-—,----- Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številk« i Din. list za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredniitvo in uprava, Strosamajerjev trg 1 Tel. it. 73. Leto XXI. 6t. 40. Kranj, 6. novembra 1937 Izhaja vsak« soboto. Naročnina: celoletno 4t>.- Din, polletno 20.« Din, četrtletno IG Dia. Naši kameleoni! Danes se vsepovsod sliši beseda samouprava. Naglušavajo jo tudi oni, ki so jo nekdaj sploh izbrisali iz svojega besednjaka. Najhujši cen-tralisti, ki so pred nekaj leti vsakega, ki bi se samo v mislih pečal s samoupravo, takoj označevali kot najnevarnejši protidrž&vni element, danes hočejo v zabavo svojim nasprotnikom, ali pa za vabo volilcev, sebe predstavljat,-kot največje pobornike samouprave in nasprotnike centralizma. Ko so imeli velike materialne — za moralo sr jim itak ne gre — koristi od centrulizma, ki gospodarsko uničuje Slovenijo, so bili največji njegovi poborniki. Danes, ko jim je vlada dr. Stojadinoviea onemogočila gospodarsko zatiranje naroda s centralističnimi ukrepi, danes se širokoustijo ter javno v vseh svojih glasilih sebe predstavljajo kot največje mučenike in borce za — samouprave. Ker jim je že enkrat izpodletelo, poskušajo pač sedaj, da bi na neki način prišli potom samouprav do vlade in korit, da bodo mogli tako zopet polniti svoje nenasitne in velikanske mošnje. Prej so zanikali slovenski narod češ, mi nismo svoj narod, saj nimamo ne svoje zgodo- vine, ne svoje kulture, ne književnosti, mi smo samo pleme, ki se mora popolnoma pretopiti v „jugoslovenski" narod, katerega pa po pravici rečeno, še niso mogli izslediti na zemeljski obli. Človek bi mislil, da bodo tudi naprej ostali dosledni svojim načelom ter uradno za-htevuli izbris iz občestva slovenskega naroda in du bodo uradno proglasili svoj vstop v „jugo-slovenski" narod. Danes, ko človek lahko še svoje rodbinsko ime spremeni, če plača določeno takso, bi svojo narodno pripadnost lahko še mnogo ceneje spremenili. Toda motite se. Danes so ravno oni tisti, ki jim je slovenski narod vse, ki jim je tako pri srcu slovenska beseda. In potem še računajo da jim narod veruje. So pač še ali politično nezreli ali pa toliko naivni, da svojih največjih zmot ne morejo uvideti. Prepričani smo, da bo vlada dr. Stojadinoviča, ki je že mnoga vprašanja notranje konsolidacije države uredila na splošno zadovoljstvo, ustregla tudi tem kričečem in brez državnih udarov, ki so ravno njim tako pri srcu, dala široke samounrave, ter tako dokazala doslednost svojem', programu. Ravnateljstvu kranjske gimnazije Kranjska gimnazija ima gotovo nad 100 otrok, oz. dijakov in dijakinj, ki ne stanujejo v mestu in bližnji okolici, umpak se dnevno vozijo po železnici od doma v gimnazijo in nazaj. To so v pretežni večini otroci železničarjev, ki jim starši vsled skromne plače ie morejo preskrbeti stanovanja in hrane v mestu, ampak se morajo radi izobrazbe svojih otrok, posluževati ugodnosti proste vožnje, katero jim daje železnica, kot svojim uslužbencem. Mučno je to za starše teh otrok, še bolj mučno in naporno pa je to vozarenje za dijake, posebno pa dijakinje. Kajti vsled te dnevne vož.i;e, v slabem in lepem vremenu, trpi mladina na zdravju, trpi študij in ne malo tudi morala. Ti otroci so vedno, vse od doma in do prihoda v gimnazijo, brez vsakega kateregakoli nadzorstva. Kaj pa ta mladina počenja tedaj, ko se vozi brez nadzorstva se lahko prepriča vsakdo, ki se vozi po železnici. Kričanje, vpitje in prerivanje, to vse se sliši in vidi po železniških vozovih. Ubogi sopotniki I Se celo ti nimajo miru pred to živahno mladino. Ta mladina posede in zasede na dolgo in široko sedeže v vozovih ter začne glasne debate o profesorjih, šoli itd. Nima toliko vzgoje in srčne izobrazbe, da bi se umaknila niti starčkom in bo-lehnim ljudem, kaj šele odraslim potnikom. Vsak dijak ve, da ne bo tekal za svojimi posli ves dan ali pa vsaj celo dopoldne v mestu, kakor to morajo storiti starejši sopotniki. Ve, da bo celo dopoldne sedel v šolski klopi in da se bo sedenja še naveličal. Tako vedenje in obnašanje naše mladine škoduje ugledu gimnazije, škoduje pa tudi ugledu naroda, ker to opažajo tudi inozemski potniki. Prepričan sem, da bi resna beseda, resen opomin ravnateljstva gimnazije zadostovala, da se te neznosne razmere odpravijo, ako pa že ne odpravijo, pa vsaj izboljšajo in omilijo. Zelo žalostno pa je tudi dejstvo da ti dijaki pouka redno ne obiskujejo ampak se vozijo do postaje Sv. Jošt, kjer izstopijo in kjer na Sv. Joštu prebijejo čas šolskega pouka. Drugi zopet prihajajo do Kranja, kjer izstopijo in napravijo iz čakalnic svojo učilnico. Kakšno kričanje ia razgrajanje je celo dopoldne v čakalnici v Kranju, vedo uslužbenci na železniški postaji. Višek tega divjaškega ponašanja pa je bil dosežen v soboto dne 30. oktobra dopoldne, ko so ti dijaki ob huronskem kričanju in prerivanju razbili v čakalnici veliko šipo. To so resnična, toda žalostna dejstva! Kdo je temu kriv ne bomo na tem mestu razglabljali, eno pa je gotovo, da starši nismo. To je zadeva ravnateljstva gimnazije v Kranju in železniške postaje v Kranju, katere naj zadevo točno preišče in po vsestranski ugotovitvi to podivjanost in posurovelost v kali zatro. Prizadeti. Vzroki nesreč na lovu Lov je lep športi Toda lov je zgolj v tem slu čaju šport, ako se v resnici športno izvršuje in izvaja. Kajti namen vsakega pravega in resničnega športa je, človeka vzgoje vati in izobraževati duševno, mu oplemeniti dušo in srce ter ga krepiti in utrjevati tudi telesno. Pravi šport odbija in zavrača vsako posurovelost in surovost. Telovadba, plavanje, drsanje, smučanje, turistika. nogomet, tenis itd. so panoge pravega resničnega športa. Toda vsak šport, vsaka panoga športa zahteva predizobrazbo, zahteva vaje in trening, kljub temu, da je tem panogam športa nepotrebno katerokoli orodje, kvečjemu, kakšna nedolžna igrača, kakšno popolnoma nenevarno orodje. Edino lov, kateremu je predpogoj in bistvo puška — smrtonosno, najnevarnejše orožje — se more in se v resnici v mnogih slučajih izvaja brez kateregakoli zna. nja in predizobrazbe. Lovski