Emil Tokarz 
Univerza N. Kopernika v Torunju
GRADACIJSKO PRIREDJE
V SLOVENSKEM KNJIŽNEM JEZIKU
Kot gradacijske označujemo semantične odnose, ki »... so v izpovedi označeni z neenakostjo prvin konstrukcije, večjo vrednostjo ene prvine v primerjavi z drugo, izpovedjo rasti ali oslabitve podane vsebine*.«
Gradacija kot poseben tip semantičnih odnosov v parataktičniii konstrukcijah do nedavnega ni bila obravnavana. Tudi današnje obravnave paratakse zmeraj ne uvrščajo gradacije v poseben tip semantičnih odnosov in prištevajo take konstrukcije k protivnim ali vezalnim^.
Gradacijske konstrukcije so kot poseben parataktični tip začeli ločevati češki in slovaški jezikoslovci*.
F. Kopecny in V. Smilauer sta se pri analizi gradacije oprla samo na semantiko in ločila gradacijo in degradacijo, to je, rastoče in padajoče stopnjevanje; J. Bauer, M. Grepl in J. Blažek pa gradacijo obravnavajo tudi s formalne strani in ločujejo dva tipa strukturalno-semantičnih gradacijskih konstrukcij*:
1) »plati A, a nadto plati (i) B«
2) »(nejen) neplati A, nfbrž naopak plati B«.
V slovenščini sta aradacijo kot poseben tip parataktične konstrukcije prvič izločila J. Toporišič in V. Lamut^. Pri raziskovanju gradaciie sta se v glavnem oprla na semantiko in ločila analogno kot F. Kopecny in V. Smilauer rastočo in padajočo gradacijo; v njunih obdelavah manjka formalni opis gradacije. ,
' B. Zinkiewir^-Tomankowa, Spöjmki paralakfyczne v/vraiaiscp ftnaunki qradacvine v v/spölczesnym /QzjJtu Tosyjskim, Prace J^zykoznawcze, Zcszyty Naukowe UJ CLXIX, 1968, 233—243. s. 233.
' Prim. npr.: S. C. Dik, CooTđinallon, Amsterrlam 1968. 12. 6.: L. Beđnarc^uk, Indo-european Pnrntaxh. Krakow 1971, Wvdawnictwo Naukowe Wyzszej Szkoty Pedaaoriicznei. 6. 1. 3.: L. Bednarcziik. Zaaadnienia foimalnei klasylikacH spöiniköw, Lingua Po^naniensis X, 1964, 79—90; K. Polanski. Skladnia zdnnia zlo-ionepo w j^zyku gornoluiyckim, Wroclaw-Warszawa-Kraköw 1967, 3. 3. 3.; M. N. Petersen. .4o/rizv v Tvsskom iazyke. Russkij jazyk v škole, 5, 1952; A. N. Gvozđev, Sovremenny/ russkij literaturnvi jazyk, t. II, Sinlaksis, Moskva 1958, s. 137; A, ?????, R. Kolarič, M. Rupel, Slovenska slovnica, Ljubljana 1956, s. 300—301; itn.
' Prim.: J, Bauer, Russkie so;uzy v sopostavlenii s češskimi, Sbornik praci Filosoticke fakulty BrnSnske university, r. VI, 1957, A. 5.; J. Bauer, Vyvo/ stupnovaciho souvšti v češfine, Sbornik praci Filosoticke fakulty Brnenske university, 1956, A. 4., s. 24—36; I. Blažek, S/upnovacf spo;eni v češfinS, Sbornik praci Filosoficke fakulty Brnžnske university, XI, 1962, A. 10.; F. Kopecny, Zäklady češke skladby, Praha 1958, s. 260; V. Smilauer, JVovočeskd skladba, Praha 1947, s. 377—384.
' I. Blažek, cit. delo; isto J. Bauer, M. Grepl, Skladba spisovne češ(Iny, Praha 1964 (Učehni texti vyso-fcych škol), s. 277.
' Glej: J. Toporišič, Priredni odnosi v slovenskem knjižnem jeziku, Jezik in slovstvo XIII, Ljubljana 1968, s. 184—192; J. Toporišič,S/ovenslti knjižni jezik IV, Maribor 1970, s. 84, 91—92; V. Lamut, Stopnjevalno ali gradacijsko priredje, Jezik in slovstvo XIV, Ljubljana 1969, s. 48—51.
