77
Novice.
Deželni zbor kranjski.
V šesti seji dne 10. februvarija poroča poslanec Višnikar imenom finančnega odseka o proračunu učiteljskega pokojninskega zaklada za 1. 1897. Proračun s potrebščino 32.784 gld se odobri in reši več prošenj učiteljev, učiteljskih vdov in sirot za zvišanje in podaljšanje pokojnine in dovolitev miloščine. — Posl. baron Sch\vegel poroča o računskem zaključku deželnega zaklada za 1. 1895. Dohodki so znašali 952 476 gld, stroški 1,234.383 gld. primankljeja je torej 281.907, ki ima svoj izvod v izvanrednih razmerah, v katerih se je nahajala dežela v potresnem letu 1895. Eačunski gklep se po podrobni poročevalčevi obrazložbi stroškov in dohodkov odobri. — Posl. Hribar poroča o računskem sklepu gledališkega zaklada za 1 1885. Potrebščina je znašala 34.411 gld., pokritje 11 308 gld ; premoženje se je vsled potresa zmanjšalo za 20.154 gld. Istotako se je te vsled potresa prekoračil proračun, ker je bilo treba poprav na poslopjih. Proračun za 1. 1897 kaže 11 504 gld. potrebščine in 11.600 gld. pokritja. Poročevalec želi, da bi dramatično društvo skrbneje izbiralo igre, da ne bi se več predstavljale ednake igre, kakor je bila včerajšnja burka „Siovenec in Nemec", kjer so slovenski jezik smeši. Posl. dr. Tavčar zagovarja dramatično društvo, ki ima jako težko nalogo, pravi, 4a omenjena igra ni žaljiva za Slovence in poudarja, da ne spadajo v zbor take malenkostne zadeve. Posl. Kalan priporoča slovenskemu gledališču, da naj gleda na to, da se ne bo predstavljalo kaj neuravnega. Posl Lenarčiču se zdi, da je pri gledališču, nastavljenega preveč osobja, in priporoča deželnemu odboru, da naj varčuje. Posl. dr. Schaffer poudarja da- imajo vse tri pri gledališču nastavljene osobe dosti dela Posl. Lenarčič predlaga resolucijo, da naj deželni odbor skrbi za to, da se napravi shramba za glediščine dekoracije in opravo. Ta se zdaj kvari, ker so prostori, v katerih je spravljena nedostatni Posl. dr. Schaffer potrjuje poslednje in naznanja, da bo deželni odbor pripravil primerno shrambo za muzejske in gledališčne namene. Eačun in proračun se odobrita ter sprejme Lenarčičeva resolucija   Posl. dr. Papež po-
roča o prodaji redutnega poslopja in hiš št. 4 in 6 v Flo-rijanskih ulicah in predlaga, da naj se imenovana poslopja prodado neobremenjena mestni občini Ljubljanski za 27.500 gld. Predlogu se pritrdi.
V sedmi seji dne 12. februvarija je poročal poslanec dr. Žitnik o prošnji Elizabetine otroške bolnioe v Ljubljani za podporo. Letna podpora v znesku 300 gld. se podaljša na tri leta. — Posl Višnikar poroča o prošnji vdove okrožnega zdravnika Julije Maver za pokojnino. Dovoli se ji letnih 200 gld. dosmrtne milostne pokojnine — Muzejskemu društvu za Kranjsko se dovoli na poročilo posl. barona Sch\vegla 400 gld. podpore. — Posl. Modic poroča o prošnji županstva črnivrh za podporo za nasipanje ceste od Zaloga v Cr-nivrh. Prošnja se izroži dečelnemu odboru, da preišče in potrebno ukrene o tej zadevi — Posl Grl o bočni k poroča a uvrstitvi novega mostu Čez Bohinjsko Savo med okrajne cestne stavbe. Poročevalec predlagai da naj se pod Bodeščami novo napravljeni most čez Bohinsko Savo uvrsti med okrajne cestne stavbe Predlogu se pritrdi. — Isti poroča o prošnji občine Predoslje za ustanovitev samostojne občine Primskovo Prošnja se izroči na priporočilo posl. Kalan a deželnemu odboru, da zadevo preišče in stavi potem predloge. — Posl. Povše poroča o prošnji občine Staraloka za uvrstitev občinske ceste, ki vodi iz