi bj!p potrebno, da bi o tem govoril z Naserjem. Toda vse to je ostalo le pri besedah poudaril Goldmann, dokler »nisem prišel v stik z nekim egiptovskim polkovnikom*, s katerim naj bi se Goldmann dogovoril o morebitnem sestanku z Naserjem pod določenimi pogoji.
tragične smrti nedolžnih civi-P isto v*.
Zunanje ministrstvo ZDA je danes PPoročilo, da bo državni podtajnik u? sadeve Bližnjega vzhoda Joseph 'Sco v petek prišel na obisk v Kai-,na^ar b0 odpotoval v Tel Aviv. r*»ILiec> potovanjem se bo ustavil v WM “ilarizu. Poleg Egipta in Izraela bo 0	: 'sco obiskal tudi Ciper, Jordanijo
w-n Libanon. Sisco naj bi odpotoval D na * z 'vashingtona že nocoj in se u-.'al najmanj eno noč v Parizu ******	naj bi se razgovarjal z vi-
C?kimi francoskimi funkcionarji.
je nocoj izjavil glasnik ame-tSkega departmaja McČlockey, prikujejo, da se bo Sisco sestal v airu tudi z Naserjem. Po obisku a Cipru bo odpotoval v Izrael. Jer se bo ustavil 14. in 15. t. m. pašnik zunanjega ministrstva je v ej' izjavi dal razumeti, da je ^leP vlade ZDA o odložitvi dovajanja lovskih bombnikov Izrae-Pfflogočil potovanje Sisca v E-i PL Nocoj se je tudi zvedelo, a.bo Sisco po obisku v Teheranu, Je obiskal tudi Saudovo Arabijo.
,''edstavnik egiptovske vlade Metina -^e “javil, da so rezultati pri-LpPnjega obiska ameriškega državni-a P°dtajnika v Kairu odvisni Itra-iVSPTn °d ZDA. Meguid je po I a'l vest, da bo Sisco prispel v Kai-no V* P9tek ',n Poudaril, da je prišlo " te8a obiska na izrecno zahte-ameriškega diplomata in ne na udo egiptovske vlade, n	Je dejal, da je Sisco izra-
.Vorf6 J° °*?iskati Egipt, da se pogo-li/roaZ eS'Ptovskimi funkcionarji o nio-T10 naPetem položaju na Bliž j.m vzhodu. V teh pogojih, je de ni* Pred-Stavnik egiptovske vlade . rtdo	Ppedvidevati, kakšni bo
vfh Ob? ' t3ti 0biska'
»rCsp ^edioth Aharonoth*, sklicujoč
iiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniMiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiimiii
NOV POKOL CIVILISTOV V JUŽNEM VIETNAMU
MAJOR ZDA JE STRELJAL
NA BEŽEČE VIETNAMCE: 33 MRTVIH
)o pokola je prišlo poleti 1967 - Tri dni pozneje je bil častnik odli-covan zaradi ^herojstva v vojaški akciji* - Pentagon odprl preiskavo
v^ ° ' ^Zraetaka večerna lista »Maariv* iievise ' ,’dioth Aharonoth*, sklicujoč vih obnjega kl°ge blizu “^Iškega z.*a
rnimslrcft/o ničolo rlo
•£■	ZDA tl-
lva	pil se,.;.no obvezoval predsednika Na-
118 hiU trii9'-, katori bi lahko še napre, P°.Vaiii^ Mui«ri’r da se z'vena vojna nada 1 raz;tjl «taJ ' Izraelska časnika obsojata ?°.?b p(j o-/nn-°V sovjetski manever* ter ga dmk	za »grobo past*, ki bi
va so ki zavt nadaljf1 razvoj ivimi tto lom luš* an spri*
, „ F dou^i i eta za »grobo past*, ki bi mS 8 Jnovj ' u Mo?kvi, da popolnoma ob-" raknt • ^ueakem prekopu obrambni vita j s'stem »Sam 3». Lista prahi k da b' lahko Egipčani, ki nt nosti TZeb n°bene uradne obvez-PoIp’ kadarkoli prekinili dogovor, da tega oba lista ugotavljata, shj a^taja nevarnost, da bi Wa-s6(i . n Padel v «to past*, ker
____ toJ Predvsem prizadeva, da
nanrel ^ kou<.ari .bogoje za obnovitev Jarrin-zSa jeta	To vprašanje povezu-
..„,1	“sta tudi z obiskom ameri-
v Izra dr^avnega podtajnika Sisca
*to“d rn/Qravo v franenskom
Nato je Goldmann polemiziral s predsednico izraelske vlade, in pojasnil, da je z njo osebno govoril o tej stvari v Gazi, ter da ga je zato izredno presenetilo, da je Gol-da Meir pozneje izjavila, da njena vlada ne odobrava njegovega načrta.
Še vedno kriza deželne uprave Sicilije
PALERMO, 8. — Izvršni odbor demokristjanske skupine deželnega sveta Sicilije je ponovno soglasno imenoval posl. Marija Fasina za
kandidata za predsednika deželne uprave. Fasino je podal ostavko 20. januarja in ga je KD kasneje še enkrat kandidirala ter je bil tudi izvoljen, vendar mu ni uspelo, da bi dosegel izvolitev deželnega odbora, nakar je pretekli četrtek ponovno odstopil. Sedaj se pričenja celotni postopek ponovno in se bo jutri sestal deželni svet, ki bo volil predsednika dežele.
Danes se je sestal deželni odbor KPI, ki je ugotovil, da je premik na levo nujen in možen. Izključena je kakršna koli zakulisna pomoč KPI, da preživi levi center. Jutri zjutraj pa se sestane deželni odbor PSI.
RAZPRAVA O ZAUPNICI SE NADALJUJE V SENATU
KPJ negativno ocenjuje vlado priznava pa «pozitivne značilnosti»
Stališče PSIUP, PLI in PSI - Glasovnice za volitve v deželne svete biodo zelene
RIM, 8. — V senatu se je nadaljevala razprava o novi vladi levega centra na osnovi včerajšnjega zelo obsežnega programskega govora predsednika vlade Rumorja. Predvidevajo, da se bo razprava o zaupnici nadaljevala še jutri dopoldne in popoldne. V poslanski zbornici pa se bo razprava o zaupnici pričela v ponedeljek.
Za komuniste je danes sen.
Bufalini negativno ocenil vlado, čeprav pa ji je priznal tudi nekatere «pozsitivne značilnosti«, ki so predvsem, da so preprečili razpust parlamenta in da so določili datum deželnih volitev. Negativno pa je predvsem dejstvo, da se s silo skuša ohraniti pri življenju vladna formula levega ven-tra, ki ne odgovarja več potrebam države in zahtevam ljudskih množic. Komunistični senator je ugotovil, da obstoječa notranja nasprotja med strankami levega centra povzročajo, da je položaj vlade negotov. Podčrtal je pomembnost
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiii»iiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim<iuiiiiiiiiiiiiiiiiii
DELOVNI OBISK ZAHODNONEMŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRA V RIMU
Moro in Scheel prouiila probleme razširitve EGS in odnosov z Vzhodom
Poudarjena istovetnost pogledov obeh vlad na najvažnejša mednarodna vprašanja - Scheel obiskal tudi Saragata in Rumorja
RIM, 8. —- Zahodnonemški podkancler in minister za zunanje zadeve Walter Scheel je dospel danes v Rim na delovni obisk na povabilo italijanskega zunanjega ministra Alda Mora. Ministra sta se sestala na Famesini najprej na štiri oči, nato pa skupno z obema delegacijama. Razgovori so trajali dve uri in pol t'-r so potekli — kot pravi poročilo zunanjega ministrstva — v vzdušju živega prijateljstva, ki o-značuje italijansko - nemške odnose. Ugotovili so istovetnost pogledov obeh vlad na najvažnejše mednarodne orobleme sedanieza trenutka.
Posebna pozornost je bila posvečena evropskim problemom in vprašanjem odnosov Vzhod - Zahod. Moro in Scheel sta poudarila potrebo po odločilnih korakih za izpopolnitev in razširitev evropske skupno-
sti ter se zavzemala za skorajšnji začetek pogajanj v tej zvezi.
Zahoononemšiu zunanji minister obrazložil politiko bonske vlade držav vzhodne Evrope, ki teži iskanju oblik trajnega miroljubnega sožitja, ki naj omogoči svoboden razvoj človeških odnosov med narodi, kar je prvi pogoj za pravičen in trajen mir. Minister Moro Scheelu izrazil simpatijo, s katero gleda italijanska vlada r -iri-zadevanja vlade ZRN.
Ministra sta z zadorrijsdDc-** u-gotovila ugoden razvoj dvostranskih odnosov, predvsem na družbenem področju ter poudarila, da prisotnost številpih italijanskih delavcev v zvezni republiki prispeva k utrjevanju vezi prijateljstva in medsebojnega -lazumevanja.
Minister Moro je spremil nato svojega zahodnonemškega kolega r.a Kvirinal, kjer ga je sprejel predsednik republike Saragat. Razgovor je trajal približno eno uro, nakar je Scheel obiskal še ministrskega predsednika Rumorja. Zahodnonemški zunanji minister bo zapustil Rim jutri zjutraj s posebnim letalom, ki ga bo pripeljalo v Bonn. Zgodaj popoldne bo Scheel odpotoval v Gvatemalo, kjer se bo udeležil pogreba umorjenega zahodnonemškega veleposlanika grofa von Spreti ja.
WASHINGTON, 8. - Pentagon je odprl preiskavo o pokolu triintridesetih vietnamskih civilistov, ki jih je z rafali iz brzostrelke ubil neki major ameriške vojske, čigar imena niso objavili. Do pokola je prišlo poleti 1967 na področju osrednjih planot blizu vasi Duc Pho, kakih petdeset kilometrov daleč od Song Myja, ki je bil, kot je znano, prizorišče drugega še hujšega pokola.
Do odprtja preiskave je prišlo na. podlagi pričevanj bivšega pilo; ta Davida Bressema neki zasebni komisiji, ki vodi preiskavo o vojnih zločinih ameriških vojakov v Južnem Vietnamu. Častnik letalstva, ki je izvršil pokol, je še vedno v službi v vojski, samo tri dni po pokolu pa je bil skupaj z dvema članoma posadke njegovega helikopterja odlikovan »zaradi herojstva v vojaški akciji*.
Bressem je povedal, da je major z brzostrelko streljal na moške, ženske in otroke, ki so bežali pred njim čez riževa polja. Nobena od žrtev ni imela orožja. Bressem ni videl pokola, pač pa je po radiu v svojem helikopterju sledil razgovoru o incidentu. Malo pozneje je dobil ukaz, da pristane na kraj pokola in odpelje mrliče.
Glasnik obrambnega departmaja ki je danes sporočil, da je bila odprta preiskava, ni hotel povedati imena obtoženega častnika.
vije s to organizacijo Združenih narodov. Svet je sklenil, da jugoslovansko delegacijo na tem zasedanju vodi dr. Anton Vratuša namesto državnega tajnika za zunanje zadeve.
Zvezni izvršni svet je na današnji seji prav tako retificiral trgovinski sporazum med Jugoslavijo In Evropsko gospodarsko skupnostjo, ki je bil podpisan v Bruslju 19. marca. Istočasno je zvezni izvršni svet naložil zveznim organom, da okviru svojih pristojnosti opravijo vse potrebne priprave za uresničenje in izvajanje tega sporazu ma, ki bo stopil v veljavo 1. maja.
B. B.
ZIS ratificiral sporazum z EGS
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 8. — Zvezni izvršni svet je danes pod predsedstvom Mitje Biblčiča proučil priprave za bodoči pripravljalni sestanek neuvr. ščenih držav v Dar Es Salamu. Po sklepu zveznega izvršnega sveta bo jugoslovansko delegacijo na tem sestanku vodil državni tajnik zunanje zadeve Mirko Tepavac. zvezi s prihodnjim 25. zasedanjem evropske gospodarske komisije Ženevi Je zvezni izvršni svet proučil stanje ln možnosti za nadaljnji napredek sodelovanja Jugoela-
Položaj v Severni Irski
LONDON, 8. — Tu so sporočili, da bo jutri prispel v London pred sednik severnoirske vlade Chiche-ster Clark v spremstvu notranjega ministra Porterja. Njegov obisk je tesni zvezi z izredno napetim položajem v Severni Irski, kjer je prišlo v zadnjih desetih dneh do ponovnih hudih incidentov. Pred sednik severnoirske vlade se bo sestal z britanskim notranjim ministrom Callaghanom. Prvotno je bilo rečeno, da bosta govorila pred vsem o izjavah britanskega povelj nika v Severni Irski gen. Frrelan da, da se bodo britanske čete umak nile iz Ulsterja, če prebivalstvo ne bo sodelovalo pri vzpostavitvi reda in miru. Toda to vprašanje je bilo že premosteno z izjavo londonske vlade na včerajšnji izredni seji, da bodo britanski vojaki ostali v Ul-sterju, dokler bo to potrebno.
V resnici pa se bo moral Chiche-ster v Londonu zagovarjati, zaka; ni sprejel ukrepov, ki mu jih predlagala britanska vlada, za re šitev socialnih in drugih problemov katoliške manjšine, ki protestira proti nasilju protestantskih oblasti, ker je vse ostalo pri starem. Protestantski skrajneži so ponovno prešli v ofenzivo in zahtevajo, da je v »treba napraviti v Severni Irski red*, se pravi, da krajevna vlada ne sme popustiti pred upravičenimi zahtevami katoliške manjšine.
na pokrajinski konferenci sklenili, da bodo stavkali 4 ure v tednu med 20. in 25. aprilom, da zahtevajo splošne reforme glede stanovanj, zdravstva, cene itd.
naporov ljudskih množic, ki so se borile proti predhodnim volitvam in za uresničitev deželne ureditve.
Za PSIUP je govoril sen. Valori, ki je kritiziral predvsem tri programske točke nove vlade: Glede gospodarstva se povezujejo škodljive posledice inflacionističnega procesa z nevarnimi ukrepi deflacije in omejevanja javnih izdatkov. Glede razveze zakona je obžaloval, da parlament ni bil obveščen o vatikanskih notah. V zunanji politiki pa ni obveze o ratifikaciji pogodbe o omejevanju atomske oborožitve in se ne namerava priznati Vzhodni Nemčiji, Severni Vietnam in Severna Koreja ter Italija ne namerava ločiti svoje odgovornosti od naraščajočega ameriškega vmešavanja na celotnem področju Indokine.
Za liberalce sta popoldne govorila sen. Bergamasco in sen. Bos-so, ki sta oba zavrnila novo vlado. Prvi govornik je omenjal dvom. ljive temelje, saj sporazum različno razlagajo znotraj večine ln da primanjkuje jasnosti glede osnovnega vprašanja odnosov s KPI. Ugotovil je tudi, da je vlada že napovedala volitve, ko še ni izglasovan zakon jo finansiranju dežel ter dejal, da gre za resne odgovornosti ustavnega značaja. Sen. Bosso pa je govoril predvsem o gospo-darskih vprašanjih.
Za PSI je govoril sen. Jannuzzi, ki je dejal, da sta bili kritični vprašanji dolge krize razveza zakona in dežele in da so lahko premagali
Svoboda pri Brežnjevu
MOSKVA, 8. — Agencija TASS sporoča, da je danes odpotoval iz Moskve predsednik ČSSR Ludvik Svoboda, ki je prišel včeraj v sovjetsko prestolnico po uradnem obisku na Japonskem in * Mon gojili. Tass objavlja daljše poročilo o razgovoru med Svobodo in tajnikom KP SZ Brežnjevom.
V tej zvezd je prišlo do številnih komentarjev, ker se ne omenja, da bi Svobodo sprejel Podgorci, kar bi bilo po protokolu logično, niti predsednik vlade in se govori, da je Brežnjev prevzel neke vrste regenco, ker sta ostala dva člana «trojke» bolna, pri čemer povsem jasno, če ne gre tudi za politično bolezen.
Po incidentih v Gioia Tauru
GIOIA TAURO, 8. - Po včerajšnjih incidentih se je položaj pomiril. Do spopadov s policijo je prišlo po manifestaciji kmetov, ki niso prejeli integracije za ceno olivnega olja. Gre za prispevek EGS, ki so ga prejšnja leta prejeli pravočasno, sedaj pa je prišlo do izrednega zavlačevanja pri izplačilih zaradi zapletenega birokratskega po stopka. Včeraj so aretirali osem demonstrantov .n so trije aretirani v bolnišnici. Do incidentov je prišlo, ko so demonstranti zasedli železniško postajo in so prekinili promet.
Stavka uslužbencev lokalnih ustanov
RIM, 8. — Danes je bila po vsej Radiji 24 uma stavka uslužbencev lokalnih ustanov, ki so jo proglasile vse tri sindikalne organizacije ki zahtevajo rešitev odprtih vprašanj glede plač, napredovanj, kvalifikacij, pokojnin in organikov. Ločene s/tavke bodo izvedli še v sredini aprila, 22. in 23. aprila pa novo 48-umo stavko.
Stavka uslužbencev PTT
RIM, 8. — Uslužbenci PTT so določili, da bodo izvedli prvo vsedržavno 24-umo stavko v razdobju med 26. in 30. aprilom, naslednja stavka pa bo maja in jo bodo iz; vedild na deželni ali na pokrajinski ravni. Stavka poštnih uslužbencev je povezana s splošnimi_ sin dikainimi zahtevami za družbene reforme.
Bojkot grških ladij v Genov
GENOVA, 8. — Genovski pristaniški delavci bodo 21. aprila bojkotirali grške ladje. Stavko je proglasila sindikalna organizacija FILP - CGIL, ki združuje skoro v celoti pristaniške delavce v_ Genovi, po pozivu odbora grškega sindikata proti diktaturi v pregnanstvu. Izbrali so 21 april, ker j« takrat obletnica polkovniškega državnega udara v Grčiji.
Pristaniški delavci so poleg tega
»stranko predčasnih volitev*, ker je PSI vztrajala glede treh osnovnih vprašanj: zakona o razvezi_ zakona, ustanovitve dežel in politične avtonomije socialistov. O teh treh vprašanjih obstaja večina v tem parlamentu, vendar glede vsakega vprašanja tri večine niso enake, samo PSI pa je v središču vseh teh večin.
Vsedržavni svet KD se bo sestal v ponedeljek ob 17. uri.
Pripravljajo se prvi uradni postopki za deželne volitve, ki bodo 7. junija, ko bo večina volivcev prvikrat imela v rokah kar tri glasovnice: za deželni svet, za pokrajino in za občino. Pri tem bo seveda prišlo do nekaterih pomembnih razlik, saj se volitve ne bodo vršile v petih deželah s posebnim statutom in torej na našem področ-
ju dežele Furlanije - Julijske krajine ne bo deželnih volitev. Nekatere razlike bodo tudi pri volitvah v pokrajinske in občinske svete m tako na primer na našem področju tokrat ne bo volitev v tržaški občinski svet, bomo pa volili vse okoliške občinske svete.
Iz teh razlogov je tudi števil« volivcev v deželne, pokrajinske in občinske svete nekoliko različno in sedaj še ni dokončnih uradnih podatkov o številu volivcev, ker bodo še pred volitvami izvedli zadnjo revizijo, Po zadnjih podatkih decembra lanskega leta bo šlo na volišče za dežele 31.281.160 volilnih upravičencev, za pokrajine 33.016.366 volilnih upravičencev in za občine 28 milijonov 635.211 volilnih upravičencev. Nova deželna glasovnica bo zelene barve.
uiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiinniiiiiiiiiui
Nova vlada: «90»
Ni se čuditi, da je bil programski govor Rumorja že vnaprej določen in da Rumor ni povedal ničesar takega, česar ne bi pričakovali. Sicer pa res ni moglo priti do presenečenj po tako dolgih pogajanjih, ki so bila naporna in dlakocepska za vsako točko in vejico.
Vnaprej so bile torej znane izjave predsednika vlade, že vnaprej so tudi znana stališča, ki so bila že tolikokrat rečena in ponovljena o tej vladi.
Ni dvoma, da )e program spre jemljiv, če ga na splošno pogledamo: ljudski glas pravi, da je papir bel, zato da se lahko po
a e	vi	•	1*1	1
sindikalna
delegacija v Varšavi
BONN, 8. — Delegacija Zveze za hodnonemških sindikatov (DGB), kt jo vodi predsednik zveze Heinz Vel-ter, je odšla danes v Varšavo, da bi s predstavniki poljskih sindikatov razpravljala o morebitnem izboljšanju medsebojnih odnosov. Druga delegacija DGB bo odšla jutri v Sofio na sestanek z vodstvom bolgarskih sindikatov.
Po drugi strani pa so se za taknila pogajanja za srečanje z vzhodnonemškimi sindikalnimi pred stavniki. DGB je namreč odklonila povabilo na sestanek v Vzhodnem Berlinu, ker ni pristala na zahtevo, da bi njeni predstavniki med poto vanjem ne šli skozi zahodni Berlin.
DGB je tudi odklonila predlog, da bi bilo srečanje v Boltenhagenu ob Baltskem morju, prav tako na o zemlju NDR, ter predlagala za se dež sestanka Dusseldorf v Zahod ni Nemčiji.
............................................................................mi
Eksplozija in požar v Osaki: 90 mrtvih in nad 100 ranjenih
V glavnem so žrtve delavci, ki so bili na gradbišču podzemske železnice - Eksplozija je nastala, ko je bilo na cesti največ prometa
TOKIO, 8. — Zaradi serije eksplo-1 in plameni so načeli vsa bližnja množice turistov, ki Je v preteklih
Ministrski predsednik Rumor med branjem programske izjave v parlamentu. Zraven njega sedita podpredsednik vlade De Martino (levo) in zunanji minister Moro, za njim pa predsednik poslanske zbornice Pertini
zij v gradbišču podzemske železnice v Osaki je izgubilo življenje prti bližino 90 oseb, ranjenih pa je nad 100 oseb. Eksploziji je sledil požar, ki je poškodoval približno 30 stanovanj, preden je gasilcem uspelo, da so ga omejili.
Nesreča se je pripetila na gradbišču, M so ga postavili lana, ko so začeli graditi nov odsek podzemske železnice v Osaki. Delavci so opazili, da iz neke cevi uhaja plin in so obvestili izvedence, ki naj bi ugotovili, kje so cevi pokvarjene. Iskra, ki je prišla v dotik z večjo količino zgoščenega plina, je povzročila prvo eksplozijo, kateri je sledila vrsta manjših eksplozij. Cementni bloki in kovinaiste plošče, ki so jih postavili na cestišče, da se je kljub delu promet lahko redno odvijal, so zleteli v zrak. Takoj po eksplozijah je izbruhnil požar, ki se je s silovito naglico raztegnil
poslopja.
Takoj so prihiteli na kraj nesreče bolničarji in gasilci, vendar je požar uničil približno 30 poslopij in poškodoval mnogo drugih, preden je gasilcem uspelo, da so ga omejili. Reševalne eikipe še niso rešile iz ruševin vseh ranjencev in mrtvih, sklepajo pa, da je mrtvih najmanj 90, ranjenih pa približno 117. Neuradne vesti sicer zatrjujejo, da je do sedaj 74 mrtvih, dodajajo pa, da je še mnogo ljudi, za katere ne vedo, če so še v podzemskem predoru ali ne. V glavnem so bile žrtve delavci, ki so gradili podzemsko železnico, nekaj pa je bilo tudi radovednežev, ki so opazovali, kako napreduje gradnja. število ranjencev je tako visoko, ker se je nesreča pripetila zvečer, ko je bil promet najbolj ži-
dneh obiskala razstavo EXPO ’70.
Eksplozija in požar sta povzročila zelo veliko škode. Poleg gradbišča samega, železnice in stanovanj, je bilo poškodovanih mnogo avtomobilov in sploh vozil, ki so vozila po cestišču nad gradbiščem. Nad 500 policistov straži okoli kraja nesreče, da lahko bolničarji in gasilci nemoteno nadaljujejo s svojim delom.
Podrta cesta, napol porušena poslopja in od požara očmell zidovi spominjajo na mnoge podobne scene, ki so jih videli med drugo svetovno vojno, ko so bombe rušile včasih cele mestne četrti.
Italijamški predsednik republike Saragat je poslal japonskemu cesarju Hirositu telegram, v katerem izraža svoje sožalje ln sočustvovanje iteH^m^keva naroda za nesrečo, ki je požela toliko število žrtev
njem karkoli piše. Treba pa je tudi objektivno pripomniti, da je končni rezultat v verziji Rumorja bolj v korist zahtev socialistov kot socialdemokratov. Ko na primer Rumor govori o amnestiji, istočasno omenja tudi nujnost socialnega pomnjenja in torej vsaj polglasno priznava, da je nekaj te odnose rušilo, pa čeprav ne govori o terminu represija. Ko Rumor omenja demokratično reformo RAI-TV, prav gotovo odraza javno mnenje, ki se ne navdušuje za De Fea.