zakon sicer navaja v S 28. pod točko 10. sledeče: »Lovske karte ne morejo dobiti osebe, ki ne znajo ravnati z lovskim orožjem, ki ne poznajo potrebne opreznosti In bistvenih predpisov zakona o lovu.". — Lepe so te besede in popolnoma pravilne. Toda kaj pa pomagajo te lepe besede, ko pa se striktno ne izvaja- jo. Kajti „lovec" more danes postati tisti, ki ima denar ali pa vsaj lep naslov, vse drugo pa je postranskega pomena. To zahteva zakonf Toda zelena bratovščina, lovstvo, pa zahteva od pravega lovca Se mnogo, mnogo več! Nikdar ni lovec tisti, ki lovi iz ko-ristoljubja, ki samo mori in ubija in ne goji divjačine. Pravi lovec je le tisti, ki divjačino neguje in jo goji te jo v hudi, snega polni zimi krmi in ščiti pred vsemi drugimi neštetimi sovražniki. Zato pa je predpogoj vsakega lovca, da pozna v podrobnosti naravo in njeno življenje, da jo ljubi, kajti vsakdo, ki nima teh dveh čednosti, ni bil, ni in ne bo nikdar pravi lovec, pa če je še tako izboren strelec. Pravi lovec mora poznati življenje in navade vsakovrstne divjadi, razlikovati mora koristno divjačino od škodljive divjadi, razlikovati mora natančno njih glasove in klice, ter mora biti tudi vešč f sledoznanstvu. Lovec mora vedeti, da mora biti na stojišču popolnoma miren, kajti, ako bo nemiren in se bo bodisi radi hudega mraza, bodisi radi dolgega časa, sprehajal sem in tja po stojišču, ne bo nikdar ustrelil srne, še man) pa lisice. Pravi lovec se zaveda velike neveraaert v ka- teri se radi svojega sprehajanja po stojišču nahaja on in njegova lovska tovariša na desni in levi. Kajti nešteto nesreč je bilo na lovih lavno radi »sprehajanja" posameznega lovea po stojišču. Kdo pa nosi krivdo pri takih nesrečah? Naravno, da predvsem sprehajajoči se lovec, deloma pa tudi tisti, ki ga je kot začetnika postavil na tako nevarno in važno stojišče. Seveda, da ga je zakupnik lova postavil na to lovišče samo radi tega, ker je ugleden gospod, morda njegov prijatelj ali dober znanec in ker je vsled teh okolnosti zakupnik lova želel, da bi gospod „lovec" kaj ustrelil, ako pa že ne ustrelil, pa vsaj streljal. Prvega zadene večja krivda, ker je šel na lov, kljub temu, da o lovu nima niti najmanjšega pojma, drugega pa zadene tudi delna krivda. Kriva pa je tudi oblast, ki je temu »lovcu" izdala orožni lis:t in lovsko karto, kljub temu, da ta „lovec" do iz-danja orožnega lista in lovske karte ni imel druge puške v rokah, kakor tisto, ki mu jo je prinesel sv. Miklavž. — n — (Se nadaljuje.) Smrtna nesreča v Podpulferci pri Škofji Loki V nedeljo se je smrtno ponesrečil v Podpulferci pri Škofji Loki 30 letni sin uglednega posestnika iz Stražišča pri Kranju Porenta Janez. Nesreča se je zgodila takole: V nedeljo popoldan je odšla večja družba iz Stražišča in sicer Porenta Janez, Dolenc Franc. Dolenc Peter in Dolenc Gregor ter neko dekle na izlet v Poljansko dolino. Ustavili so se pri Homan Ani v Podpulferci, kjer so trije tudi ostali do kunca, dočim sta Porenta Janez in še eden izmed fantov šla malo pogledat po Poljanski dolini, kjer Porenta še ni bil nikoli. Peljala sta se s kolesi do Loga, nakar sta se okoli 5. ure popoldne vrnila k Homan Ani, kjer sta dobila še ostale tovariše. Tu so ostali še nekako do pol 8.' ure, nakar so se poslovili. Le ponesrečencu se ni nikamor mudilo. Vendar so ga tovariši pregovorili, da je šel z njimi. Ko so prišli na novo cesto so se trije ločili ter peljali naprej. Zadaj pa sta ostala Porenta Janez in Dolenc Franc. Dolenc naj bi vozil naprej, ker je imel na kolesu dinamo, dočim Porenta ni imel luči. Dolenc je skočil na kolo ter pričel voziti. Čez nekaj časa je zaklical Porentu, naj vendar gre, ker pa ni dobil odgovora, je mislil, da je Porenta odšel nazaj k Homan. V tej veri je vo_ zil naprej! A Porenta ni odšel nazaj, temveč je najbrže strmoglavil s ceste čez 3 metre visoko škarpo ter se nato kotalil v Brezinski potok, tik za hlevom Homan Ane. Padec je bil smrten. Porento so dobili na Vse svete zjutraj v vodi. Takoj so bila o nesreči obveščena oblastva. Na lice mesta je odšla komisija s g. sodnikom Cer-netom Jožefom in orožniškim vodnikom Kraj-her Jožefom na čelu. Komisija je preiskovala stvar, tudi v drugi smeri. Vendar je vsestransko dognano, da je kriv nesreče le zgolj nesrečen slučaj. Porento so okbli 5. ure popoldne prepeljali v mrtvašnico na pokopališče v Skofji Loki. Zvečer pa ga je stražiški rešilni avto zapeljal na njegov dom v Stražišče. Za sinom žalujejo prizadeti oče Franc in mati ter še mlajša brata. Tedenske novice KRANJ Nova igra v Ljudskem domu. Prihodnjo soboto 13. novembra in v nedeljo 14. novembra bo vprizorilo naše Prosvetno društvo novo igro »Dva para se ženita". Je to odlična komedija češkega pisatelja Dobskega. V njej Dobskv rešuje na originalen način problem starih in mladih, kadar gre za ženitev: stari iščejo denarja, mlajše vodi pošteno srce in zmagajo. Komedija je polna situacijske in besedne komike kakršne v Ljudskem domu š nismo doživeli. Glavne vloge so v rokah naših že znanih in tudi novih šaljivcev. Prepričani smo, da bo dvorana obakrat polna, zato že zdaj opozarjamo na to šaloigro. Sestanek zaupnikov JRZ se bo vršil v petek dne 12. t. m ob 8. uri zvečer v dvorani Ljudskega doma. Na sestanku bo govoril minister g. dr. Miha Krek. Umrl je na Gorenji Savi posestnik Franc Kepic v starosti 40 let. Pokojni je bil zaposlen pri železnici v Kranju. V noči od srede na četrtek je bil v službi ter je ob priliki premetavanja premoga nesrečno padel na premog in je menda dobil notranje poškodbe. Umrl je v petek zjutraj ter zapušča ženo in 3 nepreskrbljene otroke. N. v m. p.! Velika tatvina v Kranju pojasnjena. Dne 24. marca je bik) vlomljeno v stanovanjske sobe vekega hotela v Kranju in sicer v stanovanje članic nekega pevskega zbora, ki so sodelovale pri nočnih koncertih. Pevkam so vlomilci odnesli 7300 Din gotovine, mnogo raznega perila in drugih stvari v skupri vrednosti 10.000 din. Ta vlom sta zagrešila dva pekovska pomočnika, Leopold Praprotnik in Gabrijel Dolenc, doma iz Dobrepolj na Dolenjskem. Praprotnika to kranjski orožniki kmalu prijeli