Stareloke do okrajne ceste v vasi pri sv. Duhu med okrajne ceste. Prošnja se izroči na priporočilo posl. Kalan a deželnemu odboru, da zasliši o tem okrajni cestni odbor in potem poroča. — Posl. Povše poroča o prošnji vaščanov z Brezove Rebri, Seia itd za izločitev iz občina Mirna Peč iz združitev z občino Ajdovec Zadeva se izroči deželnemu zboru v poizvedovanje in poročanje. •— Isti poroča o prošnji gospodarskega odbora v Sanoboru za podporo za napravo cestnih kanalov mej Sanoborom in Savetniki. Prošnja se izroči deželnemu odboru, da dovoli primerno podporo. — Posl. dr. Tavčar poroča o prošnji mestnega magistrata v Ljubljani glede direktne in tajne volitve deželnih poslancev ter o prošnji slovenskega katol. delavskega društva v Ljubijani za premembo volilnega reda za deželni zbor. Poročevalec predlaga, da naj se obe prošnji izročita odseku, ki se bode pečal s poročilom deželnega odbora glede preinembe dež volilnega reda. Predlogu se pritrdi. — Posl Višnikar poroča o prošnji krajnega šolskega sveta v St Rupertu za uvrstitev nadučifceljske službe v St Rupertu v II. plačilni razred Prošnja se izroči deželnemu odboru, da jo predloži dež. šolskemu svetu v rešitev. — Vdovi okrajnega ranocelnika Jož. Janzekovič na Vrhniki se na poročilo istega poslanca dovoli 150 gld letne milostne pokojnine. — Posl. Jelov šek poroča o uvrstitvi občinske ceste pri Logu na Vipavskem mej okrajne ceste in o uvrstitvi občinske ceste pri vasi Sobočevo pri Borovnici tudi mej okrajne ceste. Poročevalec predlaga, da naj se obe uvrstitvi mej okrajne ceste izvršita. Predlog se sprejme. — Poslanec grof Bar bo poroča o prošnji mlekarske zadruge v Trnovem pri II. Bistrici za podporo in predlaga; da naj se dovoli 500 gl. posojila vračljivega v desetletnih obrokih po 50 gld. #— Posl. Jelov šek poroča o prošnji županstva v Trzinu za odpoinoč proti povodnjim potoku Pešata in za uvrstitev neke poti mej okrajne ceste. Zadeva se izroči deželnemu odboru v poizvedovanje in poročanje. Posl. Grlo bočni k poroča o prošnji občin Breznica in Begunje za uvrstitev občinske poti od Begunj do Žerovnice mej okrajne ceste. Prošnjo je podpisal posl. Ažman in se je izročila deželnemu odboru v poizvedovanje in poročanje. — Posl. dr. Papež poroča o prošnji občine Račina za podporo za osuševanje račenske doline Prošnja se odstopi deželnemu odboru, ki naj tudi državo pritegne k pokritju stroškov za osuševanje. — Posl. Povše in tovariši interpelujejo vlado zaradi ustnovitve javne hiše v Ljubljani.
Prihodnja seja je bila dne 17. febr.
78
Volilcev v peti kuriji je v Ljubljani 6519. Ti
volijo kakor znano razdeljeni v 6. okrajev skupaj 59 volilnih mož Volitve vršile se bodo po novi določitvi one 4 marca od 8. ure zjutraj do 1. pop. in od 3. pop. do 6. ure zvečer. Za vse okraje bo poslovalo po najnovejem določilu 14 volilnih komisij.
—  Z zgradbo novega poslopja na mestu prejšnje ta-kozvane meščanske bolnice v Špitalskih ulicah se prične takoj. Zidarska tesarska in kamnoseška dela so že oddala, istotako dobava železnine. Določeno je da ima biti zgradba pod streho do 15. okt. 1897 iu popolnoma dovršeno mora biti poslopje do 1. nov. 1898. Stroški za novo zgradbo bodo znašali čez 300.000 gld.
—  Slovensko planinsko društvo je imelo dne 15 fe-bruvarija zvečer v Narodnem domu v Ljubljani poučno-za-bavni večer, pri katerem je društveni častni član preč. gosp. župnik Jak Aljaž predaval jako zanimivo o svoji iznajdbi, o optičnem telegrafu. Za hribolazce je ta iznajdba neprecenljive vrednosti.