269
v slovenščini nastopata v stopnjevalnih konstrukcijah dva tipa kazalcev združitve in odnosov:
1) dvočlenski gradacijski vezniki:
ne samo II le — ampak (tudi),
ne samo II Je — marveč (tudi),
ne samo II le — temveč (tudi),
ne samo — tudi,
ne samo II le — nego tudi
ne samo II le — temveč celo,
ne samo II le — marveč predvsem;
2) enočlenski gradacijski vezniki:
tudi, pa, in, a, ampak in asindeton,
pri čemer so nekateri od teh veznikov ojačeni s členkom tudi, še ali z drugimi leksikalnimi prvinami.
Stavki z dvočlenskimi gradacij skimi vezniki
Najproduktivnejši kazalci združitve so dvočlenski gradacijski vezniki, ki neposredno izražajo gradacijske odnose; gradacijo napoveduje in vpeljuje prvi člen veznika. Taki vezniki pogojujejo dvočlenskost in zaprtost gradacijske konstrukcije (glej formule). Zelo važna prvina v dvočlenskem vezniku je negacija. Po zanikanju prislova samo ali le nastane situacija, ki zahteva dopolnitev izpovedi, ki se začenja s protivnim veznikom ampak, marveč, temveč. Vezniki so lahko dodatno ojačeni z gradacij skimi tudi, celo, predvsem itn. Prvi element dvočlen-skega gradacijskega veznika napoveduje, da bo prvemu stavku sledil drugi, važnejši.
Ta tip stavčnih zvez shematično lahko predstavimo s pomočjo naslednjih formul:
270
Primeri:
Stavki, povezani z veznikom ne // ni le II samo — ampak tudi:
Dobil je ne le večerjo, ampak tudi prenočišče. (S) — Znamo ga ne le piti, ampak tudi nesti. (TP) — Zame je bila to ne le sreča, ampak tudi čast. (TS) — Poljubljali so mu ne le desno, ampak tudi levo roko. (TS) — Najzanimivejši med njimi je Tirolec Osvald Wolkenstenski (1. pol. 15. stol.), ki ni le uporabil več slovenskih rečenic v večjezičnih pesmih, ampak je navajal tudi slovenščino med desetimi, ki jih obvlada. (KO)
Moral je živeti ne samo s telesom, ampak tudi s iantazijo in premišljevanjem. (TS) —• Ne samo nasledniki Davidovi, ampak tudi on sam je že čutil slikarsko puščobnost skrajnega vztrajanja pri utrjenih oblikah,... (K) — Dobra kritika ne podira samo, ampak tudi zida. (K) — Tam ni ljubil samo vina, ampak tudi krčmarico. (K) -— V njem ni imel samo predstojnika, ampak tudi prijatelja. (S) — Ni samo svetoval, ampak tudi pomagal. (K)
Stavki, povezani z veznikom ne // ni le II samo — marveč tudi:
Lojnice niso le ob lasnih koreninah, marveč tudi drugod v usnjici. (KRS) — Godilo se ji je kakor tistim redkim, ki jih ni gnala v svet le misel na zaslužek, marveč tudi sila po življenju. (BK) — Toda naj rezultate Žigonovih razlag danes presojamo tako ali drugače, ostala bo resnica, da so bistveno možnost novih, ne le oblikovnih, marveč tudi vsebinskih predorov v pesnikov,.. . (PP)
Seveda to ne velja samo za tako imenovano »vsebino« literarnega dela, marveč tudi za tisto, čemur pravimo izraz ali slog. (PP) — Autonomnosti poezije pa ni branil samo glede na njeno razmerje do morale, marveč tudi glede na njeno razmerje do zgodovinske resničnosti. (PP) —¦ Naravnost ni samo ideja, marveč tudi resničnost Aajrazličnejših dejstev in vprašanj duhovnega, socialnega, ekonomskega in političnega značaja. (VN)
Stavki, povezani z veznikom ne II ni le II samo — temveč tudi:
Naše žene so ne le pametne in delavne, temveč so tudi lepe. (JS) — Ni le ubogal, kar so mu ukazali, temveč tudi radovoljno se je ponižal. (CZ) — Barbara ji je pomagala ne le pakirati, temveč je poskrbela tudi za rezervacijo sedeža na vlaku. (TZ) — Nato mu da to zrcalo v »Pogledu na jezero «povod ne le za poetično kontemplacijo narave, temveč tudi za globoko ontološko razmišljanje. (VL)
Nisem videl samo belih obrazov, temveč tudi rumene, bronastorjave in čisto črne. (CZ) — Hlev torej ni bil zame samo torišče truda in dela, temveč mi je
271
postal tudi dom tihe, mladostne sreče. (KuS) — Oče se je razburjal in orička ni \ padala samo po živini, temveč čestokrat po meni. (KuS) — Na trgu je vsak dan več proizvodov, tudi takšnih, ki niso samo koristni, temveč tudi lepi za oko,... (KB)
Stavki, povezani z veznikom ne II ni le II samo j j več — ampak // temveč IJ marveč:
Potem je obrnil k stricu obraz, ki ni bil več samo bled, ampak bel kakor stena. ] (MS) — Obraz ni bil več samo bled, ampak bel kakor kreda. (S) — Taka razdrob- \ Ijenost pa ni problem samo na tem področju, ampak v velikem delu Štajerske \ in Slovenije. (D) — Pohlin ni ostal le pri dajanju pobud v slovnici, ampak je ; začel zbirati okrog sebe mlade nadarjene fante, jih navduševati za slovenski I jezik ter jih uriti v njega uporabi v literaturi in posebej v pesništvu. (KO) — In ne samo zaradi preprostega reda v njegovem moralnem svetu, marveč zaradi tega reda v svetu, ki ga ustvarja fantazija, je človeku Prešeren tako naraven,. preprost in blizek. (VL) — Stanovanje je aktualen problem ne samo danes, temveč je bil vedno od preprostega zaklona, votlega drevesa in naravne jame do eskimoskega igluja, lesenjač, zidanih hiš in ogrodnih nebotičnikov. (SM) — Sve- j tli valovi zvoka so ga hoteli prekovati pod svojimi strašnimi udarci v nekaj, kar' je bilo sicer še človek, a ne več človek-glas, človek-društvo, temveč — valo- : vanje. (ZJ) j
Radovedec ne taji ne le govorice, temveč celo govor drži, da vsem pričujočim lasje pokonci vstajajo. (TS) — Vsaka gledališka predstava mi je bila v užitek; ne zgolj umetnost sama, marveč tudi občutek sprostitve,. .. (GD) — Družbena stvarnost pa niso zgolj posamezniki, marveč predvsem ljudstvo, množice. (TS) — Kazal se je ne samo izvrstnega jurista, nego tudi spretnega stilista in bistroumnega moža. (TS) — V knjigi France Prešeren, poet in umetnik ..., najdemo novo razlago problema, ki ne izhaja več iz zgodovinske ideje uvoda, temveč predvsem iz individualne ideje Krsta. (PP) — Stilno je ta verzifikacija močno neizčiščena ne le zato, ker si pesničarji še niso izoblikovali in izčistili izraza, ampak predvsem zaradi vplivov, ki so na nje delovali. (KO)
Zveze z enočlenskimi gradacijskimi vezniki:
Enočlenski gradacijski vezniki so kazalci zvez, ki ne tvorijo tako izrazite strukture kot dvočlanski vezniki. V večini primerov so okrepljeni z dodatnimi leksi-kalnimi prvinami.
Vloga gradacije je veliko manjša kakor v prejšnjem tipu. Tu lahko ločimo zveze brez zanikanja, zveze z zanikanjem v obeh stavkih, zveze z zanikanjem v drugem stavku.
Pri asindetskih zvezah pride v nekaterih primerih do razbitja dvočlenskosti gra-dacijskega reda. Tako srečamo mnogočlensko vrsto, ki izraža gradacijske odno-
272
se semantično, s svojo strukturalno zgradbo pa se v večini primerov razlikuje od gradacijskih konstrukcij. Mnogočlenske asindetske zveze tega tipa vseeno nastopajo precej redko in jih lahko imamo za izjemne parataktične konstrukcije.