Obravnava postane bolj zapletena, ko se nanaša na omejitev večine in na lokalne uprave, čeprav ni dvoma, da je Rumor uporabljal glede te tematike dokaj odprto govorico, treba pa bo počakati na dejstva. Prav gotovo pa ne morejo zadnji dogodki glede deželne uprave na Siciliji in občinske u-prave v Paviji (ki jo sestavljajo demokristjani, socialdemokrati in misovci) predstavljati avtentično razlago štiristrgnske formule.
Glede reforme zakonikov, šolstva in zdravstva ni Rumor povedal nič novega v primerjavi z že tradicionalnim levim centrom, glede razveze zakona pa je bil očitno napravljen korak nazaj v primerja-mi s stanjem, ki je bilo doseženo, ko je poslanska zbornica odobrila zakonski predlog Baslini • Fortuna. Razveza zakona je bila pred vratmi, sedaj pa se je v postopek vpletla zavora z vatikanskimi pogajanji in prizivna možnost referenduma.
Če je rešeno (morda) vprašanje suverenosti države, pa se je izgubila gotovost, da bo razveza zakona uveljavljena.
Glede gospodarskih vprašanj vsebuje program pomembne cilje: zaporo cen, povečanje ponudbe prehrambenih pridelkov, zaporo javnih tarif, naraščanje dohodkov, zaščito dosežkov delavcev. Odlične stvari, toda kateri gospodarski načrt jih ne predvideva?
Pomembno je, da postanejo želje stvarnost in da bomo to izvedeli, bomo morali čakati stvarne izide.
Ostaja najbolj pozitivna točka programa: odločili so, da uresničijo deželno ureditev in določili 7. julij, ko bodo volitve.
Iz vsega tega lahko rečemo, da je splošna ocena te vlade ista, kot smo jo že navedli: koristna vlada, ker je premostila resno krizo, ker bo izvedla volitve. S to oceno se strinja levica, toda ne pomeni nič bistveno novega glede bodočega kredita nove štiristranske vlade.
Socialisti so vstopili v vlado in žele, da bi dolgo živela ter bodo tudi delali za to. Gre za dobre želje, ki pa lahko postanejo stvarnost ne samo na osnovi programa, temveč če bodo v okviru vlade prevladale naprednejše težnje.
Tu pa se vračamo k temeljnemu vprašanju: bo mogoče uresničiti velike reforme struktur (one, ki zadevajo sistem) s sedanjo vlado, v kateri obstajajo sile, ki se med seboj nevtralizirajo? V negativnem primeru, pa se reforme ne bodo izvedle, ali pa bo treba priti do vlade, ki jih bo sposobna izvajati, ker se bo resnično premaknila od sedanjega ravnotežja proti levi. Banfi (Lombardijevec) je i-ronično ocenil položaj: 90 dni je trajala kriza, 90 strani je dolg program, skoro 90 je članov vlade: vsega preveč, da bi bilo preprič Ijivo.
M. D.
vahem. Zdi se, da med žrtvami ln v osaki Ministrski predsednik Ru-ranjenci ni nobenega tujca, kakor | mor je p^iai podoben telegram jaso se prvi trenutek bali, zaradi, jmAonia pr. :mu mtoistriu
Tito sprejel Butefliko
BEOGRAD, 8. — Predsednik republike Tito je sprejel danes na Brionih zunanjega ministra Alžirije Butefliko in se zadržal z njim v daljšem prijateljskem razgovoru. Na sprejemu so bili navzoči tudi državni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac in šef kabineta predsednika republike Jože Smole ter jugoslovanski veleposlanik v Alji -iji Osman Djikič.

Vreme včeraj: Najvišja temperatura
15,5, najnižja 7,8, ob 19, uri 13,3, pritisk 996,6 rahlo pada, veter 7 km Jugovzhodni, vlaga 91 odst., nebo po-obl »če no, morje skoraj mirno, temperatura morja 10 stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 9. aprila
1’OMAZ
Sonce vzide ob 5.31 i<n zatone • 18.43 — Dolžina dneva 13.12 — na vzide ob 6.44 in zatone ob 23i
Jutri, PETEK, 10. aprila
MARKO
OB POIMENOVANJU SLOVENSKIH ŠOL
Nikakor ne smemo pozabiti na naše padle borce in žrtve
Učiteljski zbori naj se posvetujejo s starši in predstavniki ustanov
Vse slovenske srednje in višje tole m Tržaškem so bale že poimenovane: Znanstveni in klasični licej «Dr. France Prešeren«, učiteljišče «Anton Martin Slomšek«, trgovski tehnični zavod «Zlita Zois«, srednja šola pri Sv. Jakobu «Ivan Cankar«, piti Sv. Ivanu «Sv. Ciril in Metod«, v Rojanu «Ivan Cankar«, v Nabrežini «Igo Gruden«, na Proseku «Fran Levstik«, na Opčinah «Srečko Kosovel«, v Dolini »Simon Gregorčič«,
Osnovna šola v Križu je bila poimenovana po Albertu Sirku, zdaj pa se razvija akcija za poimenovan nje vseh ostalih osnovnih šol. Na Tržaškem imamo skupno 38 osnovnih šoti (Sv. Jakob, UL Dotnadomi, Ul. sv. Frančiška, Sv. Ana, Skedenj, Sv. Ivan. Rojatn, Barkovl.je, Kaitinara, Opčine, Bazovica, Gropa-da, Trebče, Prosek, Križ, Repanta-bor, Dolina, Mačkovl.je, Boljunec, Doanjo, Ričmanie, Boršt, Pesek, Zavije, Sv. Barbara, Nabrežina, Stlvan, Medja vas, Devin, Sesljan, Oerovlje, Mavhin.ie, Setmipolaj, Slivno, Zgonik, Salež, Gabrovec, Bri-ščiki), poimenovati je treba torej še 37 šol.
Po zakonu imajo pravico, da izbirajo in predlagajo imena profesorski, oziroma učiteljski zbori do-tičnih šol. Po sedanji izkušnji vemo, da večinoma, ali izključno predlagajo imetna pisateljev, pesnikov, umetnikov in velikih zaslužnih mož. To je zelo lepo, ni pa dovolj. Pravilno je, da so naše šole poimenovane po naših pesnikih in pisateljih, toda pri poimenovanju šol, ulic, trgov in prosvetnih društev ne smemo pozabiti na imena naiih padlih. Tudi na ta način namreč počastimo spomin tistih, ki so žrtvovali svoja življenja, da mi lahko uživamo sadove narodnoosvobodilnega boja, imamo svoje šole in društva itd. To je znak hvaležnosti, obenem pa služi za zgled in spodbudo mlademu rodu. Dolgi so seznami naših padlih borcev, umrlih v koncentracijskih taboriščih, sežganih v Rižarni, ustreljenih in obešenih talcev in na smrt obsojenih od Posebnega sodišča, do sedaj pa nismo še slišali, da bi kakšno ulico, trg šolo ali društvo po njih imenovali, ali predlagali taka poimenovanja, čeprav so med našimi padlimi borci in med žrtvami nacifašističnega terorja junaki in junakinje, svetli liki, na katere smo lahko ponosni. Krivično bi bilo na primer, če ne bi v Trstu poimenovali kakšno šolo po Pinku Tomažiču in Zori Pe-rello, v drugih šolskih okoliših (Opčine, Dolina, Nabrežina) pa vsaj eno šolo po najbolj znanem padlemu borcu ali žrtvi.
Omenili smo, da imajo učiteljski in profesorski zbori pravico predlagati imena za potmenovanle, toda njihova moralna dolžnost je, da se giede tega posvetujejo in pogovorijo ne samo s starši, ampak tudi s predstavniki krajevnih orga. nizacij in društev.
sestanek, ki so se ga udeležili predstavniki ustanov, včlanjenih v pripravljalnem odboru za turistični razvoj obade in lagun v Lignanu, Maranu in Gradežu. Na sestanku so razpravljali o vprašanjih v zvezd s tem razvojem. Predvsem so sklenili, da bo skupina strokovnjakov proučevala ta vprašanja ter da bodo navezali stike s konzorcijem za razvoj tržaške obale, da sestavijo nazvojni načrt za vso deželno obalo. Denar za proučevanje teh vprašanj pa bo dala dežela.
V SOBOTO, 11. T. M.
Prekinitev toka v dolinski občini
ENEL v Trstu sporoča, da bo soboto, 11. t.m. zaradi nujnih del na vodu visoke napetosti, prekinjena dobava električnega toka v dolinski občini od 13. do 17. ure. Izvzeta bodo področja Mačkove!j, Dolge krone in FVankovca.
44 BIVŠIH INTERNIRANCEV IN SVOJCEV JE ODPOTOVALO VČERAJ V BDCHENVVALD
Udeleženci potovanja v Buchenwald neposredno pred odhodom z avtobusne postaje
Včeraj ob 14. uri je z glavne av
TISKOVNA KONFERENCA V MILJAH 0 NAPRAVAH ZA RAZPLINJEVANJE

Župan Millo: Nočemo imeti smodnišnice v svoji hiši!
Občinska uprava izraža zaskrbljenost občanov - Ere predvsem za varnost ljudi ■ Zakaj zavračajo predlog, naj .bi naprave zgradili ob valobranu ?
Sestanek o razvoju deželne obale
V sejni dvorani miljskega občinskega sveta je bila včeraj tiskovna konferenca o vprašanju, ki živo zanima ne samo miljsko občinsko u-pravo, ampak vse Miljčane. Gre namreč za izbiro kraja, kjer naj bi zgradili naprave za razplinjevanje petrolejskih ladij, kar je tesno povezano z gradnjo suhega doka. Zadeva se vleče od leta 1965, zdaj pa postaja vedno bolj pereča. Vodstvo konzorcija za suhi dok in U-stanova za tržaško pristanišče hočeta, da bi naprave za razplinjevanje zgradili na kraju, kjer je bila nekoč ladjedelnica Sv. Roka, milj-ska občanska uprava pa se temu upira in navaja upravičene razloge. To je izrazil tudi občinski svet na svoji seji 12. novembra lanskega leta, o zadevi pa bo v kratkem ponovno razpravljal, ker so spet vprašali za mnenje občinsko upravo. Prav gotovo je, da bo občinski svet, pred svojim razpustom zaradi upravnih volitev, potrdil svoje odklonilno stališče, ki ga je obrazložil in utemeljil župpi na včerajšnji tiskovni konferenci, katere so se
Včeraj zjutraj je bil pod predsedstvom deželnega podpredsednika in odbornika za turizem Mora
n.......................m.............................................................•"■"""""'■"•""•"Miiiiiiim....'""i""""""
udeležili tudi številni predstavniki sindikalnih organizacij in strank.
Miljska občinska uprava načelno ne nasprotuje gradnji naprav za razplinjevanje, zaskrbljena pa je zaradi nevarnosti takih naprav v bližini mesta. Dosedanje vodovodne naprave ne zadostujejo, da bi lahko dobavljali zahtevano količino vode (50 kub. m na uro — zmogljivost vodovoda pa je 15 kub. m na uro), izbira kraja pri Sv. Roku je v nasprotju z občinskim regulacijskim načrtcm, ta kraj je tudi zelo izpostavljen burji, take naprave bi še bolj onesnažile zrak in morje, bite bi preblizu ceste Milje - Lazaret in bi onemogočile urbanistični razvoj ter močno ovirale razvoj turizma, predvsem pa bi bilo v nevarnosti prebivalstvo zaradi možnosti hudih eksplozij. Kot je povedal župan, je bila zavrnjena izbira kraja pod Škednjem in pri nekdanji čistilnici Esso Standard prav zaradi varnostnih razlogov. Miljska občinska uprava je predlagala, naj bi naprave zgradili približno 800 m od obale, ob valobranu v Miljskem za-
livu, predlog pa je bil zavrnjen s tremi besedami: «ker ni ekonomi-
PO IZVOLITVI NOVEGA TAJNIŠTVA
Politične smernice vodstva PSI in stališča struje «nova večina
tem.
Na vprašanje našega urednika te župan odgovoril, da komisija za medobčinski regulacijski načrt o tem vprašanju ni še razpravljala in da se že dolgo časa sploh več ne sestaja.
Na drugo vprašanje našega u-rednika, in sicer glede ekonomičnosti, oziroma razlike v stroških za gradnjo in obratovanje naprav pri Sv. Roku ali pri valobranu, je župan odgovoril, da na nobeni seji o tem vprašanju ni do sedaj še videl in ne slišal nobenega podatka o predvidenih stroških za gradnjo in obratovanje naprav za razplinjevanje.
Ali je razlika zares tako velika? In je varnost ljudi tako poceni?
»Nočemo imeti smodnišnice v svoji hiši, je poudaril župan, zato se bomo še naprej krepko zavzemali, da bodo naprave zgradili čim dlje od mesta in naselij.*
tobusne postaje odpotovala z avtobusom skupina bivših internirancev | in svojcev umrlih s Tržaškega in z Goriškega v taborišču Buchenwald na komemorativno potovanje v Buchenwald-Doro ob 25. obletnici o-svoboditve omenjenega taborišča. Potovanje bo trajalo do torka, 14. aprila. V soboto, 11. aprila bo v Buchenvvaldu in v Dori svečana ko memoracija, katere se bodo udeležili preživeli deportiranci in svojci umrlih iz raznih evropskih držav ter najvišji predstavnik vlade Nemške demokratične republike. Udeleženci izleta s Tržaškega in z Goriškega se bodo v Ljubljani priključili tovarišem iz Slovenije. Komemora-tivnegi potovanja, ki ga organizira odbor grupe Buchemvald pri ZZB NOV oiuvenije s sodelovanjem Dod-jetja SAP-Ljubljana se ude.eži skupno 213 izletnikov, od teh jin je 44 s Tržaškega in z Goriškega, nekateri pa so sc sinoči odpeljali z v takom.
V Trstu je pri organizaciji izleta pomagala tržaška sekcija združenja bivših političnih deportirancev, ki organizira tudi komemorativno poto-
vanje vod 30. aprila do o. maja) v Dachfu, M:
authausen. Guse i Eben-sce in Begunje.
Sinoči ob 23. uri je bil skupen odhod z avtobusi iz Ljubljane. Danes si bodo taed drugim ogledali Muenchen in bodo prenočevali v Niirenbergu. Jutri bodo v WUmarju, v soboto v Buchenvvaldu, v nedeljo v Dresdenu, v ponedeljek in torek v Pragi in Brnu, v torek pa bo povratek preko Dunaja. Vsem že limo srečno pot.
Različna tolmačenja o možnosti bodočega neposrednega sodelovanja med KD in PSI v Trstu in deželi
Sklepi pokrajinskega komiteja socialistične stranke in zamenjava političnega vodstva v njej so, kot je tudi razumljivo, osrednja tema političnih razprav in ugibanj o bodočem razvoju politične dejavnosti PSI v Trstu in deželi.
Seveda so pri komentiranju dogodkov v samem PSI najaktivnejši sami predstavniki struj, ki o po litičnem sporazumu v notranjosti pokrajinskega komiteja dajejo različne ocene. Tako menijo predstavniki Pittonijeve struje, da gre za dvoumen sporazum med tremi stiu jami — levo, desno in Giuncinovo strujo, medtem ko zatrjujejo pri Staši Lombardijeve levice in Giuri-cinove struje »za novo socialistično stranko v Trstu*, da obstaja politični dogovor med levico in strujo »za novo socialistično stranko* in
poudarjajo dejstvo, ha se ^ je sku »avtonomistov* vzdržala glede
pma
političnih dokumentov.
Vsekakor pa dokumenti sami do
sarsko upravo.	i
Resolucija nalaga nato strankine mu vodstvu nalogo, naj preuči raznolike predloge, ki so jih izdelali pristaši vseh struj med razpravo o gospodarskem položaju Trsta na izrednem kongresu federacije.
Glede vprašanja volitev v Delavskih zadrugah, je odobrena resolucija jasna in »obvezuje stranko k temu, da bodo Delavske zadruge ločene od strank in vrnjene zadruž-ndfikemu gibanju v deželi«. Na ta način se doslej uveljavljeni sporazum o volitvah v Delavske zadruge potrjuje, obenem pa se poudarja svoboda članov stranke, da se opredelijo po svoji vesti.
Resolucija se, končno, zavzema za intenzivno organizacijsko obnovitev federacije z vpisom norih članov.
Tudi o drugi resoluciji, za katero so glasovali pristaši struje «no-
volj jasno opredeljujejo bodočo ^
litiko novega vodstva tržaške
^^naši včerajšnji številki smo obnovili samo osnovne točke programske resolucije, ki je bila odobrena. Na osnovi točnega besedila izhaja, da gre za smernice glede katerih bo novo vodstvo zahtevalo od političnih predstavnikov v izvoljenih organih, da se jih strogo držijo in s tem prispevajo k »uve-
ljavljanju enotnosti in discipline v stranki*. Jasno je, da meni vod-
stvo s tem na izvoljene predstavnike v občini in deželi, ki pnpa dajo prav nasprotni struji.
V uvodnem delu odobrenega dokumenta je med drugim rečeno, da »mora socialistično stranko voditi zahtevna stvarnost delavskega razreda*, ki »opredeljuje v socialističnem smislu dejavnost stranke*.
Kot načelo postavlja resolucija tu dl »odklanjanje vsakega omejevanja v»čine in torej sprejem spontanih prispevkov in glasov iz vrst drugih levičarskih sil*, do česar bi moralo priti v pokrajinski upravi, kjer je treba preprečiti komi-
ve večine«, smo že poročali. Ta sprejema, dejstvo, da se Je CK PSI odločil za. sodelovanje v nori vladi, za katero trdi, da «je pokazala svoje meje ta Je med delavstvom vzbudila mnogo pomislekov«. Pittonije-va struja vseka/kor mend, da so osnovne programatične točke nove vlade uresničenje deželne decentralizacije, statuta pravic delavcev v tovarnah ta razparoka, stabilizacija cen, skratka modernizacija Italijanske družbe.
Glede »omejevanja večine«, se pravi odnosa do levih strank, kd so v opoziciji, poudarja Pittonije-va resolucija, da je «odvisna od Interpretacije, ki jo bo PSI dala o politdičnemu uvodu k vladnemu programu«.
Za krajevno politiko, poudarja resolucija, velja dejstvo, da ne ob-
Dr. Franzil o možnostih sodelovanja med koprskim in tržaškim pristaniščem
Kot smo že poročali, sita predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Romano Caldassi in predsednik tržaške luke dr. Mario Franzil, včeraj obiskala koprsko tovorno pristanišče. Ob zaključku obiska Je dal dr. Mario Franzil novinarjem naslednjo izjavo:
«Med obiskom v Kopru sem z zadovoljstvom vzpostavil stike z osebnostmi, s katerimi sem začel plodno sodelovati že takrat, ko sem bdi tržaški župan. Ugotovil sem lahko, da je koprska luka medtem močno napredovala in da so podani pogoji za sodelovanje med koprskim in tržaškim pristaniščem. Dela je dovolj za vse. Velik vzpon mednarodnega blagovnega prometa omogoča obema lukama razvijanje intenzivne dejavnosti, saj se v nekem smislu dopolnjujeta. To spodbuja uspešno sodelovanje med pristaniščema, pa tudi med Trstom ta Koprom ter obmejnimi področji na sploh. Sodim, da gledamo lahko tako vi kot ml z zaupanjem v lepšo prihodnost.«
L. O.
Ostale vesti Iz tržaške kronike berile na 6. strani
Padec s strehe: zlom zapestja
Medtem ko Je v industrijski coni urejeval streho barake na račun nekega podjetja, Je 51-tetni delavec T.irigi Bigal lz Fortogruara padel z dveh metrov višine, pri čemer si Je zlomil zapestje desne roke. Bigal se je po nesreči zatekel z zasebnim avtom v bolnišnico, kjer so ga poslali na ortopedski oddelek. Po mnenju zdravnikov se bo moral zdraviti kakih 40 dni.
Včeraj - danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 8. aprila 1970 se Je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa Je 18 oseb.
UMRLI SO: 55-letnii Carto Giorgi, SMetnl Francesco Beni, 744etnl Antonio Blanco, 764etnl Antonio Del Brilo, 574eW Elpidio Oherrl, 754«tna Dueta Peaaro por. Farenaan, 50-letna Eva Corel vd. Clrujulnl, 944etni Domen leo Samfiln, 604et.ru Vittorlo Čari s, 82-totna Rezina MIkuletioh vd. Mtkuiletlch, 474etna Na talin a Catta-ruzza por. Olonlnl, 734*tna Gteelda Sabukovltz, 87-letni EmUlo Vucettl, 81-letna Brmtnia De Lorenzi, 35-letnl Giovanrvl Peoenoa, 80-letnl Raffarie Dalola, BSJetna Lucia Verblch vd. Bate, 76-ietna Gluseppina CasaMni por. Zanon.
GLASBENA MATICA - TRST
DANES, 9, APRILA OB 20.30 V KULTURNEM DOMU
GLASBENO BALETNA PRIREDITEV
Zavoda
za glasbeno in baletno izobraževanje iz Ljubljane
Balet Izrazni plesi
Prokofjev: VII. SONATA Dollar: BALLETI A 4 Britten: VODIC PO ORKESTRU
Pihalni orkester
Arend: V BAROKU Weber: CONCERTINO ZA KLARINET Hačaturjan: PLES S SABLJAMI
Koreografija: LIDIJA WISJAK, ŽIVA KRAIGHER Dirigent: JOŽE HRIBERŠEK
Rezervacija vstopnic pri Glasbeni matici (Ul. R. Manna 29 tel. 29779). Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Vstopnina 500 Ur in 200 Ur.
m
mala
Ovzaščte
p-—S&- i	t
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 18. ure)
Ali a Bastlica, Ul. S. Giusto 1. Cro-ce Verde, Trg VlrgUlo Giotti 1, Al Due Mori, Trg Uniti 4, Al S. Loren-zo Ul. Sončim 179 (Skedenj).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 18.38 do 1.38)
Al Lloyd, Ul. Orologlo 6 - Ul. Dlaz 2, Alla Salute, Ul. Giulia 1, Plcciola, Ul. Orlanl 2, Vernarl. Trg Valmaura 11.
(Nadaljevanje na 6. strani)
mimnnrtiT-Tr-r—T  i........mm.................................i  .....................................................amini.....m.'''"«...............umit
Trst in vzhodna meja: politika in čustvo
Včeraj se je v kulturno umetni-1 ie kar poslanstvo in da so toliko i bri odnosi z Jugoslavijo in njenimi škem krožku nadaljevala razprava ! bolj besni, ker čutijo, da jim vedno narodi le zaradi strahu o *tem kaj
o temi: *Trst in vzhodna meja: politika in čustvo», ki se je pred nekaj tedni začela s poročili pesnike Marina, pisatelja Miglie in kritika Veniera v istem krožku in o kateri smo takrat poročali. Žal, moramo ugotoviti, da je potekala včerajšnja razprava na mnogo nižji ravni in da je prišla na njej cio izraza hudo. nestrpnost določenih izseljencev iz Istre, ki so jih oč’t no organizirano zbobnali skupaj in ki niso običajni obiskovalci, kaj šele člani, tega krožka. Skratka, čutila se je protiofenziva desnice, pri čemer je treba priznati, da je bil celo misovski prvak Morelli nekam umerjen in bivši župan Bartoli zmernejši kot zadnjič, če ju primerjamo z nekaterimi drugimi disku-fanti in pretežnim delom občinstva. To kaže, da je tu del ljudi, ki jim je hujskanje in vzdrževanje mrinje
bolj primanjkuje tal pod nogami, saj se odnosi med prebivalstvom na obeh straneh meje njim vkljub stalno boljšajo.
No, tej strupenosti in nestrpnosti sta morala, kot je že staro izročilo tudi pri nas, plačati svoj *obulus* celo po naturi odprta Marin in Mi-glia, ki sta se, vsaj takšen vtis smo imeli, nekoliko umaknila v primerjavi z zadnjič izraženimi stališči, le da je Mi glia na koncu, izzvan po govorniku z očitno fašističnimi težnjami, izbruhnil, da tisti, ki so nekdaj imeli istrske Slovence in Hrvate za manj vredne od živali, nimajo nikake pravice govoriti o italijanstvu Istre.