—    Muzejsko društvo za Kranjsko je imelo dne 15. februvarija svoj občni zbor. Predsednik g. ravnatelj Sene kovic je poudarjal, da društvo ne najde zasluženega zanimanja pri občinstvu Društvo šteje le 239 članov, 20 manj nego minolo leto Zanimivi so predlogi, katere je stavil g. ravnatelj Šubic in katere je občni zbor soglasno sprejel. Predlagal je, da naj bi se v Ljubljani ustanovila opazovalna štacija za potres in naj bi se v to sviho naprosilo učno ministerstvo za potrebni seismograph; dalje da naj bi se izposlovalo pri c kr. centralnem geologiškem zavodu, ki ravno sedaj po svojih organih preiskuje deželo kranjsko v geologiškem oziru, da bi tudi deželni muzej dobival po eden komad najdenih rudnin in konečno, da naj se društvo obrne do občinskega sveta ljubljanskega s prošnjo, naj bi vpeljalo primerno poludnevno znamenje, kar bi bilo tem laglje mogoče, ker ljubljanski grad menda v kratkem pride v last mestne občine.
—   Umrl je v Metliki dne 8 februvarija g. F. Zalokar, mestni župan okrajni zdravnik v. p. in ravnatelj 1. dolenjske posojilnice. Mož je bil zelo delaven na gospodarskem polju. Bodi mu blag spomin!
—    Umrl je v Ljubljani dne 16. februvarija Anton Premk, c. kr. višji poštni kontrolor v. p. in posestnik v starosti 66 let.  Vrlemu rodoljubu bodi blag spomin !
—  Poboj. 14 febr se je pri nekem plesu v Zadobrovi pri D. M. v Polji pod Ljubljani vnel pretep, pri katerem je bil Valentin Cajhen tako nevarno zaboden z nožem, da je kmalu na to umrl.
—   Poskusen samomor. C. kr. okr. sodnik iz Mokronoga gosp. Starič si je v hotelu „LIoyd1' v Ljubljani dne 12. februvarija prerezal vrat Našli so še živega in ga privedli v bolnico,  kjer ga upajo še ohraniti pri življenju
—  Železnica Divača Loka. Znano je, da pri osrednji vladi na Dunaju prevaguje namen, da naj bi se kot druga železniška zveza v Trst gradila proga čez Ture in kot podaljšek te Bohinjska železnica do Gorice. Shod odposlancev deželnih odborov, trgovskih zbornic in mest ki so najbolj in-teresovani pri novi nameravani železnici je pa dne 28. julija 1890 v Celovcu spoznal za najbolj primerno drugo železniško zvezo s Trstom progo, ki bi šla od Celovca preko Karavank do Loke in dalje do Divače. Z ozirom na zgoraj omenjeni namen vlade torej se je občinski svet celovški obrnil do deželnih odborov Češke, Moravske, Nižjeavstrijske, Gornjeavstrijske, Koroške, Kranjske, Istrije in Trsta ter na trgovske in obrtniške zbornice v Pragi, Brnu, Olmucu, Hebu, Plznu, Bude-jevicah, Dunaji, Lincu, Ljubnem, Gorici, Ljubljani, Rovinju in Celovcu, da naj bi se sredi meseca marca zopet sešel v Pragi ali Budejevicah shod odposlancev, ki naj bi storil potrebne korake v namen opustitve nameravane proge in zgradbe železnice Divača-Loka.