in je tatvino takoj priznal ter bil radi tega obsojen na 10 mesecev strogega zapora. Njegov prijatelj Dolenc pa se je dolgo časa spretno skrival in po raznih letoviščih zapravljal denar. Sele 3. junija so ga prijeli ia odpeljali v ljubljanske zapore, kjer pa ftt tatvino odločno tajil. Toda Dolencu so tatvino dokazali, ker je t neki noči kasal r pekariji Zupan v Šiški tisočak. Zagovarjal se je, da ta tisočak ni bil pravi tisočak, ampak da je bil reklamni tisočak tvrdke Tivar. Priče, ki so bile takrat v pekarni, pa so izpričale, da se je Dolenc ba-hal s pravim tisočakom. Dolenc, ki je bil radi tatvine že kaznovan je bil pred ljubljanskim sodiščem obsojen radi tatvine v Kranju na 1 leto in 6 mesecev robije ter dvoletno izgubo častnih pravic. Obsojenec je vložil priziv zaradi previsoke kazni. Gorenjska lesna produktivna zadruga v Kranju ima svoj ustanovni občni zbor v ponedeljek dne 15. novembra t. L ob pol 10. uri v dvorani hotela Stara pošta. Na dnevnem redu je poročilo o situaciji na lesnem trgu, volitve načelstva in nadzorstva ter razna predavanja o vnovčevanju lesa. Na občnem zboru bodo govorili tudi: narodni poslanec g. dr. Semrov, predsednik Kmečke zveze g. Janez Brodar, sres-ki gozdarski referent g. ing. Jurhart Franc, kmetijski svetnik g. Wernig Franc. Ing. 2umer in še drugi zastopniki raznih korporacij. Vsem prijateljem, znancem in ostalim gospodom sporočam, da je prispela velika pošiljka klobukov za jesen in zimo. Priporoča se Hinko — Kranj. Plenarna seja okrajnega kmetijskega odbora je preložena na 15. november. Avto zgorel. V Četrtek 31. oktobra popoldne je na državni cesti od Celja do Maribora blizu Prihove pod Krišencumi zgorel tovorni avto, ki je peljal tekstilno blago tovarne Glaaznunn iz Tržiča in tovarne Jugobruna iz Kranja v Mursko soboto. Avto se je vaet od Motorja. Neki deček Je opozoril šoferja, da spredaj gori. Prihiteli so gasilci ia Tepnnja. ki so ogenj pogasili. Pogorel je le prvi del ia trf bale blaga, dočim so ostali tovor rešili gasilni »n drugi ljudje. Gasilska slavne«* v Kranju. Predzadnjo nedeljo so imeli gasilci v Kranju lepo slovesnost. Ta dan je namreč starešina kranjske gasilske župe g. Japelj Pavel v prisotnosti »reškega načelnika g. Lipovška in zupaaga tajnika isročil odlikovanja aasluiaiat faaflaeM. katar« J# oflli-kovil« Gasilska aajtdake dravske banovin*. »GORENJEC« Pred podelitvijo je imel primeten nagovor žup-ni starešina nakar je vsakemu posamezniku pripel odlikovanje na prsi ter mu obenem čestital. Odlikovani so bili sledeči: a) za 4S letno službovanje z zlato koiajno in dvema palmovima vejicama: Bajt Janko, Bajt Josip, Bidovc Anton, Soklič Anton. b) za "50 letno slnžbovanje z zlato kolajno :n eno palmovo vejico; Ažman Karol, Bidovec Janko, Depoli Jurij, Fortuna Martin, Kapušin Jože, Lužar Mihael, Pogačnik Alojzij, Bakovc Ivan, Zupane Karol. c) za 20 letno slnžbovanje z zlato kolajno: Božič Janko, Jamnik Valentin, Likozar Jožko, Lukanc Viktor, Mayer Mavrilij, Naglic Janez, Strniša Franc, Sorn Anton, Zakrajšek Alojz. d) za 15 letno službeno delovanje s srebrno kolajno: Brulc Franc, Eržen Ivan, Galjet Štefan, Likozar Stane, Majnik Ignacij, Novak Josip, Pečenko Ivan, Ramovž Matevž, Trilar Franc, Zupane Pavel. e) za 1.0 letno službovanje z bronasto kolajno: Modrijan Josip, Obed Mihael, Rojina Mirko, Štefe Viktor, Završnik Stanko, Zupan Jože. Po izvršeni predaji odlikovanj je vse odli-kovance pozdravil tudi sreski načelnik g. Li-povšek, ki jim je v zbranih besedah označil Velik pomen odlikovanja ter jim tudi čestital. V imenu odlikovancev se je zahvalil župnemu starešini g. Rojina Mirko in ga prosi] naj na merodajnih mestih tolmači veliko zahvalnost odlikovancev za priznanje njihovega človekoljubnega dela. Tudi mi čestitamo vsem odli-kovanceml Sreski cestni odbor v Kranju sporoča, da se je v torek dne 2. novembra 1937 pričelo z gradnjo novega železobetonskega mostu na ba-novinski cesti Kranj — Jezersko v km 24.484 na Sp. Jezerskem, i Obenem razglaša, da je nosilnost lesenega mostu samo 4 tone in je promet s tovornimi vozili preko te teže prepovedan. Predpisane signalne deske so že postavljene. Licitacija lovišč v Kranju. Zadnji torek se je v Kranju vršila licitacija lovišč občin Kranj, Stražišče, Predoslje in Šenčur. Ustmene licitacije se je udeležilo veliko število lovcev ter so pri posameznih loviščih dosežene precej visoke vsote letne zakupnine. Lov mestne občine v Kranju je izdražil g. Savnik Ivan st. trgovec iz Kranja za 2800 Din letne zakupnine. Občina Stražišče bo oddala svoj lov, g. dr. Boži-daru Fajdigi, ki ga je izdražil za Din 2.300. Direkcija dvornih lovišč je izdražila lov občine Predoslje za letno zakupnino Din 5700. Najvišjo ceno je dosegel lov občine Šenčur, ki ja je izdražil g. Zorman Andrej mesar za vsoto 22.100 Din letne zakupnine. Lovišča so bila na licitaciji za dobo 12 let in sicer od 1. aprila 1938 do 31. marca 1950. Človek ne more ostati ravnodušen, ko skoraj vsako nedeljo mora gledati, kako nekateri ljudje niti v misli ne vzamejo tretje božje zapovedi. Tako moramo nedeljo za nedeljo gledati na Klancu, kako pri neki stavbi na vsak praznik opravlja zidarska dela neki moški. Na stavbi sami sicer ni napisa, iz katerega bi se moglo ugotoviti mojstra, ki zida, pač pa se poleg hiše nahaja deska, ki pravi, da delo izvršuje stavbni mojster M. M.. Ravno pri tej hiši smo opazili delavca še na praznik Vseh svetnikov, ko je ometaval zidovje. Apeliramo nu oblast, naj ukrene potrebno, da nekateri ljudje ne bodo z delom omalovaževali največjih praznikov. Na zadnji občinski seji je občinski odbornik ing. Hočevar, ravnatelj tekstilne šole v Kranju V kranjskem mestu zadnjih dvajset let spada med najmarkantnejše osebe javnega življenja g. Ciril Mohor, ki bo v teh dneh prestopil v drugo polovico svojega stoletja. Vsak, prav vsak, starejši in mlajši poznajo tega gospoda, ki dopoldne koraka prožno po kranjskem trgu, v desnici oborožen s svojo palico, levica pa stiska aktovko s čeki in bogve s kakšnimi nakaznicami. V jesenskih popoldnevih pa rud vrže preko rame, v kolikor mu dopušča služba, lovsko