Spričo vsega tega tudi niso bile prav nič prepričljive določene besede moderatorja prof. Agnellija. ir katerih bi lahko, morda neupravičeno, sklepali, da so potrebni do-
bo potem*, to je o *domnevni ne varnosti ruskega medveda* in ne zaradi zgodovinske nuje dobrih odnosov. Menimo, da mora biti vsakdo le ponosen na to, če je enkrat izrekel jasne in poštene besede ter se za to ne sme umikati pred napadom prenapeteiev,
V razpravo je včeraj prvi pose gel prof. Lescovelli, ki je povedal, da je po rojstvu iz Izole in je zagovarjal dobre odnose s Slovenci in Hrvati. Toda takoj za njim je stopil k zvočniku neki pomorski kapitan, ki je pogreval staro sovraštvo in pred katerim sta se Miglia in Marin nekako opravičevala, čeprav sta poudarila, da ni moč s sovraštvom ničesar rešiti. Mi sovec Morelli je zatem brenkal na poetične strune in spomnil na ne/c o Carduccijevo poezijo o Garibaldiju,
mu je Miglia odgovoril, če se govori o tem, da se mora govoriti tudi o »coni A*. Potem je sprego voril med drugimi tudi v strupe nem tonu neki prof. Saffo, ka teremu je prof. Miglia, pač močno izzvan, odgovoril, da so povzročili sovraštvo in da so odgovorni za to, kar se je potem zgodilo prav tisti, ki so vedno prezirali drugo stran, (mislil je Slovence in Hrvate), ravnali z njo kot z živalmi, jo pretepali in zapirali. Ti da nimajo sedaj nobene pravice govoriti Odkrito stališče proti šovinistom je zavzela prof. Gruber Bencova, ki je zagovarjala bratstva s Slaven ci in kulturne stike z njimi, a je naletala med pretežno nestrpno pu bliko na proteste, medklice in iro nične pripombe. Zaradi tega menimo. da s takim občinstvom res ne bomo mogli graditi zmostu*, ker bi hoteli oni le takšen most, čez
prešel nato pa k »coni B», tako da [katerega bi lahko vozili tanki..
Plošča z 9 najbolj zanimivimi dokumentarnimi posnetki
X. mednarodnega festivala JAZZA «Ljubij‘ana '69»
THE SWEETEST SONG MOTHER PEOPLE I REMEMBER CLIFFORD SWEET
GEORGIA BROWN THE SWAMP
SAYIN’HALLO TO RICK GREEN MOOD SUMMERTIME «A - 5»
NOVOSTI
PRIJAVE SAMO ŠE NEKAJ DNI
Slovensko gospodarsko združenje iz Trsta priredi dvodnevni izlet na Bled, združen z družabnim večerom v luksuznem GoU hotelu. SGZ vabi vse gospodarske operaterje in prijatelje iz naše dežele, da se Izleta, ki bo na sporedu 25. In 26. aprila udeleže v čim večjem številu.
Ob tej priložnosti prireja SGZ tudi avtomobUsko ocenjevalno vožnjo na progi Trst -Ljubljana - Bled. Najboljši tek movalcl bodo bogato nagrajeni s pokali In drugimi nagradami.
Prijave sprejemajo v uradnih urah na sedežu Slovenskega gospodarskega združenja v Trstu, Ul. F. Filzi 8, tel. 37 808 in sicer le do 11. aprila 1970.
VESELI TOBOGAN
Vabljeni tudi maturanti 1
Slovensko gledališče v Trstu
DANES, 9. aprila ob 20. uri v PIRANU
v petek, 10. aprila ob 16. in ob 20. uri v KOPRU
Ignazio SUone
PRIGODA
UBOGEGA
KRISTJANA
Prvič v slovenščini
V KULTURNEM DOMU
v soboto, 11. t. m. ob 16. url (razprodano)
v nedeljo, 12. t. m. ob 16. uri
v ponedeljek, 13. t.m. ob 11. uri (razprodano)
v torek, 14. t. m. ob 16. uri (razprodano)
Pavel Golia
SNEGULJČICA
mladinska igra v osmih slikah
DANES, 9. aprila bo ob 18. url v maU dvorani Kulturnega doma
avdicija za mladinsko oddajo RTV Ljubljana
K udeležbi vabimo slovensko mladino do starosti 15 tet.
Za podrobnejše Informacije kličite 31-119.
SAK »Jadran« ter
Klub zamejskih študentov v Ljubljani
organizirata 25. in 26. dvodnevni izlet v
P T D J
aprila
Uprava Slovenskega gledališča opozarja otroke in starše, da bo edina in zadnja predstava Sneguljčice, ki še ni razproda-( na, v nedeljo, 12. t.m. V KULTURNEM DOMU.
POHITITE ZADNJIC K SNEGULJČICI!
Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14 ure pri blagajni Kulturnega doma, v nedeljo eno uro pred začetkom predstave. Rezervacije po tel. 734265.
A. T. Linhart
TA VESELI DAN ALI
MATIČEK SE ŽENI
Ena komedija v petih in dveh delih
O POMENU IN VLOGI ŠPORTA V SODOBNI DRUŽBI
Gledališča
VERDI
Danes, 9. apnila, bo v gl^ lišču Verdi drugi koncert spomlad ske simfonične sezone Orkester i
GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE
v četrtek, 16. t.m. ob 20.30 uri v Prosvetnem domu na OPČINAH,
v petek, 17. t. m. ob 21. url v kinodvorana v BAZOVICI
PROSVETNO DRUŠTVO V SKEDNJU
dališča Verdi bo vodil mladi diriP Gaetano Delogu, solist pa bo violi* Uto Ughi. Na sporedu so sklad Uvertura iz Rossinijeve opere «f> čredi«, Beethovnov Koncert v D-k op. 61 za violino in orkester I Prokofjeva Peta simfonija op. 100 Za koncert, ki se bo začel ob I uri. se prodajajo vstopnice. POLITEAMA ROSSETTI V torek, 14. t. m. bo v gledaM Rossettl enkratni nastop čežkoslo* kega državnega folklornega ansafl* narodnih pesmi tn plesov. Ansart je na zelo uspešni evropski tun* Tudi za ta večer bodo imeli 8 nenti za gledališko sezono Tel Slabile znaten popust na vstop® TEATRO STABILE
ce
tei
je
sti
pi:
de
ki
ko
vč
sli
če
na
aktih
Teatro StabMe se pripravlja n«1 stovanje v Rim, kjer bo upriz* igro »Sandokan« Alda Trionfa in ■ nima Conteja ter Pirandefllovo dri «Ne ve se kako« v režiji Josčja C glie, V Pditeama Rossetbi pa bo randellova drama spet na sprt* oa danes zvečer do nedelje. Dri nja in jutrišnja predstava se W začeli ob 20.30, v soboto pa V dve predstavi.
ne
de
to:
ga
Nazionale 16.00 «E Dlo disse a
ino...». Klaus Kinski. TechniC* Prepovedano mladimi pod 14. lri
Eden 16.00 »Alla bella Serafina I ceva far l’amore sera e mattl* Bemardette Lafont, Georges G* Technicolor. Prepovedano mil* pod 18. letom.
Fenice 15.30 «1 girasoli«. Sofi« ' ren. Marcello Mastroianmi. Ted color.
Grattacielo 16.00 «Ondata di caW Jean Seberg, Lutgi Pistilli. Ted color. Prepovedano mladini pod letom.
Excelsior 16.00 «Anna dei Mille 0 ni«. Richard Burton, Genevieve jold. Technicolor.
Fitz 15.00 «La contestazione gel* le«. Vittorio Gassman, Nino M*"
Hi	RnrHi Tprhnirolor. •
la,
hii
ka
sti
ob
nj'
tei
ob
de
ga
Uc
dr,
go
Co
je
ne,
jo
ie
in
bit
ne
da
ta<
di, Alberto Sordi. Technicolor. povedano mladini pod 14. leto11 FUodrammatico 16.30 »Tarzana, s| selvaggio«. F. Polesello, K. C* Technicolor. Prepovedano ml® pod 18. letom.
rmed o B‘
Alabarda 16.30 «Cuori solitarl* Tognazzi, Senta Berger. Tecti/j lor. Prepovedano mladini pod letom.
Aurora 16.30 «Gli avvoltol hanfl° me«. Clint Eastvvood Technie5
Cristallo 16.00 «1 sette senza gK® M. Caine. Technicolor
Capitol 16.30 »La bella addon nel bosco« in «11 mio amico mino«. Walt Disney.
Moderno 16.30 »La collina degU vati«. Terence Hill. TechnJcoWj
Irapero 16.30 »Sacro e profano*, f nlcolor.
Vittorlo Veneta 16.00 «2001.. Od* nello spazio« Kelr Dullea. “ Lockvvood. Technicolor.
Ideale 16.00 «Cerimonia per u« litto«, S. Tate, D. Niven. Tri color. Prepovedano mladini pod letom.
Abbazia 16.00 »Ultima notte a Cri wood». R. VVidmark, L. Hord Saxon. Technicolor. Prepove® mladini pod 14. letom.
Astra 16.30 »Fai in fretta ad J dermi, che ho freddo«. Vima ’ Jean Sorel. Technicolor.
1
VOl
(
nj<
bk
sic
go
mi
o
va
ist
10
sei
1
gic
let
dir
Pii
nu
Ob
in
pri
KINO NA OPČINAl
Prosvetno društvo
KRAŠKI DOM — Repentabor
vljudno vabi na predavanje prof. Bojana Pavletiča
ki bo v soboto, 11. aprila Ob 20.30 v prostorih občinske kopalnice v Velikem Repnu. Sledila bo diskusija.
priredi danes, 9. aprila ob 20.30 predavanje
inž. Josipa Pečenka
NASTANEK IN RAZVOJ
ŽIVLJENJA NA ZEMLJI
(Pogledi moderne znanosti) Vstop prost I	Vabljeni!
danes ob 18. uri Scope beri* Metro film:
A ČASA DOPO L’URAGAJ^
Igrajo: Robert Mltchum, El* nor Parker.
__________________________^
let
23,
osi
!
Sti
ko
sta
foi
nei
srn
vi)
vil
mi
Pr:
ra:
kr:
toi
KINO «|RIS» PROSI čc
nis Ze ra: n® Pr ta izr
danes ob 19.30 Cinemasorf barvni dramatični film: COME SALVARE UN MAT*1 MONIO E...
ROVINARE LA PROPRIA VD
Igrajo: Dean Martin, St^ Stevens, EU VValach.
Prosvetno društvo »Slavko -perlei priredi dne 1. maja t. I-na Brezje z obiskom svetišča, Pf šilu v Begunje z ogledom s*-0®?' spomenika talcev narodnoosvob®* borbe ln doline Drage. Povratek ko letališča Brnik.
Vpisovanje v društvu od 20. J ure in po telefonu štev. 70-9* 9. do 13. tn od 16. do 20. ur&,
Športni krožek Kras bo im*1 19. aprila odbojkarsko srečanje po lz Črnuč pri Ljubljani. 0® priliki prireja celodnevni Izlet I gledom zloglasne mučilnice P1*! Urhu nad Ljubljano, Vpisnina lir. Podrobnejše Informacije sovanje pri poverjenikih v nlh vaseh zgonlške občine.
P. d. »Valentin Vodnika — P]
priredi 19. t. m., ob gostov*1" Kropi, enodnevni Izlet. Vpis®! ob ponedeljkih In četrtkih od1 dalje na sedežu društva.
P«*
lin* *
Šolske vesti
Ravnateljstvo Državnega zn** nega liceja »France Prešeren! J
i
Sta. da dne 15. aprila t. 1. rok za vložitev prošenj za prlPur k zrelostnemu Izpitu. Pojasnil* tajništvo šole
OBVESTILO Odbor m proslavo 25-letnice obnove slovenske šole (za osnovno šolo) se bo sestal danes, 9. aprila ob 17. uri na sindikatu slovenske šole, UL F. Filai.
A
Sporočamo žalostno vest, da nas Je v starosti 66 let ^ vedno zapustil naš dragi mož, oče in nono
ANGEL PERŠIČ
Pogreb dragega pokojnika bo danes ob 16. uri lz hiše V testi na domača pokopališče.
Žalujoča žena, otroci In drugi sorodni Bazovica, 9. aprila 1970.
one • - I >b 23J
VČERAJ PETA RAZPRAVA O {PRISTANIŠKI ZADEVI»
L Sodniki zaslišali še zadnje obtožence in pričeli z zasliševanjem prvih prič
gld
omlaii ster I dirlE violi« skladi re »Ti
i	D-dl ster 1 3. 100,
ii	ob 1
Na «dnevneni redu» obtožbe prikrivanja ukradenega blaga in obrekovanja Zaslišanje 13 prič, v glavnem predstavnikov policije in raznih tvrdk, ki so bile posredno prizadete pri tatvinah in drugih prekrških v pristanišču
iledatf koslo* a risan1 Insanl
tun* nesli # > T« /stop#
a na I jpriz# f a ln ■ ro dr* seja « >a bo
spod
Da«
se M pa m
ise a 1
chnicO
14. le* a fina I mattiJ ;es Ge s rola*
Sofia
Z zaslišanjem zadnjih 7 obtožencev, ki so skupaj z ostalimi 28 vpleteni v znano «pristaniško zadevo*, je kazensko sodišče pod predsedstvom, dr. Corsija (tož. Tavella, zapis. Corrado) včeraj zaključilo prvi del tega izredno dolgega procesa, ki se bo predvidoma zaključil ob koncu prihodnjega tedna. Prav tako včeraj pa so kazenski sodniki zaslišali tudi prve priče, katerih pričevanja bodo zelo verjetno izčrpali na današnji, šesti sodni razpravi.
Prvega so včeraj zaslišali 40 - letnega Giuseppa Lafranchinija iz Ul. delle Campanelle 192, ki je bil obtožen prikrivanja ukradenega blaga.
Obtožnica ga je konkretno dolžila, da je kupil devet električnih hidravličnih brizgaln, ki so jih nekateri od obtožencev ukradli v prosti luki. Lafranchim je v lastno obrambo dejal, da ni odkupil omenjenih brizgaln in kot pojasnilo k temu dodal, da ga je tega prekrška obtožil Marchi, ker mu je odklonil denarno posojilo 200 tisoč lir. On pa ga je iz maščevanja zatožil na po-heiji, da je odkupil ukradene hidravlične brizgalne.
Pod isto obtožbo se je moral zagovarjati tudi 44 - letni Sabattino poen iz Ul. Cordaroli 21/1, ki pa •te bil obtožen, da je odkupil in pozneje prodal 3000 m flanele, ki mu lo je prodal Marchi. Dejal je, da 1* plačal za meter flanele 130 lir jn ni vedel, da gre za ukradeno blago.
Preds.: <sKako se vam je Marchi Predstavil pri prodaji flanele?
C°tn: »Najprej je hotel za fla-nelo 160 lir meter in mi zagotovil, da je prodal flanelo za isto vsoto tudi drugim trgovcem.*
Preds.: Kar je popolnoma odgovarjalo resnici.*
Coen: «Da.»
Preds.: ♦Ste se pozanimali za iz-vor blaga?*
Coen: «Na. moje izrecno vprašanje, mi je Marchi povedal, da je blago prihajalo iz pristanišča in S1cer iz neprodanih in slabših blagovnih partij, ter mi zagotovil, da nu bo naknadno prinesel pobotnico 0 plačilu in dokumente, ki zade-yajo carinski blagovni davek. Ob *sti priložnosti mi je tudi ponudil 10 tisoč metrov čipk, ki pa jih ni-lico B« sem kupil.*
Nato sta pričala še 29-letni Gior-deS1- f10 Ursich iz Ul. Giuliani 20 ter 36-letni Tulite Depta iz Ul. dei Clarki111 21, ki sta bila obtožena podpiranja storjenega prekrška oziroma oseb, ki so prekršek izvršile. °ba sta se proglasila za nedolžna ln potrdila zapisnika pričevanj pred Preiskovalnim sodnikom.
Dalj časa so sodniki zaslišali 30-letno Livio Trobic iz Ul. Perarolo Prav tako obtoženo podpiranja °seb, ki so izvršile prekršek.
Trobicevo so zaslišali v zvezi s btub.im, ki se je, kot znano, potem, , i® izvedel za vrsto tatvin v pristanišču, zatekel v Jugoslavijo oziroma v Sežano. Tu je prejel neko nečitljivo in precej nerazumljivo ni-sm°, v katerem je bil govor o šte-vi.nih prekrških, ki so jih zakri-V|li v prosti luki in katero naj bi mU prinesla sama Trobiceva, če-Prav jo je SLubel na torkovi sodni razpravi popolnoma opravičil kakršnegakoli sodelovanja oziroma obtežbe podpiranja.
, Preds.: «Zakaj ste šli v Sežano
K Stubelu?*
, Trobic: »Stubcl je bil moj žaro-?°nec in sem šla k njemu zgolj iz čustvenih razlogov Nikoli pa mu nisem prinesla omenjenega pisma, možno pa je, da sem mu v
i. TeB
II C3i«
.1. Ted
ni pod
telle c; ;viev«*
ie g«"' io M*«, color. '
I. leto*
ana. s' K CV o ml*1
tari», f Tecfl«, tl pod
hantlO' echnic*. za glo*
Ob zaključku svojega zasliševanja je Trobiceva še odločno zanikala vsako obtožbo podpiranja (v tem primeru obtoženca Stubela) oziroma, da bi ovirala policijska raziskovanja v zvezi s Stubelom.
Zadnja sta pričala 41Jetni Paolo Sferza s Trga C. Alberto 2 ter 31-letni Claudio Schiach iz Ul. Franca 6.
Sferza je v zvezi z obtožbo, da je odkupil od Stubla 1 računski stroj, dejal, da ga je kupil v popolnoma dobri veri in ga prav tako v dobri veri prodal nekemu Sta-nichu za 110 tisoč lir.
Sciacha pa je obtožnica dolžila kar štirih prekrškov : prikrivanja ter tihotapstva 12 ukradenih računskih strojev, prikrivanja drugih 7 računskih strojev (ki jih je kupil pri Marchiju) ter obrekovanja (ker je po krivem obtožil Stubla tatvine istih strojev).
Kar zadeva samo obrekovanje, je Sciach najprej priznal ta prekršek in s tem v zvezi dejal, da je obtožil Stubla, ker je bil skoraj prepričan, da je tudi on sodeloval pri tatvini računskih strojev. Na koncu zaslišanja pa je dejal, da umakne svoje obrekovanje proti Stublu, ki ga je zatožil po krivem le zato, da bi rešil svojega bratranca Marchi ja.
Kar zadeva samo obtožbo prikrivanja ukradenega blaga pa je oila vsa zadeva malce zapletena. Sciacli je dejal, da je vedel, da se je tatvine strojev, poleg ostalih, udeležil tudi Marchi. Ko pa ga je predsednik ilr. Corsi izrecno vprašal, od kod so prihajali računski stroji, ki jih je odkupil pri Stublu in jih nato odnesel na sedež tvrdke «Re-
VCERAJ DOPOLDNE V GORICI
am» k Iancichu, je zašel v rahla i protislovja.
«Stroji so bili lahko odkupljeni' v mestu ali pa na dražbi v samem I pristanišču. Vsekakor, ko sem jih odkupil, nisem vedel, da gre prav J za tiste ukradene stroje*, je Sciach 1 zaključil svoje pričevanje.
S Sciachovim pričevanjem pa se je tudi zaključilo zaslišanje vseh 35 obtožencev. Po polurnem premoru je sodni zbor pričel zasliševati prve, od kakih 30 prič, ki so jih predložili posamezni branilci in tožilec dr. Tavella.
Včeraj so zaslišali 13 prič in sicer lastnika tvrdke «Valpergo et Dapelo* iz Trsta, Dina Dapalo, vodjo letečega oddelka kvesture dr. Pe-trosina, štiri podčastnike letečega oddelka, ki so sodelovali pri raziskovanjih v pristanišču, zastopnika milanske tvrdke «Ambroselli e Villa* Ambrosellija, predstavnika plovne družbe ♦Mediterranea* Giuseppa Grudna, predstavnika električnih gospodinjskih strojev Pietra Cosmaia, uslužbenca pri tvrdki «Val-perga*, Alda Pootinija. Tatarellovo ženo Silvano Degallo, medtem ko so se sodniki na skupno prošnjo branilcev odrekli pričevanju Benia-mina Fumaia, in končno le prebrali zapisnik pričevanja pred preiskovalnim sodnikom priče Franca Butturinija.
Edino omembe vredno pričevanje je bilo Degallino, ki pa se je omejilo le na nekatere pojasnitve v zvezi z znanim izletom, ki sta ga zakonca Marchi in Tatarella napravila v stanovanju financarja Foglija.
Danes bo šesta obravnava, v celoti posvečena zasliševanju še ostalih prič.
Protestna povorka delavcev bivše tovarne Solvay iz Tržiča
ZA ODPRAVO SMRADA V PODGORI
Njihovi delegaciji je prefekt obljubil posredovanje ■ Razgovori pri deželnem odborniku Dulciju ■ Debata v občinskem svetu v Tržiču
n ibiiii ibiii 111111111111111111111111111111 mn mm n iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m ii n mili iiimiiiii ■•11111111111111111 n imiai
PISMA UREDNIŠTVU
■met’1
flori
ihnlcol*! ano». f
1..
llea,
°i
Te*
►er
mi po*
e a C«*
• Ho1*: repov««
a ad Virna
:maso<*
"MAT*
Zelo
tezgovoru, ki sva ga imela, omenila j*?VQ- Claudia Soiacha, naj bi, v miroaru, da bi italijanske oblasti zahtevale od jugoslovanskih njegovo zrocitev, zbežal na češkoslovaško.
Prijavljanje tujih državljanov
Spoštovano uredništvo!
Imam sestro v Kopru. Večkrat prihaja v Trst in pri meni prenočuje. Slišala sem, da je še vedno v veljavi zakon, po katerem je obvezna policijska prijava oseb, ki jim nudimo prenočišče. Je to res in velja tudi za sorodnike? Zdi se mi malo verjetno, da bi morali hoditi na kvesturo in prijavljati brata, starše ali otroke za nekaj ur pogostitve.
A. P.
Odgovor: Po zakonu je obvezna prijava policijski oblasti vseh tujih državljanov, ki jim nudimo prenočišče, v teku 24 ur.
Zakon št. 50 od 11. februarja 1948, pravi, da kdor koli iz kakršnega koli razloga nudi stanovanje ali gosti tujega državljana, tudi če je sorodnik, mora prijaviti krajevni policijski oblasti njegove osebne podatke v roku 24 ur.
Tak strogi zakon je danes, na našem področju gotovo absurd, vendar je ustavno sodišče potrdilo njegovo veljavnost z razsodbo, ki je izšla 26.6.1969. Spričo tega kaže, da policijske oblasti ne preganjajo s posebno vnemo kršitelje, če ni kakšnih drugih okolnosti za postopanje (n. pr. nedovoljeno zaposlovanje). Prav bi bilo, da bi te predpise ublažili vsaj toliko, da ne bi veljali za sorodnike in za zasebnike, ki ne oddajajo prenočišč v n- dobit^e namene. Naj še pripomnimo, da skoraj v vseh deželah zapadne Evrope ne zahtevajo več v gostiščih nikakršnega osebnega dokumenta in se zadovoljujejo le z ustno izjavo gosta.
avko ^
|a *• ‘J
:U6a, PJ n groD«? oosvo&v
ovratd*
Ki 20. i. 70-83*
20. ur«-,
»o im«11 stanje J| anl. 0« i izlet ] ilce P1*, jlsnina • iclje 1«!
v po** lne.
» -»;
[OStOV##
Vpis«' kih od '
trn
** ib*^ Serec«
t. I. P
:a prip^ o Jasnil*
9 let
hdše V
2
nionografična enciklopedija Furlanije -Julijske krajine
Obširno delo, ki bo na najvišji znanstveni favni prikazalo celotno preteklo in sedanje življenje in kulturno , pričevanje z vseh področij raznolike stvarnosti in dejavnosti v naši deželi
zvezek Izide te jeseni na 800 straneh in bo prikazoval deželo z 9eografskega, geološkega 'n pokrajinskega pa tudi narodnostnega vidika
PREDNAROCNINSKA CENA (do konca aprila 1) ZNAŠA 15.000 LIR,
KASNEJE BO VIŠJA
toiašlta ithiigaAML
TRST . Ulica tv. Fran-*iika 20 . Telefon 61-792
jemnika, čeprav se ni nikjer prijavil. Po nekaj mesecih (decembra 1966.) je Mioderjeva nenadno težko zbolela in omenjeni Latina jo je odpravil v Salus, ne da bi bil katerega koli sorodnika o tem obvestil.
Tam je v prisotnosti notarja Dan-drija od bolnice dobil pooblastilo, da lahko razpolaga z vsem njenim premoženjem, obsegajočim samo v bančnih knjižicah nad 14 milijonov lir. Mavrova je o sestrini težki bolezni slučajno zvedela šele po nekaj tednih, ko pa jo je takoj nato obiskala v Trstu, je ugotovila porazno spremembo. Latinovo brezobzirno vedenje in razsipnost sta jo primorali, da sestro zaščiti z varuštvom.
Da je bilo njeno ravnanje upravičeno, dokazuje dejstvo, da je bil s pooblastilom v teku treh mesecev porabil že pet milijonov lir njenega premoženja. Po smrti Minderjeve (septembra 1967.) je Latina Mavrovi priznal, da ima oporoko, hkrati pa ji je preko odvetnika ponudil odstop oporoke, če mu ta prepusti polovico preostalega premoženja. Mavrova pa je to ogorčeno odklonila. Čeprav je samo upokojena učiteljica, ji čast ne dopušča, da bi se s takšnim človekom kakor koli pogajala. Niti zdaleč ne misli na to, da bi si ta denar za lastno uporabo prisvojila, bori pa se proti vsakršni možnosti, da bi ta postal ponižujoči plen špekulacije tujca.