Koliko Ljubljana na leto potrebuie. Po uradnem izkazu se je leta 1896. dacu podvrženega blaga v Ljubljano pripeljalo, kakor sledi: 23115 litrov ruma, araka, rozolje in likerjev, 1051 hektolitrov žganjevca, 804 M žganja, 18102 hI vina, 2517 hI vinskega mošta, 76 hI sadnega mošta, 21490 hI piva, 1306 hI kisa, 3905 volov, bikov, krav in telet nad jedno leto starih, 8006 telet do jednega leta starih, 3398 ovac, ovnov, koz, kozlov in koštruoov, 3742 jagujet. kozličev i» prašičkov do 5 kg, 368 prašičkov od 5 lo ld1/2 kg, 7252 prašičkov nad 19ya kg tržkih, 872 met svežega, nasoljenega* in prekajenega mesa, salam in klobas, 11190 puranov, gosij, rac in kopunov, 35409 parov kokošij, piščet in golobov, 325* srn in divjih koz 2486 zajcev, 558 kg razsekane in črne divjačine; 381 fazanov, divjih petelinov in divjih kokošij; 468 gozdnih jerebic, kotornov, divjih gosij in rac, kljunačev in divjih golobov; 63 lisk, kožic in potapljavk; 18 tucatov drozdov, brinjevk, prepelic in škrjancev; 105 met. stotov rib in školjk iz morja, rek in potokov, potem ribjih iker in sardin|; 150 met. stot. klinov, navadnih morskih rib, poienovk, sla-nikov, rakov, polžev in ostrik; 1484 met stotov riža; 55.744 mot stotov moke, pšena, škroba, pekarij, sladkarij, malega kruhka in prepečenega kruha; 28 769 met. stotov sena, slame in otrob: 382 met. stotov zelenjave; 7.697 met. stotov, svežega sadja; 714 met stotov suhega in vloženega sadjar 4399 met. stotov ovsa v zrnij; 726 met. stotov masla, stt?a-rinovih in lojnih sveč; 37 met. stotov loja in tolšče; 54.1 met. stotov svinske masti, sala in slanine; 527 met. stotov mila \ 725 met. stotov sira; 1,298.414 jajc; 1696 met. stotov ko-nopnega, leaenega in goršičnega olja; 275 met. stotov oljki-nega, mandelnovega in orehovega olja; 30.485 kubičnih metrov trdih drv, borovega in brinjevega le3a; 4.910 kubičnih metrov mehhih drv in butaric; 2.420 met. stotov oglja; 301 571 met.  stotov premoga in koaksa.
—   Mejnarodno zrakoplovenje. Včeraj so izpustila iz Pariza, Strassburga in Berolina zrakoplove, opremljene % meteorologičnim orodjem, zazaamujočim vse samim od sebe. Ob ednem so spustili tudi druge obljudene zrakoplove. Mogoče je, da se pokaže tudi pri nas kateri teh zrakoplovov. Ce se? to zgodi, naj se zaznamuje natančno čas in smer plovenja in naj se to naznani ali meteorologični postaji ljubljanski ali pa naravnost c kr. osrednjemu meteorologičnemu zavodu na Dunaju.
—   Dolgoletni jetnik. Te dni izpuščen je bil iz državne ječe v Jolietu v Ameriki človek, kateri je prebil 28-let med štirim zidovjem. Njegovo ime je Louis Jackson. Osemnajst let star ubil je Benjamina Raney, vsled česar je bil obsojen v dosmrtno ječo, sedaj pak ga je guverner Altgeld po^ milostih 1. oktobra leta 1869. doveden je bil v ječo v Jolietr tedaj ni znal ni brati, ni pisati, danes razumi eno in drugo, zraven se je zelo izobrazil. Star je 56 let. Za časa, ko je bil zaprt, odpuščenih je bilo iz jolietske državne kaznilnice 1100O kaznjencev.
v
—    Čudna strast. V Anamosa v Ameriki je umrla gospa Elija Carson, katera se je v svojem življenju blizu 250krat vozila čez antlantiško morje. Ko jej je nje mož umrl leta 1864 , je prišla na povabilo njenega brata s svojimi malimi hčerami v Ameriko Dve leti na to jej je brat umrl ia zapustil premoženja blizu pol milijona dolarjev, nato se je pričela voziti skoraj neprenehoma s parnikom „Lucaniau iz Ame-merike na Angleško in zopet nazaj. Minolo leto jo ;e hotel dati nje zet pod kuratel, ali njegov predlog je bil odklonjen in v zahvalo zato je volila 1000 dolarjev, vse ostalo premoženje pa  je volila častnikom in pomorščakom   parnikom „Lucaniau.
—   Tatvinska lovca in orožnik. Blizu Grodinga jer orožnik Ulrich naletel na dva tatvinska lovca in ju hotel are-tovati. Tatvinska lovca sta ga umorila, potem pa zbežala v gore.
