Listek. Slovanska blagovestnika. Sestavil Ivan Vuk. Goupod, Ti dal si, da pred tisoč leti, Luč vere prave k nam je prisvetila. Spet se je približal za vse Slovane pomenljiv praznik, praznik spomina, ko sta pred več kot 1000 leti hodila po slovanski zemlji slovanska blagovestnika, sv. Ciril in Metod, ter budila Slovane in je pridobivala za sv. vero. Po širnem slovanskem svetu se bodo na čast dveh svetnikov zažigali kresovi, na čast in slavo zvezdama Slovanom. Naj ti dragi bralec tudi tukaj napišem kratek popis in delovanje sv. Cirila in Metoda. Moravska dežela je bila veliko večja od dandanašnje; segala je globoko doli na Ogrsko. Rekali so ji zato <velika Moravska*. Bila je mogočna država, ki je imela domačega vladarja, kneza Rastislava, ki je stoloval na Velegradu. Moravci bili so slovanskega rodu, zato jih niso mogli trpeti Nemci. Ti so si vtepli v glavo neumno misel, da le oni sami smejo zapovedovati in gospodovati, Slovan pa mora biti njihov hlapec. Hudo jih je bodla v oči samosvoja Moravska, in na vse kriplje so si prizadevali, da bi jo dobili pod svojo oblast; in v to jim je celo sv. vera morala slnžiti. Iz svojih nemških mest, posebno iz Pasova in Salcburga, pošiljali so med Slovane samo trde nemSke misijonarje. Kjer se je naselil nemški duhovnik, tam je morala umolkniti slovanska govorica, tatn se je ugnezdilo nemStvo. Še «vere» in »očenaSa* jih niso učili v domačem jeziku. Ljudje so dobro vedeli, po čem hrepene ti usiljenci, da jim je mar le slovanska zemlja, da je njih Bog denar in desetina, katero so tirjali od njih. Rnez RastisIaT bil je dober vladar, pravi oče svojemu ljudstvu. Težko je gledal to početje ter premisljeval v jedno mer, kako bi rešil ljudstvo teh pijavk. Dobra misel mu šint v glavo; poslal je po druge uCenike v Carigrad k cesarju Mihaelu III. 1. 862. rekoč: «Na8e ljudstvo je dalo slovo malikom in živi po krščansko; pa učiteljev nimamo, kateri bi nam resnice sv. vere oznanjevali v našem jeziku. Prišli so k nam mnogi učeniki iz Nemškega, LaSkega, pa ti so nas učili po svoje. Mi Slovani smo pa priprosti ljudje in nimamo nikogar, ki bi nas učil resnice, ter nam razlagal pomen sv. pisma. Zato, gospod! poSlji nam takega moža, kateri nas bode poučil v sleherni resnici.* Takrat je živel v mestu Solun neki Leon, podnamestnik carigradskega cesarja. Zena njegova, Mariia po imenu, je bila Slovanka. Bog jima je dal sedmero otrok in izmed teh sta postala najstarejši Metod in najmlajši Konstatin, pozneje imenovan Ciril, apostola slovanska. Ko je Metod odrastel, je stopil v cesarsko službo. Bil je za cesarskega namestnika v neki pokrajini, kjer so prebivali sami Slovani. Od mladih nog je znal njih jezik, in sedaj se je popolnoma seznanil ž njim. Videl ie, kako so krotki, priljudni in ukaželjni. Rad bi bil ostal med njimi, toda posvetna čast ga ni mikala. Umaknil se je v samoto na goro Olim ter postal menih reda sv. Bazilija. Molitev, post in svete bukve, to so bili njegovi tovariši v tihi celici. Brat njegov, Ciril, je bival tedaj v očetovi hiši. Vedenje njegovo je obetalo, da bo nekaj posebnega iz njega. Moder je bil, vnet za nauke in zelo pobožen. Očetov prijatelj Teoktist je imel tedaj cesarjeviča v varstvu. Vse si je prizadeval, da bi ga prav izredil. Oskrbel mu je dobre učitelje, hotel mu je tudi nakloniti 8e vrlega prijatelja. In zato je izvolil Cirila, ki je takrat dopolnij 15. leto. Tako je priSel Ciril v Carigrad na