Slavica Mavrova je bila v času, ko je Veš Ust o tem poročal, na obisku pri hčerki v Švici in se ni mogla braniti. Spada pa med ljudi, ki krivice nosijo molče, a se tem l tične huje zajedajo vanje. Naša dolžnost je, da takšne ljudi vzamemo v o-brambo.*
Dr. Marja Boršnik
otrok, ki bodo sodelovali na tekmovanju, vendar med njimi slovenskih šol nismo zasledili. DostaviU so nam tudi seznam dobrotnikov, ki so prispevali sredstva za nagraditev zmagovalcev.
Prispevki za gledališke prireditve poleti 1970
Ministrstvo za turizem in gleda-
Včeraj dopoldne se je z avto- zavodu Lenassi. Izpiti v praktičnem mobm pripeljalo v Gorico več sto znanju bodo 13. in 14. in 15. maja, delavcev bivše kemične tovarne v nagrajevanje pa 18.
Tržiču Solvay, ki so s povorko po J Pristojno odborništvo goriške ob-mestu hoteh opozoriti goriško jav- j čine nam je poslalo seznam šol, nost na njihove nerešene probleme. I imena udeleženih učiteljev ter šte-Zbrali so se na Travniku pred | vilo, prijavljenih osnovnošolskih prefektumo palačo in poslali po- j sebno delegacijo, ki jo je vodil! bivši poslanec Franco in v kateri i so bili tudi sindikalni predstavniki, | do prefekta dr. Sgange, kateremu so obrazložili svoj položaj. Prefekt jih je poslušal in obljubil svoje posredovanje na merodajnih mestih, da bi se zadeva ponovne zaposlitve pravočasno im zadovoljivo rešila.
Te dni je bila sindikalna delegacija tudi pri deželnem odborniku Dulciju glede istega problema.
Ker Dulci ni imel dovolj argumentov za presojo celotnega položaja, so se sporazumeli za ponoven sestanek, ki bo 15. aprila in na katerem bo Dulci poročal o svojem posredovanju pri vodstvu tovarn Solvay in Phoenix s katerimi bo v tem času stopil v stike.
Na zadnji seji občinskega sveta v Tržiču je o istein problemu poročal župan Versacce ter ugotovil, da se problem ponovne zaposlitve delavcev Solvay, in vse kar je s tem v zvezi, malo preveč zavlačuje ter da ni dano jamstvo, da bodo te delavce v resnici zaposlili do 1. junija v novi tovarni Phoenix, ker ta ni sprejela ustreznih ukrepov in ni dala svojega zagotovila v tem smislu. To so ugotovili tudi številni svetovalci, ki so o tem problemu posegli v debato po župa novem poročilu.
Dejstvo je namreč, da podiranje objektov bivše tovarne Solvay prepočasi napreduje in tudi še niso sklenili dokončnega sporazuma s | predstavniki ameriške družbe Phoe-nix, ki naj bi na tistem mestu postavila nov tovarniški obrat. Ta obrat bo predvidoma zaposlil še več delavcev kot prejšnja Solvay, vendar še niso znani točni roki, ko se bo žacela v njem proizvodnja niti ne posamezne stopnje, po katerih se bo ta proizvodnja razvijala. Zato zahtevajo prizadeti delavci točne obveze zastopnikov Phoenix in jamstva, da jih bodo tudi izpolnili. V tem smislu naj bi posredovala tako goriški prefekt, kot deželni odbornik Dulci ter občinska uprava v Tržiču..
lišča je objavilo predpise za dosego vladnega prispevka pri organizaciji poletnih gledaliških prireditev 1970. Prizadeti imajo na vpogled na prefekturi zadevni podrobni pravilnik.
Dan klienta na sejmu v Milanu
Trgovinska zbornica v Gorici obvešča vse prizadete, da bodo na sejmu v Milanu, ki bo odprt od 14. do 25. aprila, «dnevi klienta)) dne 17., 21. in 24. aprila. Za vstopnice se prizadeti lahko obrnejo na tajništvo trgovinske zbornice.
Dežela naj prispeva za ureditev očiščevalnih naprav oddelka «fiocco»
To bo koristilo razvoju turizma v Gorici
Združenje za zaščito naravnih lepot iiltalia nostra», ki je prejšnji mesec pripravilo tudi zanimivo razstavo v «Pro loco» v Gorici, kjer je prikazalo nesmiselno uničevanje zgodovinskih in drugih zanimivosti adi zelenja v Gorici in okolici, nam je poslalo nov dopis, v katerem opozarja javnost na neprijeten smrad, ki prihaja iz podgorske tekstilne tovarne in ki kvari dober zrak v mestu. V članku pravijo med drugim:
«2e 14 let Gorica pasivno prenaša poslabšanje svojega zdravega ozračja, ki ga povzročajo kemični odpadki oddelka «fiocco,> tekstilne tovarne v Podgori. V Podgori, Ločniku in še dalje Je na tisoče meščanov prisiljeno vdihavati zrak, ki smrdi po greznici in ki ob vetru zajame druge predele mesta.
Tako staiije mora prenehati. Pri tem ne gre samo za zaporo nekega zastarelega in pasivnega oddel-
ka, kjer bi izgubilo delo kakih 7Q delavcev, ki pa bi jih z lahkoto zaposlili drugod. Dovolj bi bilo tudi urediti primerne naprave za zajemanje in očiščenje takih odpadkov in ureditev proizvodnega procesa v tem oddelku.
Deželna uprava je '• zadnjem ča^ su namenila 900 m.njocov lir za ukrepe proti okuzevanju voda; s tem odlokom bodo prispevali do 80 odstotkov potrebne vsote, na o stalih 20 odstotkov pa bodo nudili prispevek na obresti za dobo do 20 let. V okviru tega odloka bi lahko deželna uprava pomagala pri rešitvi tega problema v Gorici, u-poštevajoč pri tem pravice delavcev in gospodarjev podjetja.
To je osnovna higienska potreba, ki bi bilo treba rešiti čtmprej ter v korist razvoja turizma in boljšega življenja v mestu.))
NIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
VOLILNI PROGRAM MESTNEGA ODBORA PSI
Idi nemoten razvoj Gorice je nujno aktivno sodelovanje s Slovenijo
Poseben poudarek daje socialistični program rešitvi problemov slovenske narodnostne skupine - Občani z manj kot 1.200.000 lir letnega dohodka naj bodo oproščeni družinskega davka Pri javnih delih je treba upoštevati zahteve predmestij
Prometna vzgoja v osnovnih šolah
Ob 4. do 9. maja letos bo v Gorici šesto tekmovanje osnovnošolskih otrok v prometni vzgoji, ki ga pod pokroviteljstvom avtomobilskega kluba priredi goriška občinska uprava. Letošnja udeležba učiteljev (samo 3. 4. in 5. razredi) kakor tudi učencev je neprimerno večja kot prejšnja leta in tudi število nagrad se je precej povečalo. K letošnjemu tekmovanju se je namreč priglasilo 43 učiteljev s 520 učenci. Prejšnja leta so z zložljivimi kolesi nagradili samo 15 uvrščenih učencev, letos pa se bo število zvišalo na dvajset. Ustni izpiti bodo od 4. do 9. maja, v dopoldanskih urah pa bodo za prak-‘ " vaje usposobili dvorišče "
Tudi socialistična stranka se pripravlja na upravne volitve, ki bodo pri nas v prihodnjem juniju. Socialisti bodo predstavili samostojne liste s svojim znakom v vseh ob činah, kjer velja proporčni sistem, enako bodo nastopili na volitvah za pokrajinski svet, v manjših občinah pa bodo upoštevali želje krajevnih sekcij stranke.
Mestni odbor PSI v Gorici že delj časa pripravlja volivni program, ki ga bo stranka predložila volivcem v goriški občini pred volitvami. Program je sestavljen, mestni odbor ga je sprejel pred. nekaj dnevi, potrditi ga mora še skupščina članov, ki se bo vršila prihodnji teden.
V socialističnem volivnem progra mu je ugotovljeno, da je bilo sodelovanje med socialisti in katoličani v goriški občini pozitivno, saj je privedlo do rešitve nekaterih problemov, o drugih pa se je že začela razprava. To sodelovanje je potisnilo ob stran reakcionarne elemente, ki so negativno pogojevali življenje v našem mestu v povojnem času.
Posebno važnost daje socialistični program dobrim odnosom s sosedno Jugoslavijo in z vsemi državami v Podonavju. Socialisti ugotavljajo, da so bili odnosi v zadnjem petletju zelo ugodni, treba jih je še utrditi in razširiti. Goriška občina se bo morala zavzemati na pristojnih mestih, da se zgradi čim-prej avtocestna povezana Gorica -Ljubljana. V zvezi s tem bo treba v bližnji prihodnosti urediti tako imenovani «avtoporto» na stika-lišču italijanske in slovenske avtoceste. Na tem prostoru se morajo
Dolžno pojasnilo o nekem piočesu
Prejeli smo sledeče pismo, ki se nanaša na sodni proces pred trža škim kazenskim sodiščem proti 37 letnemu Salvatoreju Latini, 12. jebr t.l. Pismo objavljamo skoraj v ce loti. Izpustili smo le uvod in nekaj besed, ki bi lahko bile kakor koli žaljive. Pripominjamo, da je naš sodni kronist zapisal svoje poročilo na podlagi tega, kar je slišal na procesu in na podlagi sodnih aktov, in če so nekateri njegovi zaključki bili krivični za prizadeto upokojeno učiteljico Slavico Leopoldino Maver to obžalujemo, saj gotovo ni bil kronistov namen, da bi kogar koli žalil, najmanj pa seveda prizadeto, katere zasluge pri obnavljanju slovenskega šolstva in prosvete na Tržaškem globoko cenimo. Pismo pa objavljamo tudi zato, ker vsebuje nekatere nove informacije, za katere naš sodni kronist ni mogel vedeli in ki i>so zadevo osvetljujejo v drugačni luči.
♦Dejansko je zadeva, kratko povedana, taka'
Slavica Maver je svojo starejšo polsestro Antonijo Sega, poročeno Minder, večkrat vabila k sebi v Ljubljano, zlasti ko je spoznala, kako je ta osamljena žena po moževi smrti občutno pričenjala hirati, čeprav jo je obiskovala v Trstu, ji rastočega čudaštva ni mogla preprečiti, ker se je Mindeirjeva odločno branila vsake spremembe in se je upirala kogar koli sprejeti k sebi za družbo in nego. Nezaupljivo se je zapirala pred vsemi ljudmi, dolžila najboljše sosede kraje in vloma ter polagoma za pa dala v duševno boleeen. Ker je bila znana kot skopa starka, ki si nikoli nič ne privošči, se je širila govorica o njenem bogastvu. To je spretno izkoristil omenjeni Sicilijanec (Salvato-re Latino, op. ur.), ki se je znal vtihotapiti v njeno stanovanje. Deklariral se je za njenega podna
{Tržaška komedija v goriškem Verdiju»
Spoštovano uredništvo:
Bral sem oceno g. M. R. o igri-«Co’ son lontan de ti...» katero je izvajalo Stalno gledališče iz Trsta v Gorici. Nisem gledališki kritik, zato se ne bom spuščal ocenjevati igre, a menim da tudi M. R. ni kritik, ker pravi med drugim, da je v avtorju premalo ♦cechelinskega*. Saj ravno zato ima Lisiani veliko zaslugo, ker se ni vdal ♦komercialnemu* pisanju Cecheli-na in je igra, če tudi ne na visoki umetniški ravni (ali sploh nima sorodstva z umetnostjo), vendar ljubka in sprejemljiva, kar potrjuje burno ploskanje občinstva v Trstu in ♦precejšnje navdušenje* Goričanov. Strinjam se s piscem, da Valletta m bil primeren za ♦oštirja*, a menim, da tudi Savorani ne bi bil dosti boljši, ker imam še vedno v ušesih njegov neprijeten glas (♦vose de gobo* bi rekli Tržačani) v vlogi deda (el povest) noneto) v radijski oddaji ♦Campanon*. Ne vem pa kaj moti g. M. R. domotožje Tržačanov. Ali je morda tudi on mnenja, da se morajo Tržačani razpršiti po svetu (sventagliare), kakor je bilo gledanje bivšega ministra Pierac-cinija.
'	V. F.
........................................i......
ČEZ DVA MESECA BODO NOVE VOLITVE
Prihodnji teden zadnje seje goriškega pokrajinskega sveta
Izvolili bodo zastopnike v upravne svete bolnišnic - Rešitev številnih problemov pokrajinskega osebja - Pokrajinska uprava bo prispevala v korist naselja gobavcev v Manikro
Pokrajinski svet se v ponedeljek sestane na svojo predzadnjo sejo. Ker bodo tudi pri nas verjetno volitve 7. junija zaključi svet svoje delovanje 45 dni pred volitvami. To pomeni, da bosta v prihodnjem tednu dve seji pokrajinskega sveta.
Na dnevnem redu ponedeljkove seje je razprava o resoluciji komunističnih svetovalcev, ki zahteva hitro izvedbo sanitarne reforme in s tem v zvezi uvedbo zdravstve nih pripomočkov v tovarnah, ki bi preprečili številne nesreče, ki se dogajajo na delovnih mestih. Po vsej verjetnosti bodo o tem problemu vsi svetovalci zavzeli skupno stališče.
Svetovalci bodo razpravljali tudi o obračunu pokrajinske uprave za leto 1968,
Na dnevnem redu je še vrsta imenovanj pokrajinskih zastopnikov v upravne svete bolnišnic v Tržiču, Gradežu in Krminu, imenovanje i člana nadzornega odbora v upravni
OUPKI J K NOV
KI
KUG LIČ ITE. BAUUUU,
KASIN0 V LJUBLJANI
Kazino na evropski ravni * |ugo-slovanakem »Milanu* s sedežem v modernem, izbranem ln srediičnem
HOTELU SLON
Dve restavraciji, od katerih ena tipična, nočni klub. dva bara, dve kavarni slaščičarna sladoledarns anack bar
CHKMIN UK fKK, BLACK MUK
svet goriške hranilnice, imenovanje zastopnika pokrajinske uprave v upravni svet industrijske šole v Gorici ter slično imenovanje v pokrajinski tehnični odbor.
Precej točk dnevnega reda je posvečenih problemom pokrajinskega osebja. Odbor bo predlagal določene spremembe v pravilnik, ki se tičejo osebja tehničnega urada, sanitetnih uslužbencev in v zavodu gluhonemih. Prav tako bo odbor predlagal nekatere spremembe v korist cestarjev ter zdravnikov v umobolnici.
Pokrajinska uprava bo tudi prispevala za nakup kolibe v vasici Manikro v Afriki, kjer je goriška škofija uredila naselje gobavcev.
V Števerjanu so pokopali Terezino Humar
V torek so v Števerjanu pokopali Terezino Škorjanc, vdovo Humar, ki je umrla v 71. letu starosti. Pokojnica je stanovala na Križišču s svojim sinom Mirkomu, ki je eden izmed štirih otrok, kolikor se ji je rodilo v zakonu s pokojnim možem, umrlim pred nekaj več kot enim letom. Sinova in hčerki, ki so vsi že poročeni, so zavedni Slovenci ter se zlasti Mirko aktivno udejstvuje v prosvetnem društvu ♦Briški grič*.
Prosvetno društvo izreka sožalje prizadetim svojcem ter namesto cvetja na grob poklan >a Di laškemu domu 5.000 Ur
urediti vse tiste infrastrukture, ki so potrebne za sodobno obmejno avto cestno postajo. Pri upravljanju «av toporta* morajo biti soudeležene javne ustanove. Samo na tak na čin se bo preprečila morebitna špe kulacija. Olajšati bo treba tudi pre hode čez ostale obmejne bloke. V sodelovanju z drugimi ustanovami naj se občina zavzame za povečanje trgovskih in turističnih stikov s Slovenijo.
Problemu slovenske nacionalne manjšine je v socialističnem programu posvečeno posebno poglavje. PSI zastopa precejšen del slovenskih občanov in si je vselej prizadevala zbliž.evati obe narodnosti. Enako bo socialistična stranka de lala v bodoče. Občina naj čimprej skliče konzulto slovenskih kulturnih in drugih ustanov ter naj izvede to, kar je na nedavni posebni seji sklenil občinski svet o problemih slovenske nacionalne sku pine. Istočasno socialisti predlagajo, da bi se v.goriški toponomasti-ki upoštevala imena zaslužnih Goričanov slovenskega porekla.
Vzporedno z dvigom plač so se povečali življenjski stroški in davki. PSI predlaga, da bi popolnoma oprostili plačevanja družinskega davka občane z dohodki pod 1.2 mi lijona lir letno. Istočasno bi bilo treba ugotoviti resnične dohodke premožnejših slojev.
Na področju zdravstva predvideva program sodelovanje občine z zdravstvenimi ustanovami. Občina naj poskrbi tudi za zdravniško nadzorstvo v tovarnah.
Javna dela, šole, otroški vrtci, športni objekti naj se zgradijo povsod, kjer je to potrebno. Posebno pozornost bo treba posvetiti predmestjem in vasem.
V predmestjih in mestnih rajonih je treba ustanoviti rajonske svete, v katerih naj sodelujejo ljudje prizadetega okoliša. To bo občane približalo demokratičnemu upravljanju.
Uvesti’ je treba aktivno sodelovanje z okoliškimi občinami ter po potrebi ustanoviti razne konzorcije za skupno upravljanje, zlasti v jav nih službah.
Občinska uprava se bo morala zavzemati za obnovitev in preosno vo prosto cone, za namestitev v industrijski coni takih podjetij, ki bodo prvenstveno zaposlovala moško delovno silo, ohraniti in povečati bo morala produktivnost v tovarnah SAFOG in Nuova San Giorgio.
Takšen je v glavnih obrisih pro gram socialistične stranke za prihodnje občinske volitve. Iz političnega dela programa je razvidno, da je PSI za nadaljevanje sodelovanja s katoliškimi silami, ki jih družita KD in SDZ. Zelo polemičen pa je del, ki zadeva sodelovanje socialdemokratov v povolivni občinski večini.
IZ TRŽTŠKE BOLNIŠNICE Po trčenj"u s tovornjakom bi skoraj zgorela v avtu
Včeraj ob 15.45 se je pripetila na cesti Tržič-Gradež na križišču pri Bistrigni prometna nesreča, pri kateri sta bila zaradi opeklin zelo hudo poškodovana zakonca upokojenec 65-letni Armando Postogna « Tržiča Ul. Bari 10 in njegova žena 62-letna Amalija. Obema so ugotovili v bolnišnici hude opekline obrazu in telesu ter so ju pridržali na zdravljenju z rezervirano prognozo. Postogna je vozil svoj avto fiat 500 v smeri proti Gradežu, ga je zadel avto fiat 850, ki je prav tako vozil proti Gradežu. Iz še nez nanih vzrokov je fiat 850 trčil t fiat 500, ki je potem treščila v to vornjak, kateri je prihajal od Gra-dež a sem natovorjen z gramozom, Fiat se je pri tem vžgala ter skoraj popolnoma zgorela. Oba zakon ca sta dobila navedene poškodbe, Preiskavo vodijo karabinjerji štarancana.
Za 15 dni pa so pridržali na zdrav-
ljenju v tržiški bolnišnici tudi Ro berta Boscarola iz Ronk Ul. Gori-zia 6, ki se je v neki delavnici porezal s pločevino po roki ter si odrezal kos prstanca.
Menični protesti na Goriškem
Slovensko gledališče v Trstu
GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE
V nede-ljo, 12. t.m. ob 20. uri v župnijski dvorani v STAN-DRE2U
v sredo, 15. t. m. ob 20.30 uri v župnijski dvorani v STE-VERJANU
A. T. Linhart
TA VESELI DAN ALI
MATIČEK SE ŽENI
Ena
Komedija v petih in dveh' delih
aktih
V	prvi polovici letošnjega marca se je število protestiranih menic spet dvignilo v primerjavi s številkami, ki smo jih zabeležili v prejšnjih mesecih. Vseh protestiranih menic je bilo v tem času 542.
Po posameznih občinah so te menice takole porazdeljene: Kopriva
5,	Krmin 16, Doberdob 7, Fara 5, Foljan 6, Gorica 222, Gradiška 22, Gradež 38, Mariano 4, Tržič 133, Moraro 2, Romans 1, Ronke 41, Za-graj 2, San Canzian 10, Števerjan
6,	Šlovrenc 7, San Pier 1, Štarancan 10, Turriaco 2, Villesse 2.
V	Doberdobu je vrednost prote-
stdranih menic naslednja:	10.000,
50.000, 20.000, 10.000, 7.000, 15 tisoč, 50.000. V števerjanski občini je treba pripisati vseh šest protestiranih menic eni in isti osebi. Gre za precej visoke vsote, skupno sko-ro tri milijone lir, del katerih je bil že plačan pri pristojni banki.
V	ostalem nimamo tokrat menic s posameznimi vsotami. Lahko pa beležimo primere, v Tržiču in v Gradežu, kjer ima ena in ista oseba protestiranih več menic, katerih skupna vrednost presega milijon lir.
Teden muzejev v Gorici
V	okviru tedna muzejev, ki bo od 12. do 19. aprila bodo v Gorici dovolili brezplačen obisk muzeja v goriškem gradu. Pač pa bo ostal še vedno zaprt pokrajinski muzej na Komu, kjer so v teku popravila.
Ansambel iz Ljubljane v nedeljo v Gorici
Ansambel «Consortium Musicum* Ljubljane, ki bi moral nastopi-v Gorici že preteklo nedeljo zvečer in je odpadel zavoljo tehničnih razlogov, bo gostoval v cerkvi Sv. Ignacija na Travniku v nedeljo 12. aprila ob 20.30 uri. Izvajal bo Haendlov oratorij ♦Messia*, kakor je bilo določeno. V ansamblu sodeluje okoli 80 pevcev in članov orkestra.
DANES, 9. aprila bo ob 15. uri v Klubu Simon Gregorčič, Verdijev korzo 13 avdicija za nastop na mladinski oddaji RTV Ljubljana
VESELI TOBOGAN
K udeležbi vabimo slovensko mladino do 15 let starosti.
Za podrobnejše Informacije kličite 24-95.
PRIJAVE SAMO ŠE NEKAJ DNI
Slovensko gospodarsko združenje iz Trsta prireja 25. in 26 aprila dvodnevni izlet na Bled,, združen z družabnim večerom v luksuznem Golf hotelu. Istočasno bo tudi avtomobilska o-cenjevalna vožnja na progi Gorica • Ljubljana - Bled.
Prijave sprejema v Gorici Danilo Waltritsch, KI. 24. maja 18/1 in sicer v uradnih urah. Telefonske informacije na it 87-040.
Prijave le do 11. aprila.
iz goriškega matičnega urada
Dne 6. in 7. aprila se je v goriški občani rodilo 9 otrok, umrlo Je 6 oseb.
Rojstva:	Roberto Medeot, Edo
Busdnelli, Saro Pett&rtn, Daniela Jarc, Germano Martellos, Alessan-dro Simionato, Barbara Zar, An-drea Lorefice in Riccardo Furlan.
Umrli:	delavec 58-letnl Alfredn
Sfiligoj: upokojenec 66-letni Pietro Comelli; upokojenka 94-letna Gio-vaima Premuda, vd. Ghersini; zidar 42-letni Aldo Ferfoglda; upoko. jenee 79-letni Umberto Visintim; 70-letna Teresa Škorjanc, vd. Humar.
CORSO. 17.15: «Indagine su un cit-tadino- al dissopra di ogni sospetr . to», F. M. Volantč in Fl. Balkan. Barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan.
VERDI. 17.15: «La lunga sfida», G. Ardisson in C. Shahke. Italijanski kinemaskope v barvah. MODERNISSIMO. 16.45: «La guer-ra di Troda», G. D. Barrimore in S. Reeves. Italijanski kinemar skoski fUm v barvah.
VITTORIA. 17,00- «Quando la pelle brucia», L. Kalenda in B. Catta. neo. Italijanski film; mladini pod 18 letom prepovedan. CENTRALE. 17.00: «La battaglia di Berlino«, VVojtech Siemjon in C. Chamiec. Češki barvni film.
Iršič
AZZURRO. 17.30: «La stagione dei sensi«, U. Kier in L. Belli. EXCELSIOR. 16.00: «La ballata deL la citth senza nome», Manin in Claudia Eastwood Kinemaskop v barvah
rRINCIPE. 17.30:	«Candy con R
suo pazzo momdo», Marlon Bran-do, R. Burton in E Aulin. Barvni film.
V«ro (i tiri ca
SOČA (Nova Gorica): «Sin revol-veraša», ameriški barvni — ob 18. in 20 uri.
DESKLE: Bay, bay, Barbara«, francoski barvni — ob 20 uri. ŠEMPAS: Danes zaprto SVOBODA (Šempeter): «Upor kas-njencev«, ameriški barvni — ob 18. in 20. uri RENČE: Danes zaprto PRVACINA: «Zvezda juga«, franc.-angleški barvni — Ob 20. uri. KANAL: Danes zaprto.