—   Zaprli* Na Dunaju so zaprli dne 10. t. m. Janeza Stasnega, ki je v Mislevici na Češkem umoril hči tamošnjega vrtnarja Marijo Farnik in jo oropal. Stasny je stanoval pri Farnikovih in jim pomagal delati Živeli so stari Farnik, njega hči in on sam v posebni hišici. Hči je gospodinjila. Stasnv je dobro vedel, da ima stari Farnik dosti denarja in je že dolgo premišljal, kako bi prišel do tega denarja, potem jo pa pobegnil v Ameriko. Farnik je nedavno umrl in zapustil svoje imetje hčeri. Sedaj sta Marija Farnik in Stasnv sama stanovala v hiši. Poslednji je sklenil dekle ubiti in oropati. Ko je devojka spala po noči, je vzel sekiro in jej razbil glavo. Po tem se je umil, ker je bil krvav. Potem še ulomil v vse omare, pobral precej denarja, revolver, hranilnično knjižico in odpotoval v Prago, da potuje od tod v Ameriko. Na potu v Prago je izvedel v železniškem vozu, da brez dokumentov ne more v Ameriko. Peljal se je na Dunaj, da oudu dobi potrebne dokumente. Na Dunaju ga je prijela policija, kateri je svoje zločinstvo priznal.
—  Stroga kazen. Šestnajstletni Peter Koch v Cikagu bil je te dni obsojen na 10 dolarjev globe, ker je nekemu dečku, ki je prodajal novine  „Tribune"  vzel jeden iztis.
v
—   Gostilne v Cikagu. Ob novem letu se je nahajalo v Cikagu 6000 gostiln, mestu morajo plačati 3 milijone dolarjev za točilno pravico. Pivovarnarjev je v Cikagu 49. V ¦cikagu se izpije na leto pijač v vrednosti 15 milijonov dolarjev.
—   Bankeroti L 1896. Preteklo leto je bankerotiralo v Zjedinjenih državah več ljudij, nego katerokoli leto popred, namreč 14 980 s svoto 225 milijonov dolarjev.
—   Nesreča pri grajenju. V Liskargu v Angliji se je podrl oder pri grajenju nekega vijadukta blizu postaje Men-heinot.   12 delavcev je palo 150 metrov globoko in se ubilo.
—   Tatvina pri dragoceninarju. K diagoceninarju Mercieru v Nizzi prišla sta dva tujca nekaj kupovat. Porabila sta to priložnost, da sta ukrala nakit, vreden 60.000 frankov.
—    Pogorela je vojašnica v Rostovu v Rusiji. Petnajst vojakov je zgorelo Dva sta se smrtno nevarno poškodovala, ko sta poskakala skozi okna.
—     Prvi albanski stavec. V tiskarni „Bosnische Post" je bil te dni oproščen tiskarski učenec Ivan Veljalo iz Albanije. To je prvi Albanec, ki se je izučil tiskarstva.
—   Potres so imeli na več krajih na Siciliji in južni Italiji dne 12. t. m. Škode posebne ni napravil.
—   Župan — slepar* Lvovski listi javljajo da je sodišče dalo zapreti lvovskega župana Sternina pl. Buczacza radi zlorabe uradne oblasti.
—   Umor v železniškem vlaku. Iz Bruselja se poroča: Z brzovlakom iz Pariza v Bruselj vozeč se gospod je bil na belgijskih tleh v vagonu umorjen Morilec ga je oropal in truplo vrgel skozi okno, kjer ga je našel železniški   čuvaj.
—   Častniki — vohuni. V Levovu je policija are-iovala umirovljenega stotnika Vanička, vodjo pripravnice za jednoletne prostovoljce, in nekega umirovljenega nadporočnika, ker je dobila   dokaze, da sta ta dva avstrijska   častnika  bila
—  ruska vohuna.
—   Za poskusen samomor kaznovan. Igralec Balla v Aradu se je pred nekaj tedni poskusil mej predstavo na odru umoriti. Ranil se je sicer smrtnonevarno, a vendar še okreval. Zdaj ga je policijsko ravnateljstvo obsodilo na 50 gld. globe, ker je s tem, da se je na odru poskusil usmrtiti, grešil
—   zoper gledališke predpise.
v
—   Šolsko poslopje se je podrlo. V Perevu v Ameriki se je podrlo z opeko zidano šolsko poslopje in bilo v razvalinah pokopanih 25 otrok in učiteljica. Mnogo otrok in učiteljica je tako nevarno poškodovanih, da se je bati za njih življenje.