cesarski dvor. S cesarjevieem Mihaelom zajemal je vse nauke, kar je zamogla tedanja učenost. Prekosil je vse vrst- nike. Po celem cesarstvu je slovel in jeli so ga imenovati «filozofa», t. j. modrijana. Teoktist je silil Cirila, naj prevzame visoko cesarsko službo, ponujal mu bogato nevesto; toda Ciril si izbere duhovski stan, ter sprejme nižje redove. Nekaj časa so ga pridržali pri cerkvi sv. Sofije, da je čuval cerkvene in druge hraniene knjige. Nekega dne ga pogreše; naveličal se je mestnega hrupa ter natihoma pobegnil v samoto. Po polletnem iskanju ga iztaknejo v nekem samostanu blizu morja. Vrniti se je moral v Carigrad, kjer so ga posvetili za mašnika. Potem je začel podučevati na cesarski veliki šoli. Marsikoga je užugal s svojo učeaostjo. L. 851 je šel k Saracenom, da zatare med njimi napačne nauke o presveti Troiici. Jasnim besedam njegovim se niso mogli ustavljati njegovi nasprotniki. VrnivSi se od tod, Sel je za bratom Metodom na Olimp ter oblekel meniško haljo. Ali tukaj ni dolgo ostal. Bog je namenil bratoma drugi poklic, namreč da pripeljeta slovansko ljudstvo v naročje sv. cerkve. Cesar ni dolgo premislieval, koga naj pošlje k Slovanom. Poklical je Cirila pred se in mu rekel: »Slišiš li, kaj pravijo? Nobeden drug ne more tega izpolniti, kakor ti. Dam ti mnogo darov, da jih poneseS Ratislavu. Vzemi tudi brata Metoda in potem idita! Zakaj vidva sta Solunjana; vsi Solunjani pa govore čisto slovenski.« Na to odvrne Ciril: Slab sem jaz in bolehen, no, rad pojdem.« Takrat še Slovani niso imeli knjig in tudi črk niso poznali, temveč so urezavali razne reze, črte in čare v deske. Sv. Ciril pa sestavi po dolgem premišljevanjii po grSki abecedi črke za slovenski jezik. Ko so bile črke gotove, lotila sta se sv. brata prestavljanja naipotrebnejSih sv. bukev grških na slovenski jezik. Sv. Ciril in Metod sta toraj začetnika slovenskega pisanja, ona sta o č e t a slovenskih bukev. Ona sta začela likati naS jezik, da je zdaj lep in blagoglasen. Nato sta odrinila sv. brata proti Moravski deželi. Gredoč so ju pozdravljali slovanski glasovi, klanjali se jima Bolgari, Srbi in Hrvati. Zadela sta tudi na Slovence, in blažene roke sv. Cirila in Metoda so je blagoslavljale. Obljubila sta jim, da je kmalu obiSžeta, potem pa sta hitela dalje na Moravsko. L. 863. sta dospela na Velegrad. Pomlad bila je tedaj, duhovna pomlad napočila je tudi srcem moravskih Slovanov. Slovesno in častito so ju sprejeli. Knez in stareišine ter množica ljudstva Sli so jima nasproti. Nemski duhovniki so prihajali na Moravsko j ema t; sv. Ciril in Metod sta pa p rinesIa seboj obilne darove, darove knezu Rastislavu, darove njšgovemu narodu. Prinesla sta Slovanom največjo dragocenost — slovensko sv. pismo in pa svetinje sv. Klemena. Brzo sta se lotila dela. Neutrujeno sta hodila po mestih in vaseh slovanskih. Povsod so se vzdigovale hiše božje; povsod ie zmagoval Kristus. Ljudstvo je poprej samo po zunanje poznalo krščanstvo, znotraj pa so bili še popolnoma udani starim poganskim malikom. Te je pregnala iz njih src vneta beseda, kipeča iz blaženih ust sv. Cirila in Metoda. To niso bili robati nemški glasovi, ki niso segli do srca, temveč so samo hreSčali po ušesih; to je bil krasni domači slovenski jezik. V njem sta oznanjevala apostola strmečim Slovanom čuda božja. (Da^je sledi.) Smešničar. Iz pesmi „0 zvonu". Urednik (polagajoč kup rokopisa v peč): »Koristaa ognja je oblast.*