Zveze brez zanikanja:
1) stavki, povezani z veznikom tudi:
Tako je mislil in čutil kot deček; tako mislijo in čutijo vsi od kraja, tudi njegova mati. (BK) — Planil je, jo pogledal in pridržal dih. Tudi ona ga je gledala. (KrM)
— Telo je bilo trudno, tudi misel je bila okorna. (KrM) — Zanimive so sceno-gratske rešitve Flavia Magherinija; tudi igralci so se izkazali, najbolj Leo Gem. (D) — Jutri bom spet šla na ljudski odbor, tudi oče bodo šli z menoj. (IN)
2) stavki, povezani z veznikom pa tudi II pa še:
Ubogi pregnanec je šel po svetu brez denarja, pa še brez tolažbe in upanja. (TP)
— Obredi in slovesnosti, pa tudi vsakdanja opravila so bile otroku smiselno urejene igre. (LP) — Zato se boji pogledati naravnost, boji se odpreti usta, pa tudi pred omaro ob steni se boji stopiti. (LP) — Tekmovanja izven konkurence se lahko udeleže vsi mladiči s slovenskega prvenstva (!) pa tudi ostali. (D) — Fanla pa imam ... Pa še kako lepega. (GD) — Krila so mu pogosta predstava, ljub simbol prispodoba, pa tudi samo okras. (VL)
3) stavki, povezani z veznikom a tudi:
Z otrokom so skrbi, a tudi veselje. (IN) — Izklicevanje pri cerkvi se je nadaljevalo kakoT hudo leto, da že nihče ni več poslušal. A tudi bojkot je trajal. (KuS)
4) stavki, povezani z veznikom in tudi:
Mož je šibek in star in tudi popolnoma gluh je. (KoS) — Bil je enajsti stanovalec celice, ki je uradno bila določena za štiri osebe in je imela tudi toliko prostora na pogradih. (KuS) —• Njegove besede pa zvene še danes sveže in so tudi za nas točna kritika povojnega ekspresionizma. (OL) — Tresel se je on, in tresel sem se tudi jaz. (LaS) •— S silo so ga morali spraviti v hišo in jed so tudi komaj spravili vanj. (KoS)
5) stavki, povezani z veznikom ampak:
Veš malo sem pijan, ampak čisto malo, majčkeno. (SO) — Ti zdaj ne govoriš, ampak kričiš. (J) — In zdaj več ne ponavljam, ne grozim, ne vpijem, ampak doživljam. (ZM)
6) stavki, povezani asindetsko:
Pri tej vrsti zvez je gradacija pogosto izrazito okrepljena s stopnjevanjem. Tu pogosto srečamo vse vrste stopnjevanja od osnovnika do presežnika:
Turčin mi je blago pobral, Turčin mi je hišo požgal. (JS) — Globoko, vse globlje se nam je zarezalo v dušo. (CZ) — To je grozno, to je strašno, to je skoro neverjetno! (LaS) — Bukov gozd je gost, borov je gostejši, smrekov je najgo-stejši. (JS)
273
In prav v takih stavkih pride do razbitja dvočlenskosti gradacijskega vrstnega reda.
K dvočlenskim gradacijskim zvezam prištevamo konstrukcije, v katerih je gradacija okrepljena s: pa, še, celo + primernik ali presežnik, glej primere:
Na deželi je zrak čistejši kakor v naseljih, najmanj čist pa je v velikih industrijskih središčih. (JS) — Nocoj sem še podlež, jutri bom pa človek. (KrM) — Volna je mehkejša od žime, najmehkejše pa je perje. (JS)
Vino je močna pijača, žganje pa je še močnejše. (JS) — Fant je bil nagle jeze, oče pa je bil še naglejši. (JS)
Ne odobravam ga, še več, zaničujem ga. (KoO) — Jed brez soli je plehka, še plehkejši je govor brez misli in brez vsebine. (JS) — Od razlike izkupička je ostalo za najemnino, a za zavarovalnico že ni doseglo, še manj pa za obleke in druge potrebščine. (KuS) — Pobuda je zanimiva in koristna iz dveh razlogov: v Italiji se kaj malo ve, da živi na vzhodni meji slovenska manjšina, še manj pa poznajo probleme in njeno kulturo. (D) — Angleži niso imeli podrejene vloge, čeprav so izgubili z visokim rezultatom 2:5 (0:3). Še več: v polju so bili najmanj enakovredni. (D)
Zveze z zanikanjem v obeh stavkih:
1) stavki, povezani z veznikom Judi;