DE2URNI LEKARNI
V	GORICI
V	Gorici je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna San Giusto, Korzo Italija 244, tel. 3538.
V	TR2ICTJ
V	Tržiču Je danes ves dan ln ponoči dežurna lekarna dott. Rismon-do v Ul. Toti 52, tel. 7270L
Slovenska umetniška fotografija na razstavi v palači Costanzi
SLOVENSKA PROSVETNA DRUŠTVA
Prosek in Kontovel sta zares delavna
V Bazovici so z Molierom proslavili 20-letnico
Vedno pogostejši in vedno bolj različni so kulturni stiki, ki se spletajo med Trstom, Gorico in drugimi središči naše dežele ter sosedno Slovenijo. V ta okvir spada tudi pomembna kulturna manifestacija, ki jo pripravljata sekcija umetniških fotografov Društva likovnikov-oblikovalcev Slovenije in tržaški Umetniško-fotografski krožek Gam-ma. Gre za prireditev velike razstave umetniške fotografije v palači Costanzi. Razstava, ki bo nosila naslov «Fotografia 69», bo trajala od sobote, 11. do sobote 24. aprila, torej točno dva tedna. Na razstavi bodo sodelovali številni slovenski fotografi, ki so se doslej uveljavili že na številnih podobnih manifestacijah doma in po svetu. Kar zadeva motive, so ti najrazličnejši, od preprostih, seveda odličnih pokrajin ali detajlov, do umetniških poskusov, ki si jih privoščijo ljudje, ki jim fotografski aparat ne služi le kot naprava za posnemanje videnega, pač pa tudi za umetniško izživljanje na visoki ravni.
Na gornji sliki vidimo motiv iz Istre: kubejski grad z značilnim zvonikom na pet oglov.
Illllllll IIIIIIIIIIIIIIIIIIHII til IIIIIIIIIHIIIIIIIIIHI lili IIIIIHIIIIIIIISIji im minil m || 11111111111111111111111111,1,!!, ,||„|
PO SVEČANI PODELITVI «OSKARJEV>
Najboljši igralec je torej John Wayne
Za najboljši film v tujem jeziku so ocenili film «Z» Najboljši film v angleščini je film «Midnight Cowboy»
V Los Angelesu so podelili «o-skaa-je*: zmagala je stara garda z Johnom Waynom, kd je prejel nagrado za najboljšo moško glavno vlogo v filmu »Trne Grit», Veljko Bulajič pa s svojo «Bitko na Neretvi* ni prodrl.
Zakaj ni «Neretva* dobila nagrade, za katero so bili nekateri prepričani, da jo imajo že v žepu? Vzrokov je več: predvsem ta, da so film prepozno končali snemati, da bi pravočasno mogel priti v ZDA, kjer naj bi si ga ogledalo nad 3000 članov ameriške Akademije za filmsko u-metnost in znanost. Zaradi zamude si je film ogledalo le kakih 80 članov te akademije. Drugo važno dejstvo pa je, kako se filmu približamo: kot entuziasti, ki so dobo NOB doživeli, kot Jugoslovani, kot tujci, skratka, kot
Uiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiilll|kiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii(iimiiiniiiiiiiiiiiiiii
ENA ŽALOSTNIH ZGODB ZADNJE VOJNE
Kako je Vladimir našel samega sebe
Vladimir je po sili postai Šandor - Poskus madžarskega zdravnika je uspel - Srečanje z materjo v rojstni vasi
BUDIMPEŠTA, aprila. — Čeprav te dni Madžarska slavi že 25-let-nico osvoboditve, so dogajanja iz zadnje vojne pogosto še tako živa, kot bi bila vojna še včeraj divjala. To opažamo pri tistih starejših ljudeh, ki so vso vojno prenesli na svojih plečih, včasih pa zasledimo žalostne posledice tudi na mlajšem človeku, na človeku, ki je danes sicer že v zrelih letih, ki pa je vojno doživljal kot otrok in kot tak postal nje žrtev. «Primer Šandor-ja» je glede tega najbolj zgovoren.
Deček je bil tedaj star 10 ah 11 let in je z ostalimi vrstniki tekal po ulicah predmestja in se igral na travnikih, ki so obdajali neko rusko mesto ali mestece. Pa so ga nekega dne Nemci prijeli in odpeljali s seboj. In tako je deček prišel na Madžarsko, kjer se je spoznal in postal prijatelj nekega starega madžarskega vojaka, ki se mu je deček zasmilil. Deček je postal miljenček enote, v kateri je služil Madžar.
Toda ni dolgo trajalo. Nemci so dečka ponovno prijeli in ga skupno z drugimi ruskimi dečki iste starosti odpeljali v neko mestece, kjer so organizirali taborišče »za prevzgojo* * teh otrok. Ta vzgoja je bila strašna. Deček oziroma dečki so morali čimprej pozabiti na vse, kar so nosili svojega v sebi. Nad njimi so izvajali ne le fizični pač pa tudi psihični teror in uvajali ali bolje preverjali določene medicinske metode. Otroci so morali iz ure v uro, iz dneva v dan, iz tedna v teden ponavljati: «Jaz sem Nemec. Moj oče in moja mati sta Nemca.»
In to so dečki izgovarjali pred svojimi »vzgojitelji* in morali so to ponavljati, ko so bili vsi skupaj na dvorišču in tudi tedaj, ko so jih posamič zaprli v celice. To ponavljanje se je prekinjalo le enkrat na dan, ko so vsakemu dečku dali neko injekcijo.
Vrnimo se k Šandor ju.
Nekega dne je mali Šandor zares verjel, da je Nemec. Pod opisanim stalnim pritiskom je pozabil na svoj jezik, pozabil je tudi, kako se imenuje, pozabil je na to. od kod izhaja.
Naključje pa je hotelo, da je tik pred koncem vojne ponovno naletel na onega starega Madžara, ki ga je bil nekoč vzel v zaščito in ki je bil tokrat že demobiliziran. Madžar je dečka spet vzel k sebi in Šandor je ostal pri njem. Vtem se je vojna končala. Nemci so jo ubrali proti zahodu in Šandor je ostal pri
svojem »očetu*. In vendar si je deček želel, da bi odkril, kdo je, od kod je, kako je prišel na Madžarsko. Vsa njegova preteklost je bila v temi, zavedal se je, da je »Nemec*, pa čeprav mu je »oče* Madžar pravil, da ni Nemec, da je najbrž Rus. Ko se je mladenič in nato že zrel moški trudil, da bi se spomnil, od kod izhaja, se je spomnil nekega dne, ko je okoli njegovega rojstnega kraja močno streljalo in v »globokem spominu* se mu je zazdelo, da se njegovo rojstno mesto imenuje Lugansk.
Za njegov primer se je z medicinskega stališča začel zanimati madžarski zdravnik Bela Solar, ki je prišel na misel, da bi začel Šandorja »zdraviti* s hipnozo. Pravzaprav je skušal z mamili oživiti Šandorjev spomin. Madžarski zdravnik je računal, da bi z obratnim načinom »izbrisal* to, kar so nacisti nad starim spominom dečka «napisali» v zavodu, kjer so ga prevzgajali v svojega janičarja. In uspeh je bil tu, pa čeprav ni bilo lahko do njega priti. Dr. Solar je svojega pacienta Šandorja uspaval in Šandor je nato začel pripovedovati:
»Moja vas, moja rojstna vas... je blizu rudnika. Malo bolj stran je... jezero... moja mati... se imenuje Dunja, moja sestra pa je Tanja... moj tovariš pa Petja... da. Petja... on mi je rekel 'Saša, ti si moj največji tovariš, ja, ja, Saša Aleksan-drovič...’*
In zanimivo, da je Šandor vse to govoril po rusko. Njegovi spomini so se nadaljevali in vse to je zdravnik beležil na magnetofonski trak. Ko pa je mamilo popustilo in se je šandor »prebudil*, je spoznal svoj glas, ni pa razumel, kaj je govoril, ker ruski pi več znaj in so mu morali vse prevesti v mo-džarščino.
In vendar se je zdelo, da so prišli na sled, ki bi ji bilo vredno slediti. Madžarski zdravnik, neka časnikarka ter Šandor so odpotovali v Lugansk. V okolici Luganska pa je veliko vasi. Katera je rojstna vas, od koder je Šandor. Obiskali so vse vasi, drugo za drugo, vse vasi, ki jih je Šandor v svojem pripovedovanju pod vplivom mamila omenil. Končno so prišli v pravo vas, kjer je prišlo do ganljivega primera. Sovjetska zveza je dala v zadnji vojni nad 20 milijonov življenj, kar je najvišji odstotek žrtev, za Poljsko. Zaradi tega je marsika-
pri tem prizadeti ai neprizadeti. Ko so tujci gledali prizore iz tega filma, so verjetno bolj neprizadeto podoživljali dogodke in objektivneje gledali na umetnino. Predvsem so mogli »z boljšim kriterijem presojati kritičnost ali nekritičnost filma, primerjati pa so ga mogli tudi z ostalimi tujimi filmi. Tako s filmom grškega režiserja »Z*, s švedskim filmom «Adalen 31» in z ruskim «Bratje Ka-ramazovi*.
«Oskarje» podeljujejo že od leta 1931, to se pravi, da je letošnja podelitev nagrad že 42. po vrsti. Začela se -je nekoliko neprijetno, saj je pred začetkom svečane podelitve nagrad, kakih sto temnopoltih ljudi in nekateri Amerikan-cd mehikanskega rodu, uprizorilo manifestacijo pred avditorijem glasbenega središča v Los Angelesu, proti rasizmu v filmski industriji.
Svečanost podeljevanja nagrad je začel Gregory Pečk, kot predsednik ameriške «Academy of Mo-tion Picture Arts and Sciences*, pri podeljevanju nagrad pa so sodelovali razni igralci kot Eli-sabeth Taylor, Fred Astaire, Clau-dia Cairdinale in drugi.
Nagrade so bile sledeče: za najboljši film v angleškem jeziku je prejel nagrado film »Midnight Cowboy» britanskega režiserja Johna Schlesingerja, ki je dobil «06ikarja» za najboljšega režiserja. Poleg teh dveh nagrad je »Midnight Cowboy» odnesel še «oskarja» za najboljšo dramatizacijo, ki ni bila napisana za film. Za najboljši film v tujem jeziku je dobil »osikarja* film «Z», kateremu so podelili nagrado tudi za najboljšo montažo. Nagrado za najboljšo moško glavno vlogo je dobil, kot smo že rekli, John Wayne, nagrado za najboljšo žensko glavno vlogo je prejela angleška igralka Maggie Smith za vlogo v filmu »The Prime of Miss Jean Brodie*.
Oskarja za najboljšo stransko moško vlogo je dobil Gig Young za vlogo v filmu «They Shoot Horses, Don’tThey?», nagrado za najboljšo žensko stransko vlogo pa Goldie Hawn za vlogo v filmu »Cactus Flower». Caryju Grantu so podelili posebnega »oskarja* za recitacijo. Od 18 «oskarjev», ne da bi šteli izredne nagrade, je štiri «oskarje» dobil film »Butch Cassidy and the Sundance Kid», tri film »Midnight Cowboy» in »Hello Dolly», dva pa »Z*.
Oskarja so torej prejeli trije igralci stare garde in sicer 83-lefcrri John Wayne, ki v svoji 35-letni filmski karieri še ni dobil tolikšnega priznanja, Gig Young, ki je star 54 let in 66-letni Cary Grant, ki je tudi prvič dobil «o-skarja* v svoji doigi karieri.
Svečano podeljevanje nagrad je trajalo skoraj tri ure. Na malih ekranih je nagrajevanje spremljalo približno 200 milijonov gledalcev ZDA, Kanade, Brazilije in Čila.
Med poročanjem o naših krajih in ljudeh, posebno rade volje poročamo o delovanju v slovenskih prosvetnih društvih. Ko prisostvujemo prireditvam, kakršni sta bili v nedeljo na Proseku in v Bazovici, nas še posebej razveseli dejstvo, da se mladina s tolikšno požrtvovalnostjo in veseljem loteva tudi ene najzahtevnejših dejavnosti na prosvetnem področju, to se pravi uprizarjanja odrskih del.
Dramska skupina p.d. Prosek-Kontovet, ki prav gotovo spada med najbolj delavna na tem področju, saj je v zadnjih letih postavila na oder kar celo vrsto bolj ali manj zahtevnih del, je tudi tokrat z uspehom uprizorila v dvorani domačega prosvetnega doma veseloigro v treh dejanjih <Dan oddiha*. Gre za veseloigro ruskega avtorja Valentina Kajeva.
Delo ni velika umetnina, kakor piše zadnji cVestnik» prosvetnega društva Prosek-Kontovel; je pa zelo spretno napisano in učinkovito gleda iško delo, za katero so značilne lahkotna igrivost, duhovitost, prisrčni konverzacijski ton ter zanimiva besedna igra.
Vsebina je nekoliko zapletena, vendar pa zanimiva in img najprimernejši zaključek.
Da je delo še bolje uspelo, so pripomogli igralci, mladi igralci, ki so kar dve uri sproščeno podajali prizor za prizorom, tako da je odrsko delo teklo kot bi bili pred poklicnim ansamblom.
Nekateri so se še posebno izkazali, kar ve!ja še posebej za tiste, ki so bili tokrat prvič na odrskih deskah. S tem, kar smo rekli doslej, smo dejansko pohvalili ves ansambel. In vendar velja poudariti, da so se nekateri še posebno izkazali, kot na primer Nadja Štoka v vlogi Kla-ve Ignatjukove, Sergij Černe v vlogi Zajčeva, Vesela Starc pa v odlično podani Veri Karpovni, upravnici počitniškega doma «Jur-ček», kjer se vse dogaja. Sodelovali so pri tej uprizoritvi še Darko Rupel, Rado Menucci, Edi Bukovec, Vera Štoka. Sonja Ver-ša, Marija Nabergoj, Viviana Lukša, Neda Cijak, Edvina Nabergoj, Drago Regent in Vanda Husu.
Doslej smo pohvalili izvajalce. Ne smemo pa mimo tega, da je te mlade in požrtvovalne diletante tako dobro pripravil za nastop član tržaškega Slovenskega gledališča Stane Raztresen, ki je imel zelo posrečeno roko tudi pri podeljevanju vlog.
Tehnične priprave je opravil Marjan Pertot, ki mu tudi gre vsa pohvala. Dvorana je bila kar dobro zasedena in občinstvo je zadovoljno odhajalo s prireditve.
Kar velja glede tega za Prosek-Kontovel, bi mogli reči tudi za prireditev, ki je bila v nedeljo popoldne v župnijski dvorani v Bazovici, kjer je skupina igralcev tamkajšnjega Slomškovega doma uprizorila Molierovo delo «Zdravnik po sili*.
Pred uprizoritvijo omenjene veseloigre je bil še kratek uvod, v katerem so se spomnili 20-lčtni-ce obstoja župnijske dvorane v Bazovici. Aleksander Možina je na kratko opisal zgodovino teh dvajsetih let, nakar sta k temu jubileju čestitala tržaški občinski odbornik dr. Rafko Do'har. in v imenu Slovenske prosvete pa Marij Maver.
Tudi pred 20 leti so v Bazovici
•iiiiiiiiiumtmiiiiiMiiiiiHiitiiiiriimiiiiiiiiuttiiiiiii
Znanstveno
odkritje
NEW YORK, 8. — S posebnim podvodnim fotoaparatom so v ZDA slikali čudnega glavonožca, ki živi v morskih globinah. Mehkuž ca so pripisali družini umbellu-Udov. S 75 centimetrov dolgim pec ljem je pritrjen na morsko dno, njegov trup pa ima osem nožič, s katerimi lovi žrtve in jih vnaša v usta, ki ležijo sredi trupa.
Ta živalska vrsta ljubi temno in mrzlo' okolje, z močnim pritiskom. Navadno ga najdemo pri 2500 metrih globine.
Ameriški znanstveniki so mehkužca slikali v globini 4000 metrov, ko so bili z oceanografsko ladjo »Kane* 350 milj oddaljeni od afriške atlantske obale. Fotograf ski aparat, ki je visok prav toliko kot človek, so morali 77-krat potopiti na dno morja, preden so mogli z objektivom ujeti sliko meh kužca.
,,m,m,niiiiiiiiimimimiimmmmMiMiMimmmiiiiiiiiiiiiiiimiiimmiimmmiimiimmiimmiuimiiiH
(Nadaljevanje na 6. strani)
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Izkoristite vsako priložnost, ki bi vam utegnila zagotoviti uspeh. Ne spuščajte se v prenagljeno akcijo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) V rokah imate karte za kakršen si bodi podvig. Ustvarjeni so pogoji, da se znova zbližate z ljubljeno osebo.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Danes bo dan ugoden za vse umetnike in razumnike. Razčlenite zapleten primer tudi z energičnimi ukrepi.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Začeli boste z drznimi pobudami. V pogledu osebnih načrtov nd potrebno, da s temi seznanite tudi družinske člane.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne izpostavljajte se nevarnostim. Otresite se dvomov.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ohranite mimo kri, pa naj se zgodi kar koli. Spričo neke pustolovščine se
bo vaša morala dvignila.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ne zapravite si že pridobljene prednosti. Pazite se pred pustolovščinami.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Ne zakopljite se pregloboko v pričakovanja. Navežite tesnejše stike z okoljem.
STRELEC (od 21.11. do 20.12.) V teku dneva boste dosegli dober poslovni uspeh. Imate možnost, da uspete v nekem čustvenem namenu.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ukrepajte kljub temu, da niste dosegli pristanka svojih sodelavcev. Dogodki bodo potrdili neko ljubezen.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Razna nasprotovanja naj vam ne odvzamejo poguma. Deležni boste presenečenja.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Osredotočite vse sile na zastavljeni cilj. V čustvenem pogledu ne bo novosti.
v župnijski dvorani začeli z istim francoskim avtorjem. Sedanje Molierovo delo je režiral domačin Karel Mezgec, ki je hkrati tudi igral. Kar dobro je svojo nalogo izpeljal, vendar je bilo očitno, da mu manjka režiserske rutine, tako da je tu ali tam kaj zašepa-lo. Kljub temu pa moramo nastopajoče pohvaliti, saj kažejo pogum in požrtvovalnost: posebno pa za to, ker so se lotili ze’o zahtevnega dela.
Poleg že omenjenega Karla Mezgeca so v delu nastopili še Ladko Komar, Dora in Mirjam Žagar, Janko in Boris Grgič, Dora, Magda in Leo Križmančič, Darko Metlika in Marjan Kralj. Pomagala pa sta še Sonja Križmančič kot šepetalka in Dušan Grgič kot odrski tehnik.
M. M.
Ob stoletnici rojstva revolucionarja in misleca
Leninovo potovanje na Capri na obisk k Maksimu Gorkemu
Nekega lepega aprilskega jutra leta 1908 je z manjhnega parnika, ki je povezoval Neapelj in Capri, stopil v Marina Grande nizek, vendar krepak moški. Svoje korake je usmeril proti moškemu in ženski, ki sta ga čakala. Moški je bil visok, nekoliko upognjen in s kratko pristriženimi lasmi, ženska pa je pritegovala pozornost zaradi svoje izredne lepote in nežnosti. Srečanju so sledili veseli pozdravi v jeziku, ki ga domačini niso poznali. Moški, ki je pravkar prispel, ter ženska in moški ki sta ga dočakala, so se usmerili z žičnico proti Avgustovemu parku in se ves čas zelo živahno pogovarjali. Ljudje, ki so .jih srečavali. pa so jih s spoštovanjem pozdravljali. Očitno je bilo, da so visokega moškega in lepo žensko domačini poznali in visoko cenili.
Visok moški, ki je stopal vštric gosta, je bil Maksim Gorki, lepa
Dramska skupina PD Prosek — Kontovel z režiserjem S. Raztresenom
Dramska skupina Slomškovega doma v Bazovici
ČETRTEK, 9. APRILA 1970
TRST A
7.15, 8.15. 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba: 11.35 Slov. narodne: 12.00 «P.d. Ivan Cankar*; 12.15 Za vsakogar nekaj: 13.30 Glasba po željah; 17.00 Trio Boschetti; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Slavenski: Lirski kvartet; 19.10 Pisani balončki; 19 40 Motivi; 20.00 Šport; 20.35 Grillpar-zer: »Ljubezni in morja valovi* (tragedija).
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran;
15.40	Literarne novosti; 15.30 Verdijev »Ernani*. II. dej.
KOPER
6.30,	6.45, 7.30, 10.30, 12.30, 14.00,
16.00,	17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6 40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Popevke; 8.30 Barok v glasbi; 9.00 F. Leiber: «Zadnje pismo*; 9.15 Orkester Ci-cheUero; 10.15 Od motiva do motiva; 10.45 Plošče; -1.33 Romantični motivi; 12.00, 12.45 in 15.30 Glasba po željah; 14.05 Popotova nje; 16.05 Turistične beležke; 16.20 Mojster na orglice; 16.30 Iz operetnega sveta; 17.10 Pevec dneva;
17.30	Radijski oder; 18.30 Plošče;
19.00	Pianistični duo; 19.30 Prenos RL; 22.10 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt; 12.38 Ljudje in dogodki; 13.15 Radijske kronike; 14.16 Spored za popoldne; 16.20 Program za mladino; 18^)0 Dialog; 18.45 Sindikalna tribuna; 19.45 Luna park; 20.20 Operetna glasba; 21.00 Politična tribuna;
22.00	Beethovnove skladbe.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Sopranistka B. Nilsson;
10.00	Radijske priredbe; 10.15 Miranda Martino; 10.35 Telefonski pogovori; 11.35 Poje Peppino di Capri; 13.00 Srečanje z M. Vitti;
14.00	in 16.50 Zakaj in kako?; 15.03 Poljudna enciklopedija; 16.00 Popoldanski spored; 17.55 En. razred; 17.55 Glasbeni aperitiv; 20.10 Glasbeno nagradno tekmovanje; 21.15 Plošče; 21.30 Folklora v salonu; 22.43 Radijska priredba.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.15 Na sporedu je Šostakovič; 11.35 Klavirske skladbe; 13.55 Baritonista M. Battistini in E. Bastianini;
14.30	Plošče resne glasbe; 15.30
Slovenski oktet; 16.05 Mozartova sonata; 16.15 Sodobna ital. glasba;
18.15	Gospodarska rubrika; 18.45 Puškinov »Kamniti gost* in Gogoljev »Revizor*; 21.40 Beethovno va opera »Fidelius*.
FILODIFUZI JA
8.00	Koncert za začetek; 8.45 Podoba in slika; 9.45 Sodobna ital. glasba; 10.10 Mozartova Simf. K 22; 12.00 Glasba izven programa; 12 20 Na sporedu je F. Martin;
13.15	Haendlove skladbe.
SLOVENIJA
6.00,	7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan;
7.15	Inform. oddaja; 8.04 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.35 Zabavni orkester; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Bartok; Čudežni man darin; 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	Čez polja in potoke; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Pesem iz mladih grl; 14.25 Plesni orkester; 14.40 «Mehurčki»; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Komorni zbor; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Glasbeno popoldne; 18.00 Aktualnosti; 18.15 »Morda vam bo všeč*; 18.45 Kulturni globus; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel W Fantla; 20.00 Večer domačih pesmi; 21.00 St. Zvveig: Pismo ne znanke; 21.40 Glasbeni nokturno;
22.15	Skladbe Pavla Merkuja; 23.05 Ruske žalostinke; 23.15 Jazz; 23.43 Popevke.
ITAL. TELEVIZIJA
9.30	Šola; 12.30 Znanstvena antologija; 13.00 Potrošnja v Italiji;
13.30	Dnevnik; 15.00 Ponovitev šole; 17.00 Spored za riajmlajše;
17.30	Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Sindikalna tribuna;
19.40	Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Politična tribuna;
22.00	TV film »Soltanto un’ora»;
23.00	Dnevnik.
II. KANAL
19.00	Nemščina; 21.00 Dnevnik;
21.15	»Rischiatutto*; 22.15 Boksarsko srečanje Orsolich — Bossi.
JUG. TELEVIZIJA
20.00,	22.15 Poročila; 9.35, 14.45
TV v šoli; 10.30 Nemščina; 11.00 Francoščina; 15.45 Prenos športn. dopoldm.;	17.50 čudežni čopič;
18.00	Glasbeni Ciciban: Pustni torek; 18.15 Obzornik; 18.30 Zgodbe s popotovanj; 19.05 Enkrat v tednu; 19.20 Košarkarski finale za pokal prvakov; 19.50 Cikcak; 20.35 H. James; Portret neke gospe; 21.20 Pariški mozaik; 21.50 Zgodbe za vas, film.