puško, da napravi red med divjačino, ki polega po poljskih razorih ali pa se skriva med našimi listavci in iglavci. Njegova služba v hranilnici in osebna zabava z lovom v naravi sta ga seznanili s skoro vsakim meščanom in okoličanom. Pa ne samo seznanili. Vsak izmed njih ga ima rad, vidi v njem človeka, ki ti hoč« vložil nujni predlog, naj občinski odbor podpre akcijo, ki jo je začelo ravnateljstvo kakor tudi profesorski zbor istega zavoda, da se naša tekstilna šola spopolni z vsemi oddelki moderne tekstilne industrije ter da se spremeni iz dvo-razredne šole v štirirazredno. Občinski odbor je pokazal veliko razumevanja za to stvar ter je enoglasno sklenil, da je potreba Kranja, potreba cele Slovenije, da se temu predlogu ugodi. G. direktor ing. Hočevar se je po sprejetem sklepu zahvalil vsem odbornikom ter obenem povdaril, da bo s to spopolnitvijo tekstilna šola v stanju, da da svojim učencem tako izobrazbo, da v nobenem oziru ne bodo zaostajali v strokovni izobrazbi za nobenim inozemskim mojstrom, ki se sedaj tako favorizirajo pri nekaterih tovarnah in tekstilnih podjetjih. dobro, ki z vsakim rad šaljivo pokramlja. Tako štejemo g. Cirila Mohorja brez dvoma in po pravici med najpopularnejše osebe v mestu ia okolici. G. slavljenec se je rodil 9. novembra 1887. v številčni »Mohorjevi" družini tam preko Save v našem Šmartnu. Očetov poklic se mu je gotovo že v prvi mladostni dobi tako priljubil, da je stopil po nižji gimnaziji v Kranju v orglarsko in zadružno šolo v Ljubljani. S tem je bila nje. gova bodočnost začrtana. V tedaj ustanovljeni Hranilnici in posojilnici v Kranjskem Ljudskem domu je dobil svojo nastavitev kot uradnik in jo vodi po 30 letih kot ravnatelj. Vedno je bil do vsakega klienta takten, vse ocene njegovega knjigovodskega in sploh hraniluične-ga dela potrjuje, da je bil v tej službi vedno na mestu in da jo je vršil v veliko zadovoljstvo preditoječih in tistih, kateri so imeli posla v naši hranilnici. Danes stanuje že dolgo let s svojo družino poleg cerkve. Dal pa se je vsega tudi cerkveni službi. Mnogo let je, .pomagal pri cerkvenem, petju svojemu pokojnemu očetu: oče je orglal, sin Ciril pa pel. Njegovo priljubljenost prav posebno izpričuje veselje tistih, kateri so med vojno, ki je odtrgala Kranju našega slavljenca za cela štiri leta, hodil k ..oniieam ali majskim, jutranjicam. Kar zatrepetalo je v župni cerkvi, kadar je tedaj zadonel s kora njegov junaški in močni tenor in po sv. maši je šlo od ust do ust: „G. Ciril je na .urlaubu'!" Bogoslužja v naši župni cerkvi ni mogoče misliti brez g. Cirila. Še predno mu je oče obnemogel, je prevzel vodstvo cerkvenega zbora in ga dvignil na zavidno višino. Sploh je skoro vsa pevska kultura našega okraja v glavnem njegovo delo. Z veseljem in točnostjo je vzgojil pevski odsek kranjskega Prosvetnega društva, kot ga nimajo drugod. Res je material izboren, izklesal pa ga je vprav g. Ciril. Kjerkoli nastopijo njegovi pevci, in na nogah mo- rajo biti vsako nedeljo, pri vsaki akademiji ali slavnostni prireditvi in večjem pogrebu, povsod se odrežejo! Enako skrbno in rad pa je pomagal tudi svojim tovarišem po okoliških farah. Zato se je pri skupnih nastopih našega pevskega okrožja, ki mu načeluje spet on sam, povsod poznala enotnost in ubranosl, pa naj bo to ev-haristični kongres ali pa na primer zmagoslavni letošnji prosvetni tabor v Kranju. — 1923. leta ga je dekret velikega župana ljubljanske oblasti postavil za honorarnega učitelja na kranjsko gimnazijo, kjer je predaval petje do 1. 1926. Razen tega obojega poklicnega dela je nastopil kot rodoljub, kcdarkoli je bilo treba. Z odra Ljudskega doma je neštetokrat zabaval publiko s svojimi kreacijami, precej del pa tudi sam režiral, skoro vsa leta pa vršil kako odborni-ško dolžnost. 2e nekaj let načeluje Strelski družini v Kranju, je pa obenem predsednik Lovskega društva za celo Gorenjsko. V S A js vp na i 5 a a "O „ 0 H 3 f C (0 i co C8 0 od Din 5". 1 Whent za obleke .... od Din 8'- od Din 19% od Din 85'- od Din 14-- Za suknje (dubl) . . . . od Din 60- Za damske volnene plašče od Din 25*. Za kostume in obleke volnene Din 12% nih otrok. Isti dan je bila položena v grob 36 let stara kmečka gospodinja in mati dveh o*ro-čičev, Frančiška Rozman iz Stražišča, ki je tudi umrla po kratki bolezni. 3. novembra pa je bil pogreb 30 let starega, povsod priljubljenega kmečkega fanta Janeza Porenta, p. d. Lukševega iz Stražišča. V nedeljo proti večeru se je ponesrečil pri Škofji Loki. Na vseh svetnikov dan so ga našli mrtvega z razbitim kolesom pod cesto v vodi. Bil je v veliko oporo svojim staršem pri težkem kmečkem gospodarstvu. 2. aovembra pa je umrl v Sred. Bitnju posestnik Janez Vindišar, star 82 let. Vsem prizadetim naše sožalje! Pokopališče in grobovi naših rajnih so bili letos tako lepo okrašeni, kakor še nikdar do sedaj. Cerkev in pokopališče sta bila pri cerkvenih obredih polna. Cerkveni pevski zbor je zapel pred križem lepo dve nagrobnici. Vsem prijateljem, znancem in ostalim gospodom sporočam, da je prispela velika pošiljka klobukov za jesen in zimo. Priporoča se Hinko — Kranj. MAVČIČE Županstvo je razdelilo med nas položnice za davek. Pogledal sem na hrbet, kjer so doklade zaračunjene, pa nisem mogel razumeti, kako da so različne, ene znašajo 146, druge 173, tretje 207°/o četrte pa še več. Uredništvo naprošamo, da naj nam v ..Gorenjcu" razloži, koliko znašajo banske, okrajne doklade, za občinsko zvemo pri županstvu. Veliko davkoplačevalcev ima pa še zaostanke iz prejšnjega leta. Radi bi razumeli te doklade, pa ne moremo, ker so v eni in isti občini tako različne. ŠKOFJA LOKA Malo več pozornosti. Več prizadetih oseb najvljudneje naproša avtobusnega podjetnika, na čigar avtobusu so v ponedeljek vrata zmečkale prst neki deklici, vsled premale pažnje odgovorne osebe na avtobusu, da naj ukrene vse potrebno, da se bo na njegovih avtobusih polagalo malo več pažnje in pozornosti na potnike. Posebno še, ker ta slučaj ni osamljen, sicer bcmo raje uporabljali najvarnejšo prometno sredstvo — pešhojo. „Prababica"i Malokatere igre 'gredo gledalcem