In v tem je uživala. Ne samo iz polnega deklištva, tudi ne iz polnega ognja zrele žene. (JN) —¦ Ničesar ne ve, tudi sluti ne. (TS) — Nikomur je ne izdam, tudi ženi ne. (KC) — Cujte me, praga te hiše ne prestopim več, tudi moji otrt)ci ga ne bodo. (IN) — V njegovem glasu vendar ni bilo nič strašnega. Tudi njegov obraz ni bil grozen. Ona pa je zardela in se sklonila. (KrM) — Toda tu nam ne gre za golo estetiko, tudi ne za svetovna merila. (2D) — Zvečer ni dobro čez cesto, tudi zjutraj ne. (??) — Zaspati ni moč človeku ne umiriti se, tudi umreti ne bom mogla. (LH) — Ni se razveselil, tudi ne razžalostil; nikoli in nikomur bi ne bil mogel povedati, kaj se je oglasilo takrat v njegovem srcu. (CZ)
2) stavki, povezani z veznikom in tudi:
Marenka ni videla nikogar in tudi nje ni nihče videl. (ZC) — Strah je bil v očeh, kletve ni bilo in tudi ne obžalovanja. (CZ) — Nisem ji rekel ne zvečer, ne drugi dan in tudi ne ob slovesu. (ZC) — Zakaj srce ne pozna malenkosti in tudi paragrafov. (ZC)
3) stavki, povezani z veznikom pa tudi:
Otrok ne more paziti pri pouku v šoli. Minejo tedni, ko ne sliši besede, pa tudi učenci ga ne zanimajo več. (LP) — Jaz ne, pa tudi nihče drugi to ne bo. (KrM)
Zveze z zanikanjem v drugem stavku (ali brez zanikanja):
Sem prištevamo majhno število zvez, ki izražajo gradacijske odnose, povezane z veznikom a. Gradacija je tu dodatno okrepljena s še, nič manj, vedno (+ primernik) :
274
Po četrti se je izza dobrega pol kilometra oddaljenega hriba, za katerim je tičal trg, dvignil sprva rahel, a vedno močnejši svit požara. (??) — Bila je dovolj grenka za mojega očeta in mojo mater, ki sta brozgala poljansko močvirje, a nič manj grenka za nas otroke. (KI) — Petrolejka je plapolala in njegov obraz je postajal bled, a še vedno nemiren, negiben;... (??)
Seznam avtorjev in del, iz katerih so primeri:
BK — F. Bevk, Kaplan Martin Cedetmac, Ljubljana 1938; CZ — Ivan Cankar, Zbrani spisi, Ljubljana 1968, D — Delo; GD — S. Grum, Dogodek v mestu Gogi, Ljubljana I93Ij IN — A. Ingolič, ???h? nad domačijo, Maribor 1961: J — Boris Jukič, informator: JS — J. Jurančič, Slovenački jezik, Ljubljana 1965; K ¦— Kartoteka Inštituta za slovenski jezik SAZU; KB — C. Kosmač, Balada o (robemi in oblaku, Ljubljana 1965; KC — V. Kavčič, Cez sotesko ne prideš, Ljubljana 1956; KI — M. Kranjec, Imel sem jih rad, Ljubljana 1953; KO — J. Koruza, O začetkih slovenskega pesniälva, Ljubljana 1971; KoO — M. Kozina, O človekovi dejavnosti, Ljubljana 1957; KoS — C. Kosmač, Sreča in kruh, Ljubljana 1946; Kr M — M. Kranjec, Majhne so stvari, Ljubljana 1947; KRS — J. Krečič, M. Ramovš, Somafologija, Ljubljana 1966; KuS — L. Kuhar, Samorasmiiü, Ljubljana 1940; LaS — V. Lamut, Slopn/evaJno alj giadacijsko priredje, JiS, Ljubljana 19S9; LH — D. Lokar, Hudomušni Eros, Ljubljana 1960; LP — D. Lokar, Podoba dečka, Koper 1956; OL — A. Ocvirk, Literarni zapiski, Ljubljana 1935; MS — M. Malenšek, Se bo kdaj pomlad, Ljubljana 1957; PP — B Paternu, Prešernov Krst pri Savici, Maribor 1970; S — Slovar slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana 1970; SO — B. Smolnikar, Oiroško življenje teče dalje, Ljubljana 1963; SM — B. Skerlj, Misleči dvonožec, Ljubljana 1963; TP — P. Trdina, Peter in Pavel, Ljubljana 1884; TS — J. Toporišič, Slovenski knjižni jezik IV, Maribor 1970; TZ — J. Toporišič, Zakaj ne po slovensko, Ljubljana 1968; VL — J. Vidmar, Li(e-rarne kritike, Ljubljana 1951; VN — F. Vodnik, Narodnost in svetovni nazor, Ljubljana 1933; ZJ — D. Zaje, Jezik jz zemlje. Ljubljana 1962; ZM — P. Zidar, Marija Magdalena, Maribor 1968; ZD — Dela Oiona Zupančiča V, Ljubljana 1950.