ženska pa je bila njegova žena Marija Fjodorovna Andrejeva,
Gost, o katerem je govor, je bil prvič na otoku Capri. Očitno je bilo, da je bil eden ožjih prijateljev znanega ruskega pisatelja, kajti sicer bi don Massimo, kot so prebivalci Caprija prijateljsko imenovali Maksima Gorkega ne bil prekršil svojega železnega pravila, da je vse dopoldne prebil ob sivo ji pisalni mizi. Očitno je bilo torej, da gre za neko pomembno osebo. In gost Maksima Gorkega in njegove žene ni bil nihče dirug kot Vladimir Hič Uljanov — Lenin.
Maksim Gorki je, kot je pozneje zapisala Marija Andrejeva, »gojil do njega posebna občutja vročega prijate!jstiva in spoštovanja* in kadar se je z njim srečal, se je obnašal »kot otrok*.
To srečanje med Maksimom Gorkim in Leninom je bilo že četrto srečanje, vendar prvo na Ca-priju. Gorki in Lenin sta se bila srečala v tedanjem Petrogradu v novembru, leta 1905. Marija Andrejeva, ki je bila navzoča ob tem prvem srečanju, je to opisala v svojih spominih takole:
«Lenin nama je prišel naproti z naglim in odločnim korakom. Z Aleksejem Maksimovičem sta si dolgo stiskala roke. Lenin se je nasmihal, Gorki pa je bil nekoliko razburjen. Trudil se je, podobno kot v vseh takšnih primerih, da bi ne izdal svojega razburjenja in je neprestano ponavljal v svojem nizkem glasu; »Ah, končno ste tu... prav, prav. Zadovoljen sem, zelo sem zadovoljen!*
Gorki pa, ki je znal biti tudi ! humorist, je svoje prvo srečanje z Leninom takole opisal:
«Srečala sva se v Petrogradu. Ne spominjam se točno, kje. On je bil nizek, plešast, njegov pogled je bil prodoren. Jaz pa sem bil visok, neroden in moj način obnašanja sta me izdajala, da sem podeželan. V začetku nisva mogla najti stika. Nato sva se pogledala bolj od blizu in bruhnila v smeh. Od tedaj nama je po govor zlahka stekel...*
Moža, ki sta vse svoje življenje posvetila ruski revoluciji, sta si imela kaj povedati. Lenin je že dolgo sledil literarnim stvaritvam M. Gorkega in vedno je zatrjeval, da je v svojih delih »neprecenljive vrednosti za delavsko gibanje v Rusiji in ne samo v Rusiji*. Pisatelj pa, ki je slišal prvič o Leninu leta 1896, je s svojim izrednim revolucionarnim instinktom začutil v Leninu voditelja proletarske revolucije, ki je dozorevala v Rusija in je zato prenesel vse svoje simpatije na bolj-ševiško partijo, s katero je prišel v neposredni stik leta 1905, ko se je vanjo tudi vpisal.
Bilo je torej popolnoma razumljivo, da sta Lenin in Gorki iskala možnost medsebojnih srečanj. In njuni medsebojni stiki so se kmalu spremenili v prijateljstvo, ki se je ohranilo vse do njune smrti.
Devetega januarja 1908. leta je Lenin pisal Gorkemu iz Ženeve med drugim naslednje; «Zares bi bilo važno priti k vam na Capri. Vsekakor bom našel dovolj časa, da bi vas obiskal. Za sedaj pa mi je, žal, nemogoče. Prišli smo sem z nalogo, da bi ustanovili časopis. Moramo namreč prenesti sem list »Proetarec* iz Finske.*
Šest dni pozneje je Lenin ponovno pisal Gorkemu in v pismu potrdil svoj namen, da ga bo obiskal na Capriju, brž ko mu bo delo to dopustilo. V tem pismu med drugim beremo: «Zares, zelo privlačno je, misliti na obisk pri vas na Capriju. Žal pa ne vem, kdaj bo to možno. Sedaj se moram ukvarjati z listom... spomladi pa bomo prišli k vam na kozarec belega vina s Caprija, prišli bomo. da si ogledamo Neapelj in da malo poklepetamo. Da ne pozabim, lotil sem se učenja italijanščine.*
Lenin je dejansko takoj začel misliti na to, kako bi izkoristil svoje potovanje in svoje prijateljstvo z Gorkim, ki je živel tedaj v Italiji, da bi mogel organizirati pošiljanje lista »Proletarec* v Rusijo. Seveda bi se to vršilo vse podtalno. Po samem njegovem priznanju je nameraval tedaj naložiti Mariji Andrejevi »celo goro dela*. Ona bi morala namreč priti v stik s sindikatom pomorščakov tistih linij, ki so vzdrževale zvezo med Italijo in Rusijo in se dogovoriti s tajnikom tega sindikata, da bi posamezne številke lista »Proletarec* prihajale v rusko pristanišče Odeso, kjer bi italijanski pomorščaki odlagali list v neki italijanski gostilni ali pa da bi list prihajal na določen naslov v istem mestu...
Medtem je čas tekel in Lenin, ki je imel veliko dela, je svoj obisk Gorkemu odlašal. Poleg tega je prišel vmes še drug zapletljaj. Na Capriju se je namreč zbrala skupina boljševikov (Bogdanov, Baza-rov in Lunačarski), s katerimi je bil Lenin v ideološkem sporu. Gorki je_ sicer v nekaterih zadevah soglašal s temi tremi revolucionarji, vendar je bil na Lenina tako navezan, da mu niti na misel ni prišlo, da bi zaradi tega prekinil stike z njim.
Čeprav je poznal Leninovo nepopustljivost do grupe Bogdanova, Bazarova in Lunačarskega, je Gorkemu vendarle uspelo, da bi Leninov obisk na Capriju mogel pozitivno vplivati na spor in 22. aprila 1908. je Gorki pisal svojemu založniku Pjatnickemu med drugim naslednje: »Bazarov^ Bogdanov in Lunačarski so tu, Lenin pa pride jutri.*
Gorki je v svojem pismu govoril tudi o svojem širšem načrtu publikacij, pri čemer bi sodelovale tudi nekatere izmed omenjenih o-sebnosti, vendar je šlo dejansko za nekakšno utopijo, ki se je je Gorki otresel v tistem trenutku, ko se je srečal z Leninom v Marini Gran-
de, brž ko je Lenin stopil s parnika.
»Vem — je rekel Lenin glede tega, — da vi, Aleksej Maksimovič, še vedno upate, da me boste spravili z mahisti, pa čeprav sen) vas v pismu opozoril, da je to nemogoče. Zato vas prosim, da se zdržite slehernega podobnega poskusa.*
Tu je bil Lenin miren, hladen it tudi ironičen. Nikakor ni hotel razpravljati o filozofskih problemih povezanih s to strujo
Lenin je preživel precej časa v družbi z Gorkim in Marijo Andrejevo. Skupaj so prehodili ves otok in obiskali stare ruševine in občudovali lepoto. Z otoka so stopili tildi na celino in tedaj si je Lenit ogledal Pompeje, neapeljski muzej skupno pa so se povzpeli tudi n« Vezuv
IVAN BOČIAROV
(Nadaljevanje sledi)
Nocoj v
Kulturnem domu
Nocoj bo v Kulturnem domu $ beno-baletna prireditev, ki jo of-nizira tržaška Glasbena maiicSi! njej pa nastopata Balet in pih' orkester ljubljanskega Zavoda glasbeno in baletno izobraževi Na gornji sliki vidimo koreoi Živo Kraigherjevo in Lidijo 1 kovo, na spodnji pa dirigenta halnega orkestra Jožeta Hriber*
Kratke kulturne vesti
BERLIN, 8. - Od 26. juni 7. julija bo v Berlinu 20. m rodni filmski festival. Ker t dvajseta obletnica tega fesi so organizatorji povabili v 1 nad 300 režiserjev in produt iz 70 držav, že peto leto f v okviru festivala tudi * filma mladih». ki je posvečen dim režiserjem.
V retrospektivnem delu fe la bodo prikazali 10 filmov, od leta 1961 do danes prej Berlinu «zlatega medveda». 7 mi so: «Die Vi er in Jee p* L< da Lindtberga, « Beseda po kom» Sidnega Lumeta, Bergn film «Kraj. kjer so jagode», brolov «Bratranci», Antonio «NoČ», Schlesingerov t Način bežni*, Godardov cAlphaville* lanskega film »Cul De Sac*. hod» Jerzgja Skolimovskego Siodmalov «Miši».
* * »
NEW DELHI, 8. - Pred * kim so v indijskem parlari< prebrali poročilo o prepovedi knjigah, ki so jih zaplenili meji. Zanimivo je, katere so knjige:	Marsova, Leninovo
Maocetungova dela, avtobiogt'O bivšega pakistanskega predsf ka Aguba Khana in Davida t renca «Ljubimec Ladg ChO* leg*.
ODBOJKA^
TEDENSKI PREGLED
.ede
mo-
ost«
sefl
ne-
se
n is rar mik
sa i idr« otok >bčir li tu-,enii .uzei li m

Kras sam na vrhu lestvice moške D lige V ženski B ligi ostra bitka za obstoj
Bor ima tudi letos najboljše mladince v deželi
V ženski B ligi je v tem tednu ponovno postalo aktualno vprašanje dna lestvice. Nepričakovana in presenetljiva zmaga Zarje nad Borom je dala Bazovkam spet duška in tako lahko spet upajo na rešitev. Istočasno z zmago «belo-rdečih» pa sta Sokol in FARI zapustila igrišče poražena in prav zadnja kola bodo odločala o nazadovanju. FARI je sicer nekoliko na boljšem, ker bo z Nabrežinkami igral doma ter bosta morala Sokol in Zarja v zadnjem kolu odigrati tekmo za obstoj nied seboj. Bazovke pa bodo morale že v soboto zaigrati zelo zagri-*®io in uspešno, kajti v goste jim bo prišel FARI.
Prvo mesto v ligi je že oddano Soriškemu AGI, ki stopnjuje svoje nastope z vedno boljšo igro. Na dru-Sem mestu pa mu bo sledil Breg, “iteremu je spodrsljaj v Nabrežini krepko prekrižal račune.
Izidi sedmega kola:
Zarja — »Bor	3:2
Breg - FARI	3:2
AGI — Sokol	3:0
LESTVICA 7	7	0	21
AGI
Breg
Bor
PARI pD
Sokol
Zarja
16
14
11
9
7
4
8
13
17 16
18
Prihodnje kolo:
Zarja — FARI Padova AGI — Breg Sokol — Bor
# * #
V moški D ligi je Kras slavil v Vidmu izredno pomembno zmago. Zgoničani so namreč premagali svojega neposrednega nasprotnika za končno zmago in to tako prepričlji-y°’ da so ga dobesedno izbrisali* ? igrišča. S tem so krasovci zopet po-Jfddi (če je bilo to sploh potrebno), da je prvo mesto na lestvici že oddano.
. Olimpija in Bor v tem kolu nista igrala, ker je bila njihova tekma od-godena zaradi nastopa teh ekip v deželnem mladinskem finalu, v ka-'®rem je Bor gladko zmagal.
Tvuli •
; OSI — »Aurora	3:2
PAV — Triestina B	3:1
Turriaco — »Triestina B Kras - »CSI »Aurora — PAV »ACEGAT — Torriana LESTVICA
3:1
3:0
3:1
3:0
Kras
CSI
Aurora PAV Turriaco ACEGAT Olimpija Torriana Triestina B Bor B
24
21
20
15
14
17
12
9
7
4
2
10
14
12
12
16
16
18
23
21
Prihodnje kolo:
Kras — Aurora Torriana — CSI Bor B — Triestina B Olimpija — Turriaco PAV - ACEGAT * * *
V prvenstvu ženske C lige se je zaključil prvi del tekmovanja. Vrh lestvice je krepko v rokah šesterke OMA, ki resno misli na B ligo. Od slovenskih ekip nastopa le Bor, ki pa je ta del prvenstva odigral s slabimi izidi in. dekleta so na dnu lestvice. Sedaj pa bodo začela z rednimi treningi in upati je, da se bo položaj krepko spremenil.
Izidi:
Corridoni —	»PAV	3:0
»Corridoni —	Porzio	3:1
»PAV - FARI TS	3:0
Corridoni —	»Bor B	3:0
Edera - »FARI TS	3:2
LESTVICA
OMA	6	6	0	18	3	12
Edera	7	5	2	18	13	10
AGI B	6	4	2	15	6	8
PAV	6	4	2	12	11	8
Corridoni	7	3	4	5	19	6
Porzio	6	2	4	11	13	4
FARI TS	7	2	5	8	17	4
Bor B	7	0	7	4	21	0
Prihodnje kolo: (19.4.1970)
AGI B — Corridoni FARI TS — Bor B Porzio — PAV OMA — Edera
* # *
V soboto bo v športni palači v Parmi odločilno srečanje moške A lige Ruini — Bumor. > V primeru zmage Ruinija bi bilo potrebno še


KOŠARKA
DREVI V SARAJEVU
Ignis ali Rdeča armada t evropski klubski prvak?
aiica.
n pito' ivoda
aževa*
ireo Jo gcnta IriberS*


z
nom
J
šiH
.v
Drevi se bosta v Sarajevu v fi-tekmovanja za evropski pokal Ignis Varese in Rdeča ar-mada iz Moskve. Sovjeti so najbolj-1 ®vropsKi košarkarji. Ignis pa je Mehikancem Rago, z Američa-, 111 Jonesom in jugoslovanskim enerjem Nikoličem enakovreden lekmec Sovjetom.
Predvideva se torej izredno za-oriivo srečanje med dvema eki-pama, katerih najboljše orožje je Kupna igra. Prisotnost dveh toj-.,v v vrstah Ignisa bo seveda ve-Krf ,vaznost'. toda ne odločilne, uo bo zmagal? Obe moštvi ima-d 'nežnosti za zmago, a ne smeji0 pre7ret-' dejstva, da bo občin-na	k° d° zadnjega kotička
Pohulo telovadnico, bodrilo i-tro'ians^° Peterko, kajti Ignisov je Jugoslovan.
1)0813 nastopili z naslednic1.3 postavama: (v oklepaju i-chu va višina), Ignis Varese: Bul-«neroni (1,81), Consonni (1,88), Fla-Bn,.ea (2,00), Jones (2,02), Mala-(2.00), Meneghin (2,04), Osso-
la (1,90), Raga (1,88), Rusconi (1,81), Vittori (1,93), Paschini (1,99). Srednja višina ekipe 1,914 m.
Rdeča armada: Kapranov (1,90), Rjuk (1,90), Selikov (1,85), Kovir-kin (1,95), Andrejev (2,15), Sergij Bjelov (1,90), Zarmukamedov (2,06), Blik (1,85), Sidjakin (1,90), Medve-dejev (2,05), Gilgner (2,02), Mila-čerdov (1,87). Srednja višina ekipe 1,941 m. Sovjeti so torej višji, in njihov je tudi najvišji igralec drevišnjega srečanja. To je velikan Andrejev (215 cm), ki sodi med najboljše evropske centre sploh.
Do sedaj so osvojili naslov evropskega klubskega prvaka: Real Madrid (Španija) štirikrat, po trikrat ASK Riga (SZ) in Rdeča armada (SZ), po enkrat pa Dinamo Tbilisi (SZ) in Simmenthal Milan (Italija).
Drevišnje srečanje Ignis — Rdeča armada bo prenašala tudi italijanska televizija. Neposredni prenos bo na drugem sporedu z začetkom ob 18.30.	b. L
tretje dodatno srečanje s Paninijem.
Na dnu lestvice se je poslabšal položaj La Torre, ki je v soboto zapustil poražen tržaško igrišče. Povratno kolo je prineslo Tržačanom precej zadoščenja in šesto mesto na lestvici je za Triestino že uspeh.
Izidi:
Triestina — La Torre	3:0
Ruini — Esercito	3:0
Renana — Bovoli	3:0
Casadio — Baby Brummel 3:1 Bumor — Milano	3:0
Panini — Portuali	3:0
LESTVICA
Panini MO in Ruini FI 36, Bumor PR 30, Renana BO 26, Baby Brummel 22, Triestina in Bovoli BO 18, Casadio RA 14, La Torre 12, Milano 10, Esercito NA in Portuali RA 2.
V goiiški pokrajini se je začelo moško promocijsko prvenstvo. Na tem prvenstvu nastopa pretežno samo slovenska odbojka, ki ima velike možnosti, da se uveljavi tudi v ob-sošketn mestu.
f. v.
ROK*
BLANTYRE (Malawi), 8. - Rodezijski boksar Muleya Mugwarai je umrl v tamkajšnji bolnišnici zaradi posledic k. o., ki ga je prejel v soboto v srečanju s Cliffom Nguwo iz Malavvija. Od trenutka ko je prejel k. o. se ni več ovedel in tudi operacija v bolnišnici ni prinesla izboljšanja.
SINOČI V TRSTU
Zaključen kongres športnih časnikarjev
TRST, 8. — Danes so v Trstu zaključili kongres italijanskih športnih časnikarjev. Udeleženci so v teku dneva obiskali Pordenone in Ronke, kongres sam pa se je zaključil v Trstu z okroglo mizo, na kateri so razpravljali o športu v Italiji.
NAMIZNI TENIS
Šurbek in Stipančič evropska prvaka
MOSKVA, 8. — Na evropskem prvenstvu v Moskvi sta Jugoslovana Šurbek in Stipančič dosegla velik uspeh: v moških dvojicah sta v finalu premagala Šveda Alserja in Johansona s 3:2 in sta tako postala evropska prvaka.
Pri moških posameznikih je Jugoslovan Korpa osvojil srebrno kolajno. Zmagal je Šved Alser.
NOGOMET
Cagliari, Bologna, Torino in Varese so se uvrstili v polfinale tekmovanja za italijanski nogometni
IZIDI VČERAJŠNJIH SREČANJ: Bologna — Juventus	1:0
Torino — Inter	3:2
Varese — Fiorentina	1:0
V PONEDELJEK V DRAGI V ORGANIZACIJI ŠD BREG
Lep uspeh šahovskega turnirja za pokal Restavracije Mario
Brežani so se kot ekipa najbolj izkazali
Prvi šahovski brzotumir, ki ga je priredil Breg v Dragi, je zelo lepo uspel. V ponedeljek, 6. t. m., se je v restavraciji pri Mariu v Dragi zbralo lepo število šahistov raznih društev. Poleg njih so prišli prijatelji, ljubitelji šaha ali pa samo radovedneži. Ti so ustvarili prijetno agonistično razpoloženje, ker so sledili posameznim partijam in navijali za svoje šahiste. Pripomniti moramo, da so bile vse opazke, kritike in pohvale izrečen?
iiiiiiiiiiiiiiii ih hi n m nuli iimmiiiiiiiiimmiiiiimiiiiiiiiiiii n ii n iirnmiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiniiniiiiii intimni iiiiiiui mil mi mu mil iiimiiimii ■iiiiimiiiiiiiiiiii
!iišiy
mm
TEDENSKI KOMENTAR
Med tremi kandidati za izpad
V'	1
ima SZ Bor najboljše možnosti
Bodo sodniki «ukrojili» tudi prvenstvo dečkov?
Osmo povratno kolo moške D lige je bilo za borovce, kljub porazu v Benetkah proti prvemu z lestvice Dienai (41:64), ugodno. Neposredna nasprotnika za izpad, Zuccheri iz Bolgo Bologne in Ro-bur Ravenna, sta na domačih tleh izgubila. Ti moštvi si delita zadnje mesto lestvice z osmimi točkami. Borovci pa imajo deset točk.
Izidi 8. povratnega kola so bili naslednji:
V NARAŠČAJNIŠKEM NOGOMETNEM PRVENSTVU
V preteklem kolu skoraj nobene tekme
Z nedeljskim zajvntijamjeim t.j. sedmim, bi se v tiŽSeljo moral zaključiti prvi del prvenstva naraščajnikov. Slabo vreme pa je tudi tokrat oviraltf^pbtek nedeljskega kola, v katerem so od devetih napovedanih tekem odigrali le tri.
Poglejmo kakšno je sedaj stanje v treh skupinah.
V	skupini A, kjer vodi enajsterica C G S na lestvici s točko prednosti pred Fortitudom in Muggesa-no, niso v nedeljo odigrali nobenega srečanja. V tej skupini nastopa Vesna, ki je do sedaj osvojila tri točke, Unionu pa so edino osvojeno točko odvzeli zaradi ene odpovedi in sedaj so Podlonjerd še vedno praznih rok.
V	skupini B je po nedeljski visoki zmagi 8:0 nad S. Sergiom B, enajsterica Aurisine dohitela na vrhu lestvice ekipi Triestine A in Edere. Proseško Primorje pa je v štirih odigranih tekmah osvojilo le eno točko.
V	skupini C vodi enajsterica S. Giovanni, ki je v nedeljo remizirala 0:0 z drugouvrščeno Triestino B, medtem ko je Cremcaffč z zmago 3:1 nad S. Sergiom A na lestvici prehitel Gajo. ki je zasidrana na predzadnjem mestu s tremi točkami. Brežana pa so z eno točko na zadnjem mestu.
SKUPINA A Lestvica
CGS
Fortitudo Muggesana Ponziana Vesna Esperia Union(»)
26: 4 11: 3 7: 7 11: 1 4:12 1:13 0:20
SKUPINA B Lestvica
Triestina A 5		4	1	0	17: 1	9
Auriaoa	5	A	3	0	15: 2	9
Edera	6	4-	1	1	10: 3	9
Libertas	5	2	0	3	9:14	4
Giarizzole	5	0	3	2	3: 9	3
Primorje	4	0	1	3	1:13	l
S. Sergio(»)	5	0	1	4	2:15	0
(*) Točko manj zaradi ene odpovedi. SKUPINA C Lestvica
S. Giovanni	6	4	2	0	11: 4	10
Triestina B 5		3	2	0	15: 2	8
Don Bosco	5	3	1	1	15: 5	7
S. Sergio A	6	2	1	3	8: 8	5
Cremcaffe	6	1	2	3	7:16	4
Gaja	5	1	1	3	5: 8	3
Breg	5	0	1	4	0:14	1
Prhodnje kolo 12.			4. 70 (skupina A)			
(*) Točko manj zaradi ene odpovedi.
Vesna — Ponziana Esperia — CGS Union — Fortitudo (Muggesana počiva)
Prihodnje kolo (skupina B) 12. 4. 70 S. Sergio B — Triestina A Primorje - Aurisina Libertas — Edera (Giarizzole počiva)
Prihodnje kolo 12. 4. 70 (skupina C) Breg — Triestina B Gaja — S. Sergio A Cremcaffe - Don Bosco (S. Giovanni počiva)
B. R.
KOLESARSTVO
JAMBES, 8. - V 2. etapi kolesarske dirke po Belgiji je zmagal domačin Van Springel. Njegov rojak De Vlaeminck še vedno vodi na skupni lestvici.
Castelfranco		- »D.	Bosco 84:59	
Parkett —	»Zuccheri			62:59
ttenai —	Bor			64:41
Silopdast -	- Costi			58:55
Kinder —	»Raiveona			68:48
Treviso —	Quattro Torri			60:39
LESTVICA				
Dienai	19	16 2	1163	937 32
RK Thiene	10	15 4	1070	957 30
Silopiast	19	11 8	1057	1044 22
AP Treviso	19	10 9	1001	998 20
4 Torri	19	10 9	1130	1129 20
Parkett	19	10 9	1016	1037 20
Castelfran.	19	10 9	1076	1026 19
D. Bosco	18	9 9	1118	1022 18
C. Costi	19	9 10	1181	1181 18
Bor	19	5 14	941	1130 10
Zucchesri	19	4 15	1063	1128 8
Robur	18	4 14	977 1134	8	
Castelfranco		ima točko manj za-		
radi odpovedi		ene tekme.		Robur
Ravenna in	Don Bosco			Rovigo
imata eno tekmo manj.
Do konca prvenstva manjkajo še tri kola. Pot za rešitev pred izpadom pa je naslednja:
Bor (10 točk) — zunaj: Kinder Thiene; doma: Castelfranco in Ro-bur Ravenna.
Robur (8 točk) — doma: 6i!^>-plast; zunaj: Zuccheri in- Bor ter naknadno tekmo z Don Bosco Rovi-go doma.
Zuccheri (8 točk) — zunaj: Don Bosco Rovigo; doma: Robur Ravenna in Castelfranco.
Če upoštevamo, da bo vsako moštvo zmagalo na lastnih tleh, bi bila v tem primeru končna lestvica za izpad naslednja: Bor 14, Zuccheri in Robur 12.
Za borovce bi to pomenilo rešitev, kar bi bilo za moštvo precejšen uspeh.
Žal pa trenutno ekipa ni v najboljši formi. Igralci so izčrpani: Borova peterka namreč redno trenira in nastopa neprenehoma od lanskega 3. avgusta. Kljub tej cšport-ni izčrpanosti* pa bodo morali borovci napeti vse sile in še pospešiti ritem treningov, če se bodo hoteli rešiti.
V	nedeljo čaka splave* težko gostovanje v mestu Thiene, kjer se bodo spoprijeli z moštvom Kinder, k' je še "edno na drugem mestu lestvice.