tako globoko k srcu kakor igre, katerih vsebina poudarja nesmrtnost duše. Med te igre gotovo spada Grillpalzerjeva .Prababica", ki nazorno kaže trpečo, miru in pokoja iskajočo dušo — ki ga pa ne najde prej, da zadnji sled njenega greha izgine — da zadnji njenega rodu započet iz greha izumre. Takrat njena duša najde mir in pokoj. Igra je kot nalašč za predvečer dneva vernih duš. Igra je bila zelo dobro igrana, saj je bila tudi v rokah zanesljivih močil Tatvine, tatvine...! Okolica Škofje Loke in deloma tudi mesto samo je postalo pozorišče najrazličnejših manjših in večjih tatvin. Tako je bilo v noči od srede na četrtek prejšnji teden vlomljeno v trgovino ge. Čemažar Frančiške na Formah. Tatovi so na prav čudovit način izžagali iz oken precej veliko luknjo, skozi katero so nato odprli okno. Odnesli so precej špecerije. Na vratih ograje nove ljudske šole v Skofji Loki. sta bili ukradeni obe ključavnici. Zanimivo je, da jih precej dolgo sploh pogrešali niso, ker je bilo na neki seji rsSaso, da se morata dati popraviti. Vsi so zato mislili, da jih je načelnik dal popraviti. Ko jih pa le predolgo ni bilo, so se vendar začeli malo zanje zanimati ter so končno ugotovili, da so šle v stalno popravilo. Pri Puštalskem mostu seveda že zopet kradejo železje. kot 1. 1925, ko so gradili tu nov most. PREDDVOR V sredo zjutraj je radi kratkega stika pri električni napeljavi nastal požar v hlevu g. Detela na Turnu. Kratek stik je bil pravzaprav pod streho, kjer je bila velika količina sena. Velik plamen je takoj švignil visoko v zrak. Domači hlapec, ki je prvi opazil nesrečo, je takoj začel klicati na pomoč. Tudi v vasi so takoj opazili požar ter so gasilci v izredno t...... , ... kratkem časi. prišli na mesto požara. Ker pa podnostii na Turnu ni dovolj vode so morali z motorno brizgalno črpati vodo iz zapuščenega ribnika. Posrečilo se jim je, da so rešili hlev, ter je zgorel samo krov istega. Skoda se ceni približno 25.000 din, dočim je lastnik zavarovan samo za 10.000. din. Vsako nedeljo se pri nas zbere veliko lovcev, ki hodijo na lov na veleposestvo g. barona Lazarinija. Imajo pa tudi veliko lovske sreče, saj se nikoli ne vrnejo praznih rok ali nahrbtnikov. Tudi srne, ki so se v poletnem času prosto sprehajale ob cesti ter se niso strašile niti avtobusov, so sedaj iz strahu pred lovci izginile v gozdove ter jih zopet ne bo na spregled do prihodnjega leta. Imamo pri nas brivca, ki ni brivec, tudi advokata, ki ni advokat, pesnika, ki ni pesnik. Je to ena sama oseba, ki je radi svoje šega-vosti precej priljubljena. Ker so ga nekateri pohvalili, da dobro in duhovito piše v časopise, se je sam ponudil več listom za dopisnika. Ko pa je moral prijeti za pero, je omagal pod težo peresa ter se je rajši zopet vrnil k svojemu brivskemu poklicu. Upamo pa, da pride ravno sedaj v jesenskem in zimskem času še kateri njegov »umotvor" na dan. Vsako sredo zvečer se vršijo sestanki novoustanovljenega fantovskega odseka. Na sestankih razni domači predavatelji obravnavajo tvarino, določeno za dotični mesec. Prav vse fante, ki imajo veselje in smisel za izobraževanje po katoliških načelih, vabimo, da se pol-noStevilno udeležujejo sestankov. Pripeljite s seboj še novih članov, da bo odsek, močna trdnjava katoliških fantov. Kmetje! Izšel je koledar Kmečke zveze, vaše stanovske organizacije. Segajte po njem — znak je vaše stanovske pri- POSLU2UJTE SE KOPALIŠČA V ZDRAVSTVENEM DOMU! CERKLJE Občni zbor Prosvetnega društva se vrši v nedeljo 7. nov. ob 3. uri popoldne v veliki dvorani Ljudskega doma. Pred občnim zborom se s kratko komemoracijo spomnimo 20 letnice smrti dr. Kreka. Na programu je poleg drugih točk, tudi govor g. šolskega upravitelja. Udeležba ja za člane obvezna, pa tudi d'ugi prijatelji katoliške prosvete so vljudno vabljeni. Fantovski odsek prične z redno telovadbo v ponedeljek zvečer ob 8. uri. Pevske vaje se vrše v sredah, sestanki pa ob četrtkih, katerih se fantje redno udeležujte, da boste imeli koristi od odseka. Pokopališče. Lepo so okrasili letos, na vseh mrtvih dan, naši farani grobove svojih rajnih, vendar se pa pogreša enotne urejenosti pokopališča. Zato je splošna želja, da se pokopališče preuredi, za kar je g. arhitekt Plečnik že izdelal lep načrt. Nesreča. V Apnem se je prejšnji teden ponesrečil 27 letni pos. sin Zupin Vencelj. Padel je z odra nad skednjem in si zlomil hrbtenico. Njegovo stanje je zelo resno, nahaja se v ljubljanski bolnici. Požar v Stiškči vasi pri Cerkljah. 24. oktobra je prijavil orožništvu v Kranju Franc Kern iz Stiske vasi pri Cerkljah, da mu je v noči od 23. do 24. oktobra zgorela baraka in razne premičnine z znesku 2400.— Din. Kranjski orožniki preiskujejo nastanek požara. Škoda je deloma krita z zavarovalnino. KOKRA Na Vernih duš dan je bila pri nas zelo svečana poroka »mladega" para. ženin in nevesta imata namreč oba skupaj ravno 110 let. Slamnati mož, katerega so do sedaj naši fantje metali na streho nevestine »palače", bo moral zdaj romati kam drugam, ali po dolini gor, ali pa dol. SMLEDNIK »Za pravdo in srce". V nedeljo dne 14. t. m. ob 3. uri popoldne bo naše prosvetno društvo uprizorilo A. Medvedovo žaloigro v 5. dejanjih »Za pravdo in srce". Dejanje je povzeto iz naše narodne zgodovine za časa kmečkih uporov ali puntov. Režiser, kakor tudi igralci, nam zagotavljajo, da bo igra uspela vsestransko. Mi imamo pa dolžnost, da jih v njihovem prizadevanju podpremo, ter dvorano — napolnimo) Davica na šoli. V petek je nanadoma zbolel mali sinček naše gospe .učiteljice škodlarjeve. Niso takoj vedeli, kaj mu je, toda poklicani zdravnik je takoj ugotovil, da je mali zbolel za davico. Mali Črt je moral v bolnico, kjer se zdaj zdravi. V nedeljo pa se je pojavil nov slučaj davice v sosedovi hiši. Učenka 2. razreda, Danica Knific, je zbolela na isti bolezni ter so jo že prepeljali v ljubljansko bolnico. Šolski upravitelj g. Japelj Pavel je takoj ukrenil vse potrebno, da se epidemija ne bi še bolj razširila, ter je pri merodajnih oblasteh dosegel, da se šola mora razkužiti in jo za ta čas šolski pouk ukinjen. Upamo, da bodo oboleli