—   Strašne ženske. V SzbeJvju blizu Temešvara je prišlo sodišče celi vrsti groznih hudodelnic na sled. Aretovala je doslej osemnajst žen, glede katerih je sumilo, da so zastrupile svoje može. Sodišče je dalo mrliče izkopati in zdravniški izid je pokazal, da so bili možje rez zastrupljeni. Ženske so umorile svoje može, da so mogle brez ovir občevati s svojimi ljubimci.
—  Dobra sestra. Blizu Velike Kaniže na Ogerskem bile bi se te dni morale zaročiti hči nekega vaškega sodca z nekega posestnika sinom. Dekle se ni upalo očetu povedati, da si je izbralo drugega, lepega hlapca, upalo se je pa s svojim zaljubljencem pobegniti. Tako bi bila morala biti zaroka, ali neveste ni bilo. To pa jih ni dosti motilo. Ženin je spoznal, da je nevestina sestra ravno tako lepa in ljubeznjiva, in izjavil je, da bi se ž njo poročil. Ta je bila tudi zadovoljna in vsemu je bilo pomagano iz zadrege.
—   Ogenj v cerkvi. V Drazdanah je pogorela protestantska križna cerkev. Ogenj je bil nastal ob neki poroki. Hitro se je razširil po vsej cerkvi. Ta cerkev je bila jedna najlepših v Dražianah. Pogorela je že večkrat in jedenkrat so jo bili z bombardovanjem močno poškodovali. V letih 1764 do  1781 so jo bili popolnoma prenovili.
—   Oropana menjalnica. V Temešvaru zaprli so nekega Simona Petru a, katari je cekine kar zapravljal. Pri njem so našli še 240 rumunskih cekinov. Priznal je pri policiji, da je vlomil minoli mesec v Turnu Severinu v neko rumunsko menjalnico in odnesel mnogo denarja. Eurnunska oblastva so se obvestila o tem dogodku.
—   Mnogo po svetu. Pred dunajskim deželnim sodiščem je bil te dni obsojen zaradi tatvine v osemnajstmesečno ječo 361etni dimnikar Henrik Menzl. Bil je že kaznovan zaradi tatvine 21krat v raznih deželah Menzl je v svojem življenju prepotoval Nemčijo, Francijo, Anglijo, Sudan, Prednjo in Zadnjo Indijo. Naposled je dobil službo pri dunajskem zve-rinjaku, kjer pa ni dolgo ostal. Ukral je neko 10 gld. vredno kaseto, jo razbil, misleč, da je denar v nji. Zaradi tega je prišel v ječo.
—   Vihar in hud mraz imeli so zadnje dni v Rusiji. Vihar je potrgal mnogo telegrafskih in telefonskih zvez. Tudi več ljudij je ubitih in poškodovanih.
—   Požar v Bakun. V Bakun, kjer dobivajo surovi petrolej v veliki meri, je te dni bil nastal silen požar. Pogorelo je pet velikih skladišč za surov petrolej in 29 vrtalnih stolpov. Škode je nekaj nad milijonov.
¦— Poboj v Braziliji. Indijani so napali rusinsko naselbino Moeno v državi Parana v Braziliji. Pobili so devetnajst ljudi. Vlada je poslala, ko je izvedela, kaj se je zgodilo, policijste v njih varstvo. Vzela je pa v službo nekaj posebnih stražnikov v varstvo kolonije, kateri so vajeni po gozdih zasledova i Indijane.
—    Veleposestnik Pfeifer je te dni umrl v Pragi in v svoji oporoki naročil, naj njegovo truplo odpeljejo v Grotto in oudu sežgo. Zato se mu je odrekel cerkveni blagoslov pri odpeljavi trupla iz Prage.
—  Samomor. A Vanda, hči nekega iz Levova na Dunaj došlega trgovca, je skočila iz četrtega nadstropja na cestni tlak in se ubila. Mešalo se jej je v glavi. Prepeljali so jo bili na Dunaj, da jo izroče v blaznico.
79