• * •
V	prvem kolu prvenstva sprima divisione* je Bor izgubil proti moštvu Libertasa. V Borovih vrstah nastopajo v glavnem mladinci, ki si bodo na tem prvenstvu pridobili dragocene izkušnje, kajti ni boljšega treninga, kot je. pač tekma.
Razveseljivo dejstvo nedeljskega srečanja je bila dobra Borova o-bramba mož-moža. Borovci so s to obrambo znatno zmanjšali učinkovitost nasprotnega napada in so bili v drugem polčasu Libertasu enakovreden tekmec.
V	prihodnjem kolu pa bodo igrali proti moštvu Tricolore.
* * *
V	prvenstvu dečkov je igral le Polet, tekmo na Greti med Mivar-jem in Borom pa so zaradi slabega vremena odgodili.
Poletovei so izgubili svoje prvo srečanje tega prvenstva proti moštvu Centro Addestramento Mini-basket z 32:12. Openski igralci nikakor niso zaslužili tako visokega poraza, kajti prikazali so zadovo ljivo igro, vsaj tedaj, ko jim je to omogočil sodnik Giacomi, ki je bi! tudi tokrat glavni «junak» tekme.
Giacomi je namreč kmalu dosodil trem najboljšim openskim košarkarjem (Gantarju, Krausu in Košuti) pet osebnih napak in tako si ni težko razlagati visokega poraza V nasprotnikovih vrstah se je zlasti izkaza! visoki igralec Oeser, up tržaške košarke (185 cm) ,ki je sam zbral 23 točk.
Polet je nastopih z naslednjo, postavo: Kraus (k) 4, Gantar 5, Košuta 1, Starc 2, Rauber, Vremec,
Dolenc, Foschini. ,
• « *■' ■1 ■
V	predzadnjem kolu prve italijanske A lige je Ignis v neposrednem srečanju za državni naslov premagal milanski Simmenthal. Ignis je tako zasluženo osvojil naslov državnega prvaka. Žal pa je moral v tem kolu goriški SplUgen Brau kloniti v Pesaru in bodo zato morali Goričani prihodnje leto nastopati v nižji ligi skupno z ekipo Bril Cagliari.
Za Goričane preostaja še eno u-panje: da bo federacija povečala število ek:p A lige na 14.
4» # •
V	rrrški B ligi je Lloyd klonil proti moštvu Onda na tujih tleh z izidom 63:78.
V	meški C ligi pa so tržaška moštva zabeležila naslednje izide:
Vicenza — Don Bosco	91:69
Italslder — Pierobon	54:51
Imola — Ts Basket	70:66
b. I.
le med eno in drugo partijo, ta-Ko da je bila med igro v precej veliki dvorani restavracije popolna tišina. To je vsekakor hvalevredno, saj morajo imeti šahisti pri hitrem poteku igre mir. Tudi v ostalem je brzotumir potekel v najlepšem redu. Organizacija je bila dobra. Prireditelji so poskrbeli pravočasno na žrebanje številk in pripravo kol. V slučaju, da bi se turnirja udeležilo manj igralcev, bi se turnir odvijal s tekmovalnimi urami. Te ure je z veseljem posodila Societa Scacchistica Triestina, ki jo je na turnirju predstavljal podpredsednik ing. Rossi.
Na turnirju je nastopilo 6 društev: Polet, Primorec, Cankar, Zarja, SPDT in Breg.
Največ predstavnikov je imel Breg, od katerih so trije prišli v finale. To društvo je tudi dobilo plaketo za največ zbranih točk.
V finale sta prišla še člana Cankarja in Poleta ter edini predstavnik SPDT, ki je zasedel prvo mesto in odnesel pokal: Pino Rudež.
Proti pričakovanju je drugo mesto zasedel član Poleta Jugovič. Sledi Breg z Jankovičem, nato Cankar s Korenom. Končno sta se u-vrstila še dva člana Brega. Nagra jen je bil tudi sedmo uvrščeni pred stavnik Zarje.
Organizatorji upajo, da so bili vsi udeleženci zadovoljni z uspehi, ki so jih dosegli, ali pa vsaj s preživetimi urami v prijetni družbi. Sicer so se vsi pohvalno izrazili turnirju. Sam lastnik restavracije, ki je nagradil zmagovalce s pokalom, plaketo in kolajnami (katere je sam podaril), je bil nad vsem navdušen in je izrazil željo, da bi ta turnir ne bil tudi zadnji.
Igralci so bili razdeljeni po barvah in so med seboj odigrali tekem. Prva dva vsake barve sta prišla v finale.
I. SKUPINA — rumena barva
1.	Rudež Pino 7 točit
2.	Svetina Branko Drnovšek Ivan 5
4.	Lukeš Jožko 4
5.	Žerjal Danilo 3
6.	Pregare Livijo 2
7.	Štorman Lucijan Uršič Eto 1
II.	SKUPINA - zelena barva
1.	Koren tJres 6 točk
2.	čefuta Anton 5
3.	Pečenik Marino Kuret Rino 4
5.	Hrovatin Ivo 3,5
6.	čuk Marčeto 2,5
7.	Prašelj Jože 2
8.	Križmančič Mitko 1
III.	SKUPINA — rdeča barva
L Jankovič Bruno 6 točk
2.	Jugovič 5
3.	Grgič Karlo 4
4.	Maar Anton Pahor Milan 2
6. Kuret Gorazd Čuk Silvano 1
OBČNI ZBOR ŠK KRAS
Športni krožek Kras iz zgoniške občine obvešča svoje člane in simpatizerje, da bo 6. društveni redni občni zbor danes, 9. aprila. Občni zbor bo v prostorih krožka v Zgoniku, začel pa se bo ob 20.30.
FINALE
1.	Rudež Pino 4 točke
2.	Jugovič 4
3.	Jankovič Bruno 3
4.	Koren Uroš 3
5.	Čefuta Anton 1
6.	Svetina Branko 0
ZBOJČ
NOGOMET
V PRIJATELJSKI TEKMI
Jugoslavija-Avstrija 1:1
BEOGRAD, 8. — Jugoslavija -Avstrija 1:1 (0:1). Pred le okrog 6.000 gledalci sta se v Sarajevu srečali v prijateljski tekmi nogometni reprezentanci Jugoslavije in Avstrije. Pomlajena reprezentanca Jugoslavije ni uspela premagati prav tako pomlajene reprezentance Avstrije. Nasprotno so Avstrijci celo prvi dosegli vodstvo z golom Redla v 19. minuti. Jugoslovanom je uspelo izenačiti v drugem polčasu v 47. minuti z golom Bajeviča. Tekma je v prvih 10 minutah potekala v premoči Jugoslovanov, potem pa so se Avstrijci znašli in so bili s sicer počasno, toda tehnično boljšo igro Jugoslovanom popolnoma enakovreden nasprotnik. Z nekoliko večjo prisebnostjo svojih napadalcev bi Avstrijci lahko celo zmagali. Vse strele, razen dveh, ki sta zadela vratnico, je izvrstni avstrijski vratar Harreither z izvrstnimi paradami ubranil. Jugoslovanska reprezentanca je v drugem polčasu nastopila z delno spremenjeno postavo in je igrala bolje kot v prvem polčasu. Jugoslovani so igrali v prvem pe^asu v naslednji postavi: Mutibarič, Gračanm, Stepanovič, Pirič, Paunovič, Bajič, Petkovič, Musemič, Bajevič, Bočejae in Džajto. V drugem polčasu je namesto Petkoviča nastopil Mujkto, namesto Bečejca Tešan. Stepanovič je z mesta levega branilca prešel v srednjo vrsto, a Pirič iz srednje vrste v napad.
ODBOJKA
V promoejiskem odbojkarskem prvenstvu v Gorici je sinoči slovenska šesterka Doma zasluženo premagala UGG s 3:1.
ŠD Sokol iz Nabrežine priredi v nedeljo, 19. a-prila, ob priliki ženske odbojkarske tekme FARI - Sokol, avtobusni izlet v Padovo. Cena izleta 1500 lir. Vpisovanje na sedežu društva.
Lastnik Restavracije Mario izroča plaketo za prvo ekipno mesto predsedniku Brega
e s d V°JIN 1 Roman slovenske«.a
NARODA
. junij1 20. mf Ker Pf i festti li v B noducO leto pa udi «l(
; večen 1
Imov, $ s preji
Ilustrira dr. R. Hlavaty
fei
,da, f	Judenburg
H^erjev glas je bil zaupljiv in prepričevalen. Tako je Rprlnnk hajmočneVOriti 16 °n’ sa^ 1)111 naJbo^ naroden- njemu Je
|J0lu tudi pn ________________________
) začeti, pa četudi bi ne Imeli uspeha. Naše zastonj.»
Berg goden, Antonioi
bila slovenska žila. Razumeli so ga vsi in so 1	- Prav dali. Možina je celo dodal:
iNačin	moramo začeti, pa četudi bi ne imeli
iaui!!e»’iariVe ^ bodo
Sac». v “ToneJ smo za to? Vsi edini?« Je vprašal naposled četo-ovskego I Ja Rogelj. «Orožja ne damo iz rok in domov, v naglici To brlbravlmo vse, kar se da in kakor predlaga Možina. Pred U1 n^'m lahko odločilno pomaga!«
varlam^ Sat k to’ za t°!» so vsi vzklikali. «Kdo bo pa garal dalje; ■epovedJ. J ~odo vojaki sami ušli, če ne bo nikogar, ki bi Jih vodil» oplenili 'm<w,ako s« se približno zedinili, čeprav niso v tem itere j*>,I'rar določenega sklenili. Revolucionarni val ?ninoWJ ir06*10
tobiopffr, r^s sploSni
predsf^ Spolnjevati, so ga nekateri kar zaustavili: lTo 80 bo že storilo!«
11	"Pet so se dvignili in nadaljevali pot. Visoko nad sotesko
se približno zedinili, čeprav niso v tem pogledu določenega sklenili. Revolucionarni val jih je tako ogrel in s tako silo gnal dalje, da so se zadovoljili splošno ugotovitvijo. Ko je hotel Možina še nekaj
Je sijalo sonce in njegovi vigredni žarki so se spuščali na njeno dno. Tu in tam je na vodni gladini zaigralo kako svetlo okence, ako je sonce prodrlo skozi plasti smrekovih senc.
Zdelo se je, da je gorska voda začela žuboreti živahneje in veseleje. Tako so vsaj občutila srca soldatov, polna načrtov, misli in upov... Noge, dasiravno trudne in slabotne, so hodile naglo in junaško, kakor bi jih nosile tiste lepe misli in tiste lepe slutnje, ki so jih navdajale. Sredi tega veličastnega miru, sredi teh senc z visokim nebom, je bilo vse vse tako blizu, tako lepo...
Lažje je bilo sklepati d korakih, ki jih je bilo treba pod vzeto v garniziji. Stvari so bile dovolj znane: maršbata-ljon je bil popolnoma zrel, nadomestne stotnije so bile še nezanesljive, vedelo pa se je približno za vsakega, kaj misli in kako se bo zadržal.
((Kasarna nam utegne pasti v hrbet,« je rekel Hafner in dvomljivo pogledal po tovariših. ((Bojazljivci in mlačneži so tam številni. Toda skušati jih moramo pridobiti. Vrag vedi, niti enega podoficirja nimamo tam popolnoma zanesljivega.«
«Bomo pa z maršbataljonom začeli, z onimi tako in tako ne moremo. Toda videli boste, da se nam bodo potem pridružili! Vem, kako gredo te reči... Maršbataljon pa je gotov: prvo stotnijo imam jaz v rokah, drugo ti, Hafner, tretjo Grum, četrto Palir. Vprašanje je le še oddelek strojnic. Tam je Glažer. Možina je umolknil.
«Tisti Glažer, ki smo ga na Doberdobu vrgli iz kavarne 1» se Je zasmejal Demark.
«Glažer je fant, da se reče,« je nadaljeval četovodja Rogelj, ki je te stvari imel v malem prstu. «Njega prepustite kar meni. Malo bolj me skrbi kader, vojašnica. Ko bi se mogel človek zanesti na Rodeta? Ali kaj, ko je taka kanaljal«
«Rodeta pustite kar pri miru!« so hkrati zaklicali vsi, ki so bili svoj čas pri bataljonu št. 100.
«Zadnji čas tudi on nekaj rentači...«
«Kar pri miru ga pustite!«
«Da, kaj bomo pa z majorjem Mčbiusom, s Seunigom?« je vprašal Skobir.
«Tega nikar ne vprašuj, to bodo Janezi že sami opravili,« je dejal Rogelj.
((Pravzaprav bd jih morali poloviti kot talce,« je menil Možina. Toda o tem ni nihče hotel razpravljati, kot bi naredili nad njimi že križ.
Korporal Hafner se Je dobro pripravil tudi za druge reči; svetoval je, kako in kaj prihodnje dni. ((Prihodnji teden je tako imenovani Karlov teden, posvečen cesarju. To je kakor nalašč za pripravo. Oficirji bodo svečano razpoloženi in manj pazljivi. Dopovedati morama moštvu, da se zadrži, kakor treba. Potem moramo udariti, če bo bataljon ree koj nato odšel na fronto. — Rogelj, ti se pa loti svojih zvez pri nadomestnih stotnijah; po svojih močeh tl bomo pomagali.«
Možina se je domislil še nečesa.
«Kamite moramo izbrati, ki bo za vse odgovoren. Brez tega ne gre. Pravzaprav bi ga morali izbrati soldati sami. Ker pa to pri nas ne gre, bodimo kar komite.«
Kar v naglici so določili Hafnerja za glavnega, a Možino za njegovega namestnika; drugih funkcij niso razdeljevali. Možini sicer vse skupaj ni ugajalo, toda Stefandč, ki je prvič v življenju slišal o takih stvareh, je dejal;
«Saj je tako ln tako vseeno, glava bo tako in tako šla, če jo zavozimo«.
Medtem so dospeli že pod bregovje, na katerem je čepel Barfussov dom. čas jim Je minil tako hitro, da so bili kar iznenadeni. Soteska, ki se je razgrnila, je bila polna svetlobe majniškega sonca. Vse naokrog je bilo veliko travnikov, a še več pa gozdov; njive, komaj preorane, so bile še rjave, seme v njih je še počivalo in se šele pripravljalo k dmanju. Tudi sadje se Je šele pripravljalo k cvetju. Tu je bila pomlad še mirna, njene stotere oči se še niso popolnoma odprle in so šele zaspano mežikale.
«Barfussu pa seveda ne omenimo nič, čeprav bi mu menda človek mogel zaupati,« je dejal Palir.
«Toda nekaj drugega je: s sestro ga moramo spraviti!« je rekel Demark.
«Da, to pa to!« So vzkliknili vsi hkrati. Medtem ko so še malo prej razmišljali, kako bi zanetili vojaško vstajo, in so hladnokrvno govorili o tem, da jih bo stvar morebiti stala glave, so se zdaj zarili z vso vnemo v navadno zadevo človeškega življenja; kakor prej reč vstaje, tako jim je zdaj ta stvar legla na srce in jih skoraj otroško mamila.
Pri Barfussu so jih že čakali. Stara dva Barfussa sta bila ravno tako imenitna kakor sin; čeprav jih je prišlo za celo mizo, se nista ustrašila in stari je celo govoril, da to nič ni, naj se ne sramujejo polne mize, saj jim država tako in tako vse pobere, kar Jim ostane. Pri hiši so ostali vse popoldne in so se ga spet navlekli. Kakor so se zgovorili, Barfussu niso ničesar omenili o načrtu, pač pa ga je Palir vprašal:
«T1, Barfuss, ali me boš poznal, če bi se kaj zgodilo in bi Jo moral pobrati iz Judenburga?«
«Ob vsaka uri! Na našo hišo se lahko zaneseš!« čeprav je tudi on bil malo nakajen, Je vendar zagonetno poškilil po Falirju In tovariših. Ker se nobeden ni ganil, se je le lokavo nasmehnil, zraven pa Jim Je požugal s prstom.
Niso pa imeli sreče z nameravano poravnavo med sestro in bratom. Barfuss se je trdovratno upri vsem poskusom, kričeč, da je med njim in sestro konec. Mati, ki se je solznih oči odstranila, je rekla Palir ju, ki je odšel za njo, da bo moralo priti kaj posebnega, kar bi brata pomirilo s sestro, češ da je san strašno samosvoj Toda Palir, ki je prej ozmerjal Barfussa, je tolažil mater, da bodo to že oni, Barfussovl prijatelji, uredili. Ni več daleč čas, ko se bo to zgodilo, je trdil Palir, ne vedoč, da govori resnico.
(Nadaljevanje sledil
ZAHTEVE ATENSKEGA VOJAŠKEGA TOŽILCA
Smrt za prof. Karayorgasa in štiri dosmrtne ječe
Klici ob potresnem sunku med tožilčevim govorom: «To je božja pravica»
ATENE, 8. — Na včerajšnjem zasedanju atenskega vojaškega sodišča je »kraljevi* tožilec major Johan-nes Liappis zahteval smrtno kazen za vseučiliškega profesorja Dionizija Karayorgasa. Za štiri druge soobtožence pa je zahteval dosmrtno ječo. Prizadeti so prof. Georgios Mangakis, docent kazenskega prava na atenski univerzi, grško - francoski časnikar Johannes Starakis, inženir kemije Spiridicn Lukas in u-radnik Johannes Kombotiatis.
Proces v Atenah proti 35 obtožencem (eden od teh je medtem umrl) je povzročil v svetu in v sami Grčiji veliko zanimanje. Pogumen nastop članov »Demokratične obrambe* pred polkovniškim sodiščem je po treh letih vojaške diktature v Grčiji imponiral domači :n tuji javnosti ter povzročil režimu obilico skrbi. «Polkovniki» so reagirali s trditvijo, da so bili obtoženci povezani s komunisti ter so na tej podlagi skušali utemeljiti obtožnico, ki sloni na domnevnih kršitvah zloglasnega zakona št. 509, ki je bil izglasovan po državljanski vojni 1. 1947 in ki predvideva smrtno kazen za osebe, ki bi hotele u-vesti v Grčiji komunistični režim. Dejstvo, da so tudi levičarske skupine obsodile atenski proces, pa ne spremeni bistvenega političnega obe-ležja skupine »Demokratska obram-ba», ki je bila in ostane sredinsko gibanje razumnikov z vključitvijo nekaterih predstavnikov grške socialdemokratske stranke. Prav ta zadnja okoliščina je pred dnevi napotila vojaškega tožilca, da je obtožil nemško socialdemokratsko stranko vmešavanja v grške notranje zadeve.
Med včerajšnjim obtožnim govorom vojaškega tožilca se je poslopje sodišča nenadoma zamajalo pod sunki precej močnega potresa. V dvorani je završalo, panika je zajela ljudi, slišati je bilo klice: »Zemlja se trese... to je božja pravica.* Predsednik sodišča se je spotil pre den se mu je posrečilo vzpostaviti
Major Liappis je za profesorja Dionizija Karayorgasa zahteval smrtno kazen, češ, da »zasluži, da se ga fizično likvidira, ker se je odrekel svojim dolž.nosim do šole, države in grškega naroda*. Poleg smrtne kazni je zahteval zanj tudi 25 let zapora «ker je organiziral in pripravljal sabotaže. Pn tej dejavnosti je bil celo ranjen v roko za radi eksplozije bombe*.
Vojaški tožilec je zahteval dodatno kazen tudi za prof. Mangakisa (poleg že omenjene dosmrtne ječe): 20 let zapora zaradi posesti eksploziva. Naj omenimo, da se na primer v Italiji tak prekršek kaznuje po uvidevnosti ob spoštovanju zakonskih določil z razmeroma nizko kaznijo.
Vojaški tožilec je samo za nekaj obtožencev zahteval odložitev izvršitve razsodbe, za tri pa oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Zahtevki vojaškega tožilca za kazni na škodo ostalih obtožencev gredo do 25 let zapora.
Z današnjim govorom vojaškega tožilca se je zaključil prvi del te obravnave, ki traja že 12 dni. Številni obtoženci so na teh obravnavah obtožili policijske organe, da so jih mučili in jim skušali izsiliti priznanja. Jutri bodo spregovorili zagovorniki obtožencev, a do razsodbe utegne priti v soboto, ali v nedeljo.
Italijanski ministrski podpredsednik De Martino je včeraj dal tedniku mladih grških demokratov v Italiji «Greda» izjavo v kateri poudarja, da se je italijanska vlada že borila za izključitev Grčije iz Evropskega sveta. De Martino je pristavil, da vsi svobodni ljudje na svetu spremljajo s simpatijo borbo grškega ljudstva za svojo svobodo.
pa zaročenca. In v vasi, v katero so prišli trije Madžari, so se zbrali vsi vaščani, v prvi vrsti pa so stale matere, ki so v času vojne izgubile sinove kot vojake ali kot otroke, ki so jim jih nacisti in njihovi kolaboracionisti pobili ali odpeljali. V vasi je bilo več kot dvajset mater, ki so jim nacisti odpeljali otroke. Vse te ženske so pozorno gledale v tri goste, eden izmed treh «Madžarov» pa je pozorno motril ženske v prvi vrsti. In nenadoma se je ena odtrgala od gruče ostalih žensk — mater in stekla proti «Madžaru». Toda ni ga takoj objela, m ga poljubila. Hotela se je prej prepričati, da bi veselje ne bilo skaljeno. Odpela rr«i je srajco in pogledala na levo stran prsi, kjer je dejansko našla temni madež, ki ga je »Šandor* imel še kot otrok. In tedaj sta se ruska mati in «Madžar» objela in tudi iz oči drugih mater, ki so stale okrog, so se ulile solze.
Nato pa se je ugotovilo, da Šandor ni bil Saša, pač pa da se imenuje Vladimir Vasiljevič Povalov. In njegova mati ni bila Dunja, kot je rekel »šandor*, pač pa se imenuje Helena. Kdove kako je bivši Šandor — Vladimir ujel ime Saše in si ga zapičil v možgane in kako je svojo mater Heleno prekrstil v Dunjo. Naj bo kakor koli, šandor je končno zvedel, da je ruskega porekla, po toliko letih je našel spet mater in svojce. Kdove koliko je po svetu še »Šandorjev*, ki so jih nacisti odpeljali in prevzgojili v svoje janičarje, preden so propadli.
BUDIMPEŠTA, 8. — Na Madžarskem je izšla Lukacseva knjiga, ki govori o Leninu in o prehodni dobi. Delo je Lucacs napisal že leta 1968, objavili pa so jo šele letos ob priliki stoletnice Leninovega rojstva.
V filozofskem delu Lukacs u-gotavlja kontradikcije med stalinizmom in leninizmom in kritično presoja, zakaj je na praktičnem in teoretičnem področju prišlo do razkola med Leninom in Stalinom.
Potres v Manili je povzročil ogromno škode, nekaj žrtev in dosti strahu.
odstraniti ruševine
Reševalne ekipe skušajo
iiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimumniiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiHiroMiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHHHmmmiiH
NA PRAGU TRETJEGA POTOVANJA NA LUNO
Danes bo NASA sprejela dokončne sklepe o sobotni odpravi «Apolla 13»
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Zaključena splošna razprava o zakonu v prid izseljencem in njih družinam
p
A
Včeraj so spregovorili še zadnji štirje svetovalci, vsem pa sta odgovorila poročevalec Romano in odbornik Stopper
Sklep bodo sprejeli na podlagi zdravniškega poročila o zdravstvenem stanju članov odprave
CAPE KENNEDY, 8. — Jutri bodo voditelji ameriške vesoljske u-stanove NASA sporočili, če bodo trije kozmonavti odprave «ApoIlo 13» Lovvell Mattingl.v in Haise poleteli v soboto popoldne ob 15.13 (o-ziroma ob 20.13 po srednjeevropskem času) na Luno. Sklep so si voditelji NASA pridržali zaradi možnosti obolenj članov ^posadke.
Na podlagi že sprejetih zdravniških poročil je pa voditelj NASA Payne osebno ukazal, da se vzvratno štetje nadaljuje. To je bile sicer prekinjeno za dvanajst ur, toda okoliščina je bila že predvidena v zvezi s potrebo raznih popravil.
Glavna ovira za nameravani po- zvedelo, da so gvatemalske policij-let je pa še vedno vprašanje zdrav- I ske oblasti in varnostni organa are-stvenega stanja vseh treh članov j tirali do sedaj okoli 300 oseb v odprave. Kakor je znano, NASA ■ zvezi z nedavnim umorom z~' 3 pripravi za vsak - polet načrta «A-! nonemškega poslanika Karla
V ZGODNJIH JUTRANJIH URAH V SEULU
Pod ruševinami poslopja 18 mrtvih in mnogo ranjenih
Poslopje so sezidali lani, da so naselili prebivalce najrevnejše četrti
Kako je Vladimir našel samega sebe
(Nadaljevanje s 4. strani)
tera mati izgubila sina, marsikatera žena moža, marsikatero dekle
SEUL, 8. — Petnadstropno poslopje se je danes zjutraj ob 6,40 (po južnokorejskem času) zrušilo in zasulo približno 50 oseb, od katerih je približno dvajset mrtvih, mnogo oa hudo ranjenih.