ozdraveli in da bodo zdravniški ukrepi zatrli širjenje te hude otroške bolezni. Gospodinjski tečaj se obeta našim dekletom. Priredila ga bo kr. banska uprava, vodstvo pa je poverjeno našemu Prosvetnemu društvu. Tečaj se bo pričel 1. decembra, na kar že danes opqzarjamo vjsa naša dekleta. Trajal bo 3 mesece ter bo iudil vsem tečajnicam priliko, da se tudi v-gospodinjstvu primerno izobrazijo. Vse podrobnosti bomo objavili prihodnjič. KOVOR V nedeljo 7. novembra ob. 8. uri zvečer gostujejo v Tržiču v domu na Skali, Kranjčani z Arxovo dramo »Izdaja pri Novari". Igra je zelo zanimiva in vzeta iz kmečkega življenja. Priporočamo obisk! KRIZE Opozarjamo vse Križane, da igra Prosvetno društvo iz Kranja, v Tržiču Na skali znano Arxovo dramo iz kmečkega življenja »Izdaja pri Novari" v nedeljo 7. novembra ob 8. uri zvečer. Vlom v župncsče. V noči od 20. na 21. oktobra je bil izvršen vlom v župnišče v Križali. Vlomilec je vdrl skozi kuhinjsko okno in pregledal po kuhinjskih predalih za dragocenim kuhinjskim orodjem in ukradel orodja v skupni vrednosti okrog 300 Din. Tatvino je moral izvršiti človek, ki so iiiu znane razmere v župnišču. Pisarniška vrata so bila zaklenjena zato ni mogel notri, preveč ropotati si pa ni upal sicer bi mu še plen, ki ga je v kuhinji nabral, odvzeli. Tatvina je bila prijavljena orožnikom v Kranju, ki zasludujejo tatu, da ne bi še drugod poskusil svoje tatinske sreče. TRŽIČ ..Izdaja pri Novari" je naslov Arxovi drami, s katero bo gostovalo kranjsko Prosvet. društvo na Skali, v nedeljo 7. novembra ob 8. uri zvečer. Je to igra, katere ne sme zamuditi nihče. Ni očesa, katero ne bi postalo solzno pri tragiki, ki se odigrava na odru. Pa kaj bi pisal; Ime režiserja Mariborskega nar. gledališča Petra Malca pove več, kot vsa hvala. On je režiral isto igro v Ljubljani in v Mariboru s poklicnimi igralci, in to z velikim uspehom, v Kranju pa je to storil z diletantskimi igralci in je žel z igro in igralci popoln uspeh. Upamo, da bo igra tudi v Tržiču, kjer so znani gledalci po svojem dobrem in kritičnem okusu, doživela uspeh. S tem bo Tržičanom dana prilika, da vidijo kranjske igralce na njih domačem odru. V6em prijateljem, znancem in ostalim gospodom sporočam, da je prispela velika pošiljka klobukov za jesen in zimo. Priporoča se Hinko — Kranj. 24. in 31. oktobra je bila vprizorjena pravljična igra »Zlatorog" v Našem domu na Skali. S tem je otvorilo naše prosvetno društvo igralsko sezono. Čeprav je igra posneta iz narodne pravljice in bi jo utegnil kdo omalovaževati, češ, da je vsebinsko šibka, vendar je bila podana tako, da je ugajala slehernemu gledalcu. Občinstvo je obakrat napolnilo dvorano do zadnjega kotička. Ne samo to, da se igralci dovršeno odigrali vsak svojo vlogo, tudi scenarija je bila nekaj posebnega in že sama po sebi mikavna. Očarljiva razsvetljava in lepo planinsko in gorsko ozadje, obstranske kulise in obleka igralcev je vse lepo harmoniralo. Pri tej predstavi se je pokazalo, da je bila režija res v spretnih rokah, ki so znale napraviti okusen oder. Energija režiserja pa je prav posebno prišla do izraza pri igralcih, kateri so zelo dobro podajali svoje vloge. Režiserju g. Šteru Blažu na uspehu iskreno čestitamo! Na vseh svetnikov je bilo naše pokopališče prav lepo urejeno. Privatniki so kar tekmovali, kdo bo lepše uredil grobišče svojim ranj-kim. Za vojake pokopane med svetovno vojno v Tržiču je poskrbela šolska mladina pod vodstvom učiteljstva. Zelo lepo je bil urejen skupni grob žrtev snežnega plazu. Spomenik se je pričel graditi v oktobru in je bilo delo dokončano zadnje dneve pred prazniki. Le kipa sv. Mihaela še manjka, ki pa bo izdelan do Velike noči. Pokazalo se je, da je zamisel akademične-ga kiparja Borisa Kalina zelo posrečena. Skupno grobišče, vendar ima vsaka žrtev nekaj svojega, kar bo gotovo v uteho svojcem. Ko dobi to skupno grobišče še kip, bo s tem spomenikom naše pokopališče, ki je že itak lepo, mnogo pridobilo. 25. oktobra je minnlo leto, kar so se vršile občinske volitve. Prav za obletnico pa je muhasti Mošenik odnesel slavno, solidno zgrojeno pilotno steno za Pilarno, katera je stala svojčas občino 65.000.— Din. Ta nepridiprav pomeni velik izdatek za občino. Pozvali so takoj stavbenike, da predložijo občini svoje ponudbo aa čimprejšnjo obnovo škarpe, sicer se zna škoda še občutnejše povečati. Občinski obračun za leto 1936-37 je razpoložen občanom na vpogled od dne 2. do 10. novembra med uradnimi urami v občinski pisarni. , Bela ženk — smrt pridno kosi. Pokopali smo Perča Ignaca, predilniškega delavca, rojenega 1870 in Veber Mihaelo, predilniško delavko roj. 1881. Naj počivata v miru! Za suknjo, obleko, perilo kupite dobro in poceni pri Crobath - Kranj (pri Franceljnu) Velika izbira posteljnih odej, kocev in flanelastih rjuh. — Prepričajte se, da pri nas ugodno kupite! RAZGLAS. Glasom poziva davčne uprave v Kranju štev. 6286. z dne 27. 10. 1937. k vložitvi davčnih napovedi ;a odmero zgradarine za davčno leto 1938. se razglaša: A A Za vsako poslopje, ki je po pri dpisih Zakona o neposrednih davkih zavezano zgradarini, se mora v smislu razpisa Min. Fin. Od. Por. od 23. septembra 1937. št. 64908/III, vložiti davčna napoved v času od 1. do jO. novembra. 1937. Davčne prijave se morajo vložiti pri davčni upravi v Kranju ali pri občinskem oblastvu, na katerem teritoriju se zgradba nahaja. Kdo mora vložiti davčno napoved, je razvidno iz razglasa, ki je nabit na občinski deski v Kranju, na Primskovem, na Hujah in v Stru-ževem. Občina Kranj, dne 4. novembra 1937. Iz pisarne Kmečke zveze STANOVSKO-STROKOVNI TEČAJI PO OKRAJIH. Glavni odbor Kmečke zveze je pred časom opozoril, da se bodo v letošnji zimski dobi vršili stanovsko strokovni tečaji po okrajih. Razumljivo je, da se vse edinice nikakor ne bodo mogle udeležiti teh tečajev, ker so preveč oddaljene, vendar je kraj, kjer se bo vršil, izbran tako, B. Rangus zlatar in sodni cenilec Kranj že od Din (Hr— dalje 14 kar. zlato že od Din 60-- dalje. 14 kar. zlato že od Din 80'— dalje Največja izbira ur, zlatnine, srebmine, alkoholnih mer, optike, jedilnega orodja, kristala, najmodernejših okvirčkov za »like. — Za vsa v to stroko spadajoča popravila in predelave se pod jamstvom strokovno točno in solidno izvrše. — Prepričajte se pred nakupom, zahtevajte cenik. STRAN « memKm**Mii»**h^ »GORENJEC« d« bo možno sodelovati čim več edinicam odnosno članom. Za one Krajevne kmečke zveze, ki letos tega tečaja ne bodo mogle obiskovati, bo skrbel glavni odbor, da se bo vršil kratek tečaj pri edinici sami, vendar samo v nujnih slučajih. Ti tečaji bodo trajali 4 tedne in sicer bodo predavanja dvakrat tedensko po štiri ure. Snov m Čas sna izbrana tako, da bo vse zadovoljil, ss nekatere edinke je sestavljen po njihovih predlogih. Za okraje Kranj. Radovljica in Škofje Loka se bodo tečaji vršili v njih sedežih. Glede organizacije teh tečajev je bila prejšnji teden razposlana vsem krajevnim edinicam okrožnica s točnimi navodili. Vsem onim edinicam. ki pridejo za letošnji tečaj v pofttev smo priložili tudi programe. Prvi tečaj se prične 22. novembra. Z ozirom na ta termin imajo vse edinice dovolj časa, da temeljito pripravijo vse potrebno in da obvestijo vse člane za udeležbo. Tega tečaja se morejo udeleževati tudi nečlani, če imajo namen resno sodelovati. Frogram tečajev je sistematsko zasnovan in se bo nadaljeval tudi v naslednjih zimah, zato pa prosimo vse krajevne organizacije, da se točno držijo pogojev, katere je stavil glavni odbor v okrožnici. Eventuelne spremembe je treba takoj javiti na tajništvo, da se zamore pravočasno popraviti. Vsekakor pa vzemite tečaj za resno zadevo, ker boste imeli le na ta način korist od njega. Predavatelji so izbrani najboljši tako strokovnjaki, kakor oni, ki bodo predavali s.^uovska in zadružna vprašanja. Ona edinica, ki ni dobila programa, pa bi tudi želela vsaj pri nekaterih predavanjih sodelovati, naj se obrne do edinice, ki je določena za prireditelja in prosi za njega. Opozarjamo še na to, da se bo vodil za vsako predavanje seznam navzočih članov in posebej nečlanov, kar se bo upoštevalo pri prihodnjih tečajih. Povezave po vsaki sliki lahko dobite pri domačem fotografu - Jug - Kranj ker sedaj smo začeli tudi te izdelovati. Kmetijstvo KRMLJENJE SVINJ, KATERE LETOS PITAMO. (Poljudna razprava.) Za pitanje svinj poznamo pri nas v prvi vrsti krompir, potem še raznovrstno korenstvo (peso, repo, korenje itd.), ker pač tega največ doma pridelamo in za ta krmila ni treba šteti gotovine. V drugi vrsti prihaja v poštev kot krmilo za pitanje tudi žito, katerega na Gorenjskem le malokje pridelamo toliko, da ga preostaja za krmo, katerega je treba torej čestokrat dokupiti. Pri tem bi opozarjali, da niti krompir sam, niti žito samo, niti žito in krompir v skupni mešanici ne predstavlja take krme, ki bi omogočala v splošnem gospoo rsko dobičkanosno izrabo krmil. Uvažujmo, da je radi ekonomske izrabe krmil h krmi pitanih svinj, katere krmimo s krompirjem ali kako drugo okopavino ali z žitom, dodati vedno še kako beljakovinasto krmilo (mleka, posnetega mleka, ribje moke, oljnih tropin), katero deluje kakor kvas in katero šele prav povzroči, da se redilne snovi v krompirju in žitu docela in popolno izrabijo! Važno je, da letos spričo znatno višjih cen žitu, uvažujemo, da ima pri pitanju 1 kg žita (koruze) enak redilni učinek, ko t kg krompirja; da je redilna vrednost 1 kg krompirja enaka redilni vrednosti 2 kg pese. Če bi torej kupovali navedena krmila za pitanje, bi lahko plačali za koruzo štirikrat več kakor za krompir in za krompir dvakrat toliko kakor za peso. V splošnem bomo dali pri nas svinjam, katere pitamo parjenega ali kuhanega krompirja toliko, kolikor se ga živalim ljubi zreti. Poleg tega pa bomo dali na žival še en kg tečne hrane, v kateri, pravijo znanstveniki in izkušeni praktiki, mora biti 300 gr beljakovin. Žito je posebno letos predrago, da bi nado-mestovali z njim v krompirju manjkajočo beljakovino. V 1 kg Sita je povprečno samo 100 gr beljakovin. V 1 kg fižola je povprečno 200 gr beljakovin. V 1 kg oljnih tropin (preS) je povprečno 350 do 300 gr beljakovin (razen v kokosovih tropinah, v katerih je samo 160 gr. beljakovin, katere pa vplivajo drugače na žival zelo ugodno in jemljemo kokosove tropine radi posebno za molzne krave). Ako damo torej svinji krompirja, kolikor se ga živali ljubi zreti in damo poleg tega ie druge krme za boljšo izrabo krompirja, bi zaleglo v splošnem 1/3 kg tropin (preš) ali i/2 kg fižola ravno toliko, ko 1 kg žita. Mesto žita priporočajo posebno letos (ker je zrnje razmeroma drago), da pokladamo svinjam poleg krompirja sempic (semeni ali de-teljni drobir) katerega precej krmijo tudi že pri nas v Mavčičah, Voklem itd Pokladanje 1/4 do 1/3 sempirja, poleg padost-ne množine krompirja in 2 do 3 litrov posnetega mleka bi moralo dnevno povzročiti pri 3ted-njeveliki svinji zvišanje teže približno ia 1 kg. Sempir je znatno redilnejši kot žito: vsebuje več beljakovin in več rudnin kakor zrnje. 1 kg sempirja je najmanj toliko vredno, ko 1 kg pšeničnih otrobov. Za popolno izrabo redilnih snovi v krompirju in pesi priporočajo, da damo na žival še dnevno (ako ne bi pokladali tudi sempirja) pri pitanju s samim krompirjem in peso: 1.) 400 gr fižolovega ali bobovega zdroba ali 300 gr tropin, 500 gr otrobov, 100 gr ribje moke ali 2 litra posnetega mleka ali 2.) mesto pod i.) navedenih 1000 gr krmil samo 5 do 6 litrov posnetega mleka. Posebno v primeru pod 2.) bi morali vedno med krompir zmešati zadostno množino zrezane suhe detelje za polnitev želodca. Praktičen je redilni učinek 10 dkg ribje moke, ki je enak učinku 2. 1 posnetega mleka. Ribja moka stane v Ljubljani pri odvzemu 100 kg. Din 5.50 za kg, pri nabavi na drobno Din 6.