Poslopje so oblasta dale sezidati lani na pobočju nekega griča v zahodnem delu Seula, da so vanj naselile prebivalce najrevnejših seulskiih četrti. V mestu so lani zgradili približno 400 takih poslopij. Nenadoma so se zidavi nevarno zamajali in poslopje se je zrušilo. Kamenje in cement sta padla tudi na tri manjše hiše, ki so stale v bližini. V njih je živelo približno 10 oseb. Večina stanovalcev poslopja — približno 60 oseb — je bila še v posteljah. Reševalne ekipe, ki so jih sestavljali policisti, bolničarji, gasilca in tudi mnogi prostovoljci, sq se takoj lrjtile dela in uspelo jim je, da so izpod ruševin rešile 32 živih ljudi. Nekateri od teh so bili hudo ranjeni. Za tiste, ki so jih kasneje povlekli izpod cementnih blokov in kamenja, je bilo prepozno.
Po zadnjih vesteh naj bi bilo osemnajst mrtvih, še devet pa naj bi bilo zasutih pod ruševinami. 36 oseb so odpeljali v bolnišnico, od teh je približno 14 hudo ranjenih. Reševalne ekipe nadaljujejo s svojim delom.
V bolnišnici je 20-letna Kom
Heng-Un povedala, da je komaj vstala in se začela umivati, ko se ji je zazdelo, da je nekaj eksplodiralo. Strop se je udrl in tla so se pod njenimi nogami zamajala ter izginila. Cementni blok ji je stisnil nogo, nakar se je onesvestila.
MANILA, 8. — V glavnem mestu filipinskih otokov reševalne ekipe še niso končale svojega dela. Potresni sunek, ki je že včeraj povzročil toliko strahu in škode, je požel 11 žrtev, ranjenih je pa nad sto oseb.
Madžarskega oficirja pripeljali v Trst
Madžarskega oficirja, Zobokija Sandorja, ki je predvčerajšnjim z letalom «Mig 15» pristal na nekem starem letališču pri Vidmu, so včeraj pripeljali na tržaško kvesturo, kjer nadaljujejo z zasliševanjem. Verjetno bodo policijske oblasti sklenile, da ga vrnejo v njegovo domovino. Letalo je še vedno na letališču pri Osoppu. Zdi se, da do sedaj madžarske oblasti še niso zahtevale od italijanskih oblasti, da ga vrnejo.
pollo* tri člane odprave, ki bi se morali dejansko udeležiti poleta, toda istočasno skrbi tudi za morebitno njihovo zamenjavo s tremi drugimi kozmonavti. To pol se je zgodilo, da je eden od članov rezervne odprave, in sicer Charles Duke zbolel preteklo nedeljo. Zdravniki so ga pregledali ter ugotovili, da ima ošpice. Ker pa je bil v stalnem stiku s člani prve ekipe, je utegnil posredovati tudi njim klice te bolezni. Zdravniki so takoj pregledali vse tri člane prve ekipe, to je Lowella, Haiseja in Matting]yja. Na podlagi pregleda so ugotovili, da Lowell nima v svojem telesu nobene klice te bolezni in da razpolaga z dovoljno količino protitelesc, ki so potrevna za učinkovit odpor proti tej bolezni. Na drugi strani pa so ugotovili, da Haise in Mattlingy ne razpolagata s temi protitelesci, oziroma da jih imata v krvi le manjšo količino. To bi pomenilo po mnenju glavnega zdravnika NASA dr. Berrya, da sta kozmonavta že skoraj prebolela bolezen, ali pa da se njun organizem uspešno bori proti njej. Prav zato je voditelj NASA Thomas Pay-ne sklenil, da se vzvratno štetje ne prekine, čeprav bo dokončni rezultat preiskav krvi treh kozmonavtov znan šele jutri.
Že v prejšnjih dneh so zdravniki pojasnili svojo zadržanost glede umestnosti poleta treh vesoljcev zaradi nevarnosti, da bi dotik z morebitnimi luninimi virusi utegnil povzročiti težje obolenje zaradi okužbe z že navedenimi klicami. Ta nevarnost je seveda skoraj ničeva, ker so vse dosedanje raziskave pokazale, da na Luni ni mikroorganizmov. Zdravniki pa hočejo biti seveda popolnoma prepričani glede zdravja kozmonavtov, ker bi utegnila vsakršna bolezen, četudi v lažji obliki, povzročiti pravcato katastrofo.
Zato je sobotni polet na Luno še vedno na tehtnici. Če bi NASA sklenila, da ga bo treba odložiti, potem bodo izvedli program »Apolla 13» šele prihodnji mesec, in sicer med 9. in 1. majem. To je potrebno, ker se šele tedaj pojavi tako imenovano »okno*, oziroma razdobje ko medsebojni položaj Zemlje in Lune omogoča izstrelitev. Neki glasnik NASA je izjavil, da bi morebitna odložitev poleta povzročila naknadne stroške v znesku okoli 480 milijonov lir.
Medtem je ravnatelj operacij za izstrelitve izjavil, da bodo izstrelili »Apollo 14» 1. oktobra, in sicer med 2. in 4. uro zjutraj. To bo prvič, da bo NASA izstrelila neko vesoljsko vozilo v nočnih u-rah. Čeprav njeni pravilniki izrecno ne prepovedujejo nočnih izstrelitev pa je bilo vendar v navadi, da so jih opravljali podnevi. Ker pa je izstrelitev »Apolla 12» potekla v izredno neugodnih okoliščinah, menijo, da je mogoče opraviti izstrelitev tudi ponoči. «ApolIo 12» je bil izstreljen v pogojih izredno močne in nizke oblačnosti.
Nadalje se je zvedelo, da so davi izstrelili iz dveh ameriških vesoljskih oporišč na Cape Kennedy-ju in v Vandenbergu v Kaliforniji štiri umetne satelite. Enemu od teh so poverili nalogo, da nadzoruje zemeljsko površino v zvezi z morebitnimi atomskimi eksplozijami in da preučuje sončno žarčenje. Satelit »Nimbus 4» pa ima nalogo, da s fotografskimi aparati m drugimi instrumenti preiskuje višje plasti o-zračja. Satplit »Topo - A* ima nalogo, da preizkusi najsodobnejše tehnike preučevanja zemeljske površine.
Na smrt obsojena jetnika v ameriikem zaporu v HutsvUlu (Texas) Igrata damo. šahovnico sta izdelala 1* lepenke z barvastimi svinčniki. Dolgo premišljujeta pred vsako potezo, da bi minile Se tiste ure, ki jima preostajajo. Pozabila sto tudi na barvo svoje kože
Spretija in z okrepljeno gonjo proti vsem levičarskim nasprotnikom sedanjega režima. To je razumljivo, če se upošteva dejstvo, da bo predsednik Montenegro kmalu odstopil in da bo njegovo mesto prevzel predstavnik skrajne desničarske struje gvatemalskih konservar tivnih krogov polk. Carlos Arana Osorio.
Spričo negotovega stanja v državi in sploh na vsem področju Latinske Amerike je gvatemalska vlada uvedla strogo cenzuro, posebno za dopisnike tujih listov. V tem trenutku časnikarji ne morejo pošiljati svojih dopisov, brzojavk itd. iz Gvatemale brez predhodne cenzure vojaških oblasti.
Vojaške oblasti so strogo opozorile dva krajevna časopisa, ker sta objavila poročila o reakcijah na umor voe Spretija v nemških krogih. Nekatere časopise, ki so prihajali iz Mehike, so zaplenili na meji.
Iz Pariza se je zvedelo, da je francoski ministrski svet razpravljal včeraj na dolgo o vprašanju varnosti diplomatov v državah Latinske Amerike Zanimivo je, da je francoska vlada v bistvu obsodila ravnanje gvatemalske, vlade, ker po njenem mnenju ta ni sprejela ustreznih ukrepov, da bi rešila življenje von Spreti ju.
Na kraju je treba še omeniti, da je mednarodni odbor RK opozoril gvatemalsko vlado, naj ne izvaja represalij.
Brezno v Salernu
SALERNO, 8. — Zaradi brezna, ki se je nenadoma pojavilo na neki cesti v Salernu, sta včeraj izgubili življenje dve oseb, tri so pa hudo ranjene. Umrla sta 28-letni Mario Concilio in 42-letma Etta Gallingani. Žrtvi sta se vozili z avti po ulici, ko se je nenadoma cestišče udrlo in sta z avtom zdrveli v skoraj deset metrov globoko brezno. Nekaj prisotnih je preprečilo, da hi nastale še nove žrtve, ker je pravočasno ustavljalo avte, ki so prihajali mimo. Brezno je široko skoraj sedem metrov. Gasilci so seveda zavarovali cestišče in izpraznili bližnja poslopja. Verjetno se je cestišče udrlo zaradi predora, ki ga kopljejo na tistem mestu. Prometna policija je ves promet preusmerila.
Tristo oseb
aretiranih v Gvatemali
CIUDAD DE GUATEMALA, 8. — Iz dobro obveščenih krogov se Je
Včeraj je deželni svet nadaljeval in končal splošno razpravo o zakonskem osnutku deželnega odbora in zakonskem predlogu komunistov in socialnih proletarcev v prid izseljencem in njihovim družinam. Spregovorili so zadnji štirje svetovalci, in sicer Bettoli (PSIUP), Martinis (KD), Pellegrini (KPI) in Mizzau (KD). Nato sta Baracetti (KPI) in di Caporiacco orisala resolucije svojih skupin. Končno sla poročevalec Romano in odbornik Stopper odgovorila svetovalcem, ki so bili posegli v razpravo.
Bettoli je predvsem poudaril, da bi bila velika napaka, če bi menili, da gre pri tem samo za podpore in pomoč izseljencem, kajti predvsem bi morali zagotoviti v deželi gospodarski napredek, ki bi zagotovil vsem prebivalcem zaposlitev doma. Rekel je, da «plačuje dežela visok račun* za izseljevanje, saj pomeni izs&lievanje kvalificirane delovne	veliko izgubo za
deželno gospO«’«*'Ne gre torej le za socialno S/e človeško vprašanje, marveč za izvažanje dejanskega »kapitala*, ki bi ga lahko ustvarjali delavci doma. Zato naj bo ta zakonski osnutek le prehoden u-krep v pričakovanju, da se delavcem zagotovi delo v deželi sami.
Komunist Pellegrini je rekel, da vsebuje zakonski osnutek tudi_ po zitivne plati, toda mnogo več je vrzeli. Osnutek namreč ne ustreza zahtevam, ki so jih izrekli izseljenci na svoji deželni konferen ci. Pellegrini je tudi kritiziral sestavo sosveta za izseljenstvo. Terjal je bolj točne podatke o številu izseljencev in rekel, da ni doslej vsej deželni zakonodaji na gospodarskem torišču uspelo zavreti izseljevanja. Na koncu je zahteval, naj sprejmejo čimveč spreminjeval nih predlogov opozicije.
Martinis (KD) je dejal, da pomeni beg z zemlje v goratih krajih škodo za vso državo, kajti ustvarja se neravnovesje. Rekel je, da je dežela že mnogo napravila v korist gorskih krajev in izdala vrsto prednostnih ukrepov, s ka terimi uživajo gorski kraji pri prispevkih industriji, kmetijstvu itd večje ugodnosti kot drugi kraji v deželi. Bistveno pri' tem je, da se zavre izseljevanje, ki pomeni tudi počasno izumiranje gorskih na seli j.
Zadnji je spregovoril Mizzau, ki je trdil, da izseljevanje ni več tako boleče, kot je bilo svoj čas, kajti mladina se ne izseljuje več, ker najde zaposlitev doma. Pri tem je šaljivo pripomnil, da nekoč ni našel v svoji vasi v go stilni niti toliko mladeničev, da bi igral z njimi tradicionalno furlansko igro «moro», da pa jih je sedaj na pretek. Poleg tega pa se sedaj celo sezonsko priseljujejo de lavci v našo deželo od drugod (mislil je na obmejne kraje v sosedni Sloveniji). Vse to je posledica deželnih spodbud, saj ne more nihče zanikati naporov dežele za izboljšanje gospodarstva, socialnih razmer, šolstva, športa, zdravstva itd. ter za povečanje javnih del.
Prvi je odgovoril svetovalcem poročevalec Romano, ki je omenil predvsem obširno razpravo pred sestavo zakonskega osnutka. Ta razprava je dosegla svoj višek na deželni konferenci o izseljevanju. Glede izseljevanja je dejal, da je to stoletno vprašanje, ki bo terjalo mnogo naporov, da se reši. Pri tem moramo imeti jasno podobo o svojih stvarnih možnostih. Glavni vprašanji sta povratek izseljencev, za
kar je treba ustvariti nova delovna mesta, ter izboljšanje delovnih, socialnih, socialnoza varovalnih in človeških razmer izseljencev. Gre za dve plati pojava, ki ju ni lahko rešiti. Poročevalec je zatem govoril o vprašanjih načrtovanja in industrializacije ter o naporih dežele za ustvarjanje novih delovnih mest. Končno je rekel, da sta glavna instrumenta tega zakona urad za vprašanja izseljevanja ter deželni sosvet za izseljenstvo.
Zadnji je zelo obširno spregovoril deželni odbornik za delo in socialno skrbstvo Stopper, ki je orisal deželno politiko do vprašanja izseljevanja vprašanje sosveta za izseljenstvo in anketo o zaposlitvi, brezposelnosti in izseljevanju. V zvezi s pripravo zakonskega osnutka je zavrnil kritike opozicije in rekel, da so se dovolj posvetovali s sindikati, z združenji izseljencev, pokrajinskimi upravami itd. Pri sestavi zakona so tudi upoštevali razne predloge izseljenskih društev ter razne točke zakonskega predloga komunistov. Rekel je, da je zakonski osnutek deželnega odbora obširnejši od
zakonskega predloga komunističnih svetovalcev ter da so v njem spre' jete skoro vse zahteve izseljencev. Kar se tiče deželne politike do izseljevanja, je odbornik poudaril, ds hoče deželna uprava voditi pravzaprav politiko proti izseljevanju. Seveda je zato ravno ta zakon bolj začasnega značaja, ker bodo na njegovi podlagi pomagali izseljencem in dosegli tudi večjo povezav« med njimi in deželo.
Stopper je zatem zlasti poudaril, da podpira dežela politiko industrializacije, kar daje že prve sadov« s povečanjem števila zaposlenih v tej panogi. Zatem je govoril o izseljenskem uradu, ki bo med drugim imel pregled nad vsemi izsf ljenci, ki se želijo vrniti v domovino. Izdajal bo tudi vestnik, v katerem bo deželna uprava objavljala razne možnosti za zaposlitev doma.
1
/
Uf
Sc
Svetovalcu dr. Štoki pa je žago* tovil, da bo v sosvetu za izseljen' stvo gotovo zastopano tudi združb nje, v katerem so včlanjeni slove®’ ski izseljenci iz Furlanije - Julij' ske krajine.
št<
pr
in
sk
ar
pc
v
ie
la,
ba
ka
te
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiivNmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiU
RAZPIS TRŽAŠKE TRGOVINSKE ZBORNICE
RIM, 8. — V neki rimski bolnišnici je danes zjutraj umrl podpredsednik rimskega tiska Giuseppe Luongo. Star je bil 74 let. V bolnišnico so ga pripeljali v ponedeljek zjutraj. Luongo je bil vidna o-sebnost v časnikarskih in umetniških krogih. Dolgo let je bil časnikar, delal je tudi v gledališču in napisal je marsikatero gledališko delo.
IMIIIIIIIIIIIIIIIII11111111111111111111111111111111111111111 Hill
Sestanek tajništev sindikatov gradbincev
FILCA-CISL sporoča, da so se včeraj sestala tajništva sindikatov gradbenih delavcev FILLEA-CGIL, FILCA-CISL in FeNEAL-UIL iz Gorice, Trsta, Vidma in Pordenona ter razpravljala o vprašanjih gradbene stroke (o pokrajinskih dopolnilnih pogodbah za gradbene delavce in delavce v opekarnah, enotnem vsedržavnem zasedanju o lesu, pogodbah za obrtnike in pleskarje) ter o akciji za velike socialne reforme (stanovanja, davki, prevozi in zdravstvo). Na sestanku so sklenili, da bodo glede teh vprašanj enotno nastopali ter so poverili pokrajinskim in deželnemu vodstvu, naj proglasijo 24-umo stavko z zahtevo po rešitvi omenjenih vprašanj.
Priznanja za zvestobo na del«
•la
na
in
Lis
mi
Al
e3
bil
rir
ba
Za
la\
izg
zai
ti
Tajništvo SGZ slovenskim poslovnim krogom in nameščencem J®
Zbornica za trgovino, industrijo,
ba:
rai
obrtništvo in kmetijstvo za tržaško pokrajino je razpisala natečaj za posebno priznanje za zvestobo na delu. Po natečaju so razpisane za nagrade zlate medalje z diplomami.
Po razpisu se natečaja lahko u-deležijo nameščenci - delavci s stalnim bivališčem v tržaški pokrajini, ki so 30 let nepretrgoma službovali pri istem podjetju (industrijskem, trgovskem, pomorskem, bančnem, zavarovalnem, prevozniškem, obrtniškem) ali delali v profesionalni pisarni ali pri isti družini kot služinčad.
Za nagradno priznanje pridejo v poštev nadalje individualna ali družinska podjetja s sedežem v tržaški pokrajini z najmanj tridesetletnim poslovanjem, če jih je toliko let vodil ustanovitelj ali 50-letnim poslovanjem, če so jih upravljali dediči in trgovinski zastopniki, ki imajo vsaj 30 let dejavnosti.
Končno se natečaja lahko udeležijo industrijska, trgovska, kmetijska in obrtniška podjetja, ki so uvedla v svoja podjetja izredna izboljšanja svoje proizvodnje, v poslovanje ali glede ravnanja z o-sebjem.
Prošnje je treba vložiti do 30. aprila t. 1. Tajništvo SGZ je zainteresiranim na razpolago za vsa pojasnila in priporoča slovenskim gospodarskim operaterjem in ostalim zainteresiranim, da se razpisu odzovejo. S priznanjem jim bo dano osebno zadoščenje in hkrati s tem bomo izpričali našo udeležbo in prispevek v gospodarstvu naše pokrajine.
Tajništvo SGZ
Potocnicha iz Ul. Maiolica 15 S p0|
24-letnega Smadeslava Vouka iz U1 so Bembo 22. Oba sta imela po raznih z . delih telesa majhne rane, kateb j0 so jima povzročili železni drob® gos Ker je bilo stanje Potocnicha slab goj še, so ga s prognozo okrevanja ? j 20 dneh sprejeli na oddelku obt pljučno kirurgijo, medtem ko s« sy Vouka po prvi pomoči odslovili * raj priporočilom 8-dnevnega počitka, li Ranjenca sta povedala, da sta Vr iz la malo prej v notranjosti tovait* otr Italsider zaposlena pri varjenju c« niš; vi, pri čemer sta bila iz razlogo« poi ki jih še raziskujejo, ranjena. naj
Politične smernice
(Nadaljevanje z 2. strani)
i v zač Abi var ' F tav
Dva varilca ranjena med delom v Italsidru
Včeraj so ob pol treh popoldne pripeljali z zasebnim avtom v bolnišnico 28-letnega varilca Framcesca
stajajo še stvarni pogoji za nejtf dva sredno sodelovanje med KD in P* me pri vodenju tržaške stvarnosti, zad prav ostaja to kot cilj, s kater#* ta se bo morala stranka čimprej sp« teži prijeti.	ki ■
V zvezi s sklepi kongresa ugori* stre lja resolucija, da dajejo nedavf* pri« podpisani levosredinski dogovtf vor socialistom nadzorstvo nad v a#* stre mi krajevnimi ustanovami in m* v i ni, da se mora stališče do volit«' nirr v Delavskih zadrugah določiti skl«« Pre no s tem. V tem okviru velja p0« Blij pora levosredinski koalicijski 1^ Pob In samostojnost socialistične stri« roč ke glede možnih pobud za nad^ pej njo demokratizacijo ustanove. hi Glede dežele je tudi Pittonlj^J ^esl
struja mnenja, da morajo sociali*! J1?
težiti po ostvaritvi dvostranske čine KD - PSI po upravnih volitve 1,0(1 Omeniti moramo, da so v vodst* L federacije imenovali tudi organi*1 osti oijskega tajnika, ki bo Save*1 ske Giacchetti in njegovega namesti* kjei ka, ki bo Marko Lah, oba prista* bati levičarske struje.	Sl11
v i
SPOROČILO PREDSEDNIKA KOPRSKE SKUPŠČINE NA VČERAJŠNJI TISKOVNI KONFERENCI Z
------------------- ■ ■—--------------------------------------------------------------j Nec
tu « šel
V juliju v Kopru sejem «Primorska razstavlja»
koti
Vor:
Pou
dob
Posvečen bo pretežno obrti in obrtnim proizvodom, sklepanju pogodb itd. - Vzporedne prireditve • Zahvala tržaškim in drugim gasilcem za njih pomoč pri gašenju požara v koprski luki
Predsednik občinske skupščine Koper Miro Kocjan je včeraj dopoldne na tiskovni konferenci seznanil novinarje z načrtom sejemske prireditve »Primorska razstavlja«, ki naj bi bila odslej naiprej vsako leto v Kopru. Gre za to, da je Primorska edina slovenska reglja, ki še nima specializiranega sejma, čeprav so za to vsi pogoji. Na tiskovni konferenci smo slišali, da bo sejem od 11. do 19. Julija v Kopru v prostorih šole «Ptnika Tomažiča'«, posvečen pa bo pretežno obrti in obrtnim proizvodom. Razen tega bo tu razstavljala tudi tista industrija, ki je izšla iz obrti, oziroma, ki danes z njo sodeluje. Zato se bodo pojavile s svojimi izdelki tudi tovarna «Tomos», tovarna «Lama» In še nekatera podjetja. Zastopana naj bi bila vsa obrtna podjetja družbenega in zasebnega sektorja Primorske in Hrvaške Istre, zanimajo pa se tudi proizvajalci strojne opreme za obrt iz sosednih pokrajin Furlanije - Julijske krajine. Čeprav bo to specia-
liziran seiem obrti s skoraj Izključno poslovnim
značajem, bodo vkl jučili'tudi nekatere druge panoge,
specifične za primorsko regijo, kot so turizem, gostinstvo in kmetijstvo. Tako bo sejemska prireditev »Primorska razstavlja« dobila svoje specifično mesto v okviru drugih republiških sejemskih prireditev, po drugi strani pa bo te že tradicionalne sejemske prireditve, kot so Aloe-Adria v Ljubljani ter sejmi v Kranju, Celju in Mariboru in drugod tudi dopolnjevala.
V okviru sejma bo več strokovnih razgovorov zainteresiranih či-niteljev, hkrati pa bodo razpravljali o sklepanju pogodb o poslov-no-teihničnem sodelovanju. Prireditelji tudi niso pozabiU na razne atraktivnosti, ki naj bi to prireditev že v samem početku popularizirali. Tako imajo v načrtu več modnih revi) domačih In Italijanskih modnih hiš, tekmovanje v pričeskah ter več kulturnih in zabavnih prireditev. Ker bo v tistih dneh v Kopru tradicionalni folklorni festival, bodo organizirali tudi posebni sejemski večer glasbenih ansamblov in folklornih skupin. V okviru sejemskih zabavnih prireditev bodo vključili tudi tradicionalno koprsko tombolo.
nšk rišk deL stoj V listi Pos
Na
Jasi
obadi""'
Predsednik koprske odch'-, vZ(j, skupščine Miro Kocjan je vč®, t, poslai pismene zahvale vsem. Ki ■ . ° pomagali pri gašenju nedavP* požara v skladišču bombaža v J sta\ prski luki. Zahvalo je poslal i vso vel.jndku tržaških gasilcev inž. '1 tem glliju Casablanchi, predsedniku J novi lavskega sveta luke Koper za člane kolektiva, ki so prihiteli!^, pomoč, nadalje načelniku upri| j ,lc
javne varnosti v Kopru, , -enoti Petrol-Sermin v Kopru, J K°P dustrijskemu gasilskemu d ruš1, skoi luke Koper, gasilskim enotarU , o j mag, Dekani, Izola tn Piran, **j Pou du za požarno varnost v Kopru^ ^
poveljniku gasilske brigade
1 janl.	m
V pismu inž. Casablanchi je K °dk drugim rečeno: »Najtopleje sej p
hvaijujem za vašo pomoč ob
ru v koprski luki 29. marca K*.
Z vašim hitrim in učinkovitim , , segam ste mnogo prispevali K °an kalizaedji požara in preprečil*,, ahil tem še hujše gmotne posle«1 nik Prosim, da posredujete mojo , teia hvalo vsem članom enote, ki 2„ sodelovali pri gašenju.«	flinim
LVPan