— za kg. Sicer pa ima ribjo moko v zalogi tudi Gorenjska kmet. zadruga v Kranju, skladišče III. Vsak si lahko za svoje razmere izračuna go-spodarstvenost nabave in uporabe navedenih tečnih krmil, katere edino omogočajo polno izrabo redilnih snovi v krompirju, pesi in žitu. Pomnimo tudi enkrat za vselej, da se od vseh redilnih štup izplača na prvem mestu dokupiti edino le ribjo moko, na drugem mestu klajno apno, katero vendar deluje čisto drugače, ko ribja moka in nima niti šestino posredne redilnosti od prve. Ako nimamo gotovine in nimamo odvisnega mleka, se pri pitanju s krompirjem in žitom izplača, da del krompirja prodamo in za izkupiček kupimo posneto mleko, ribjo moko morebiti tudi preše ter s temi dodatnimi krmili (mlekom, ribjo moko itd.) podvojimo in potroji-mo redilni učinek krompirja, pese in tudi žita (koruze). Wernig. Glavna napaka pri krmljenju in tudi pri pitanju svinj pri nas je, da krmimo preveč vodeno, da svinje čutijo v prebavilih (želodcu in črevih) vsled prevodene krme vedno nekakšno praznino in radi tega tudi grizejo v svinjaku les ter korita. Ne dajajmo iorej kuhani ali parjeni krompir in navedena krmila kot pijačo, marveč odlijmo od krompirja vodo ter mu primešajmo vsa prej navedena tečna krmila suha ter dajmo živalim vse jesti le v obliki žgancev. Čisto vodo pa dajmo posebej piti pred krmljenjem ali po krmljenju. Starejše, že od mladosti na nenaravno, vodeno in negospodarsko krmo navajene živali bo seveda težje navaditi na edino ekonomsko gosto krmo, vendar z nekoliko dobre volje in potrpežljivosti tudi pri starejših svinjah gre, posebno zdaj v jeseni, ko od surovga, zelenega krmljenja prehajamo na zimsko krmljenje. Dajmo tudi vse zrnje, otrobe, razne moke, preše in peso le surovo, nekuhano. Zrnje moramo čim finejše zmleti in pomešati z drugimi krmili. Pri Albinu Jazbecu v Kranju dobite zimske suknje, površnika, hubertuse, obleke, vsakovrstno blago za obleke in zimsko perilo. Tovarniška zaloga klobukov. RIHLI OGLASI Za vsako besedo v malih oglasih se plača 050 D. Najmanjši znesek je 6 Din Otomane, divene, modroee in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. Kocbeka. Važno! Modroee, otomane, spalne divjine i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni RERNARD MAKS, tapetnik, Na skali 5 (v hiši g. Šipica). Kmetje in gostilničarji! V mestni klavnici dobite vsak dan sveža in soljena čreva. Poslu-žite se ugodne prilike! Prodam 4 pse, 3 mesece stare, dobre čuvaje, po zelo ugodni ceni. Cesta na Golnik št. 5, Sprejmem več čevljarskih šteparic. Kranj, Blejska cesta 17. Sprejmem takoj 1 snovalko, 1 navlačevalko (Einzieherin), več navijalk in tkalcev. V poštev pridejo samo prvovrstne moči. Anton Božič, Primskovo — Kranj. Pomnimo končno tudi: čim mlajše svinje, tem bolj se izplača pitanje! Mlada žival rabi samo 3 kg zrnja, da se zredi za 1 kg, starejša svinja rabi 6 kg, da doseže isto težo. Vedno se bolj izplača spitati dve 75 kg težki svinji, ko eno 150 kg težko žival, tudi se mnogo bolj izplača spitati dve 150 kg težki živali, ko eno 300 kg težko svinjo. To velja seveda le glede izrabe krmil in za primer, da živali prodajamo ter da se za težke svinje (špehaf je) ne plačuje za kg znatno višjo ceno kot za pršutnike. Vsekakor je ena resnica neizpodbitna, resnica namreč, da živali temboljše izrabijo in plačajo krmo, čim mlajše so. Tudi je vpoštevati, da je pri svinjah čestokrat dozdevno najcenejše krmljenje — najdražje. Prav je, da štedimo! Toda, če štedimo tako, da na eni strani prištedimo 10 dinarjev, na drugi strani pa vsled te štednje izgubimo dva kovača, je to očividna gospodarska izguba in nesmiselnost. Vse to se zgodi, če hočemo svinje spitati s samim krompirjem, ali s samo koruzo, ali z mešanico krompirja in koruze (žita). V vseh teh krmilih je premalo beljakovin, onih čudežnih snovi onega kvasu, katero šele pomaga v gomolju, korenstvu in žitu dobro izrabiti vse močna te in škrobnate tvarine. Hitro pitanje je poceni pitanje! Ako dodamo krompirju ali koruzi Se poprej navedenih beljakovinastih krmil, posnetega mleka, ribje moke (ne mesto te moke klajno apno, ker to je sicer tudi dobro, vendar nima nobene beljakovinaste iredilnosti!) preš itdi znatno skrajšamo čas oz. dobo pitanja in znatno izboljšamo izrabo krompirja in žita pri svinjah. Malenkostni dohodek posnetega mleka ali ribje moke dvigne tudi redilni učinek krompirja in žita za polovico. Šivalni stroji: Vesta, Pfatf, Grltzner. Radio aparati in kolesa zelo poceni pri tvrdki Plevel, v Preski pri Medvodah Svete kipe 3.000— Din Vam izplačamo, ako vplačujete 5 let po Din 10.— tedensko. Prijave sprejema Klančnik, Stražišče 282. Šivilja, išče službe kot postrežnica. Gre šivat tudi na dom. Ponudbe na upravo lista. Zamenjam svoje posestvo v okolici Celja za hišo v Kranju ali okolici. Naslov v upravi lista. Kmečki fantje in dekleta pozor! Ugodno se proda radi izselitve v inozemstvo lepo posestvo blizu Ljubljane. Poizve se v upravi lista. Vina iz Centralne vinarne v Ljubljani, Fran-kopanska ulica 11, bodo zadovoljila Vaše pivce najbolj! POZOR! Na novo sem odprl kovačnico (fužino). Izdeloval bom vseh vrst sekire, lemeže, tesarsko orodje i. t. d.! Popravila, brušenje slamoreznih klin in druge. DEMŠAR ALEŠ, kovač ŠKOFJA LOKA. vseh velikosti po najnižjih cenah. Jaslice že od Din 2'— naprej. Trgovci znaten popust. Franc Konjedfč, keramik p. Stražišče pri Kranju Dežnike lastnega izdelka, kakor tudi veliko izbiro kožu-hovine, Vam nudi Jenko Alojzij dežnikar — KRANJ Važno! Popravljam vse vrste tehtnic in uteži in jih žigosane vrnem. Pesjak Stanko izdel. tehtnic Kranj Nova trgovina za dame in gospode IVO WENDLING KRANJ, Jenkova ul. Vas postreže z vsakovrstnim perilom, dobro, solidno in poceni. Predtiskana ročna dela. Kdor zida hišo, sebi ali drugim mu zasteklim stavbo poceni in solidno aH dam samo šipe točno po merah prirezane. Mizarji pri šipah popust. Na zalogi imam vedno stekleno opeko vseh vrst. Prepričajte se - prihranili boste 1 Hlebš - Kranj Vabilo na ustanovni občni zbor Gorenjske lesne produktivne zadruge v Kranju ki se bo vršil v ponedeljek dne 15. novembra 1937 ob pol 10. uri dopoldne v dvorani bolela „S£ara pošta" V Kranju. DNEVNI RED« 1. Poročilo o situaciji na lesnem trgu 2. Volitev načelstva 3. Volitev nadzorstva 4. Razna predavanja o vnovčevanju lesa 5. Slučajnosti. Na občnem zboru govore najodličnejši strokovnjaki in gospodarstveniki. Začasni odbor: A. Lesjak Al. Perne In urednika ia izdajatelja odgovarja VertevSek Milan, v Kaan ja. Tiska tiskarn« Tiskovnega tfrnlrvn v Kranja.