W £ N § 6C i j> « . 'J - Si v.: -—" ;—~ — \S 'fŠf " > N i GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA KOPER — 9. SEPTEMBRA 19G0 -fr POSTNINA PLAČANA V GOTOVINI -fr LETO IX. — ŠTEV. 37 BI mmP ..i«-:.' Pi ¥-M Pred. petimi leti, dne 20. avgusta 1955, je bil v Vidmu podpisan »Sporazum med FLR Jugoslavijo in Republiko Italijo o ureditvi osebnega prometa kakor tudi su-hozemskega prevoza in prometa med tržiškim območjem in območji, ki mejijo nanj.« Po kraju podpisa se je udomačil za ta sporazum naziv »Videmski sporazum«. Mednarodni pravni temelj Vi-demsuega sporazuma je London- ki memorandum, parafiran 5. Oktobra 1954, cigar seama točka določa, da bosta jugoslovanska in italijanska vlada v a veh mesecih od parafiranja memoranduma »... zaceli z razgovori o kar najhitrejši sklenitvi sporazuma o malem obmejnem prometu, v katerega je vključiti iolajšave za prehode prebivalstva obmejnih področij po suhem in po morju preko meje zaradi normalnih trgovskih in ostalih dejavnosti, kaivor tudi prevozov in prometa.« Prvotna zamisel, naj bi sporazum veljat le za 10-kilometrski obmejni pas v neposrednem tržaškem območju, se je razširila, tako da velja sporazum za večji del bivše cone B in za ves obmejni predel vzdolž jugoslovan-sko-italijanske meje, s čimer je ta meja postala ena najbolj odprtih meja v Evropi. Že sam obstoj Videmskega sporazuma, zlasti pa še njegovo izvajanje, ki poteka z obeh strani vseskozi urejeno in brez težav, sta dokaz dobrega sosedstva med našo državo in Italijo in sicer eden najbolj zgovornih dokazov takega stanja. Tako je bil mali obmejni promet ocenjen tudi s strani najvidnejših politikov obeh strani. Edvard Kardelj v Kopru Minuli teden se je mudil na obisku v Kopru podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj. Ogledal si je nekatere objekte in se dalj časa razgovar-jal s predstavniki okraja in obalnih občin o problemih izgradnje in nadaljnjega razvoja tega področja. Obiskal je tudi Izolo. Omeniti je tudi tvorno sodelovanje članov Stalne mešane komisije za izvajanje Videmskega sporazuma, ki je bila ustanovljena za zavarovanje pravilnega izvajanja sporazuma. Ta komisija je doslej sedemkrat zasedala in je pri tem sprejela vrsto sklepov, s katerimi se še nadalje izboljšujejo pogoji malega obmejnega prometa. Tudi sodelovanje lokalnih organov, ki se občasno sestajajo zaradi urejanja praktičnih tekočih vprašanj maloobmejnega prometa, je vseskozi kon-straktivno in lojalno. Prebivalstvo z obeh strani meje se v veliki meri poslužuje pravic po Videmskem sporazumu. V koprskem okraju ima 40.037 oseb propustnico Videmskega sporazuma, s tržaškega področja pa je bilo vidiranih 77.259 propustnic. Razen tega je bilo na naši strani izdanih 8S5 izrednih propustnic za razne nujne opravke naših državljanov v Italiji, italijanske oblasti pa so izdale 1735 izrednih propustnic. 218 naših državljanov ima letne propustnice za neomejeno število prehodov. Od teh sta 102 osebi v rednem delovnem razmerju na italijanskem področju. Dvolastniške izkaznice ima 225 naših državljanov in 560 italijanskih, enake pravice glede prehodov pa uživa še nad 1100 oseb, (Nadaljevanje na 2. strani) 'rti' ■«V JP«JIP iŠŽSii Ht II Mili a® o»;* C*: . V- . « i® Jllpfi n M »Vj êm 4 V POSTOJNSKI OBČINI TUDI LETOS V počastitev desete obletnice delavskega samoupravljanja pripravlja občinski sindikalni svet v Postomi delavske športne igre. Namen prireditve ni le tekmovanje v posamezni šoortni disciplini, marveč predvsem pritegnitev čim večjega števila delavcev k športnemu udejstvovanju. Zato bo tekmovalna komisija pri ocenjevanju posameznih rezultatov športnega tekmovanja upoštevala tudi rezultate, ki jih bodo posamezne sindikalne organizacije dosegle v množičnosti; se pravi, da bodo posebej nagrajene tiste, ki jim bo uspelo na igre privesti sorazmerno največ svojega članstva. V ta namen sta pripravljeni dve nagradi: deset in pet tisoč dinarjev. Športno tekmovanje bo obsegalo sedem disciplin: nogomet, odbojka, streljanje, šah, namizni tenis, tek in balinanje. Za najboljšo ekipo je pripravljen prehodni pokal. Doslej je svojo ude- ležbo na igrah prijavilo že nad sto ekip. Največ zanimanja je za streljanje in za balinanje. Igre se začnejo v nedeljo, 11. sentembra, in bodo trajale teden dni. Zaključene bodo s slovesno podelitvijo nagrad v nedeljo, 18. septembra. Pravkar poteka šestdeset let, kar je bil v Trbovljah rojen tovariš Miha Marinko, predsednik Ljudske skupščine, sekretar Centralnega komiteja Zveze komunistov in predsednik Glavnega odbora SZD.L Slovenije ter član Izvršnega komiteja CK ZKJ. To pa so le štiri glavne izmed številnih funkcij, ki jih naš jubilant opravlja. Življenje ga je prekalilo v klenega revolucionarja in neuklonljivega borca za pravice delovnih ljudi. Član SKOJ od leta 1910 in KPJ od 1923 je bil trn v peti protiljudskemu režimu kraljevine Jugoslavije. Preganjan in zapiran, mučen in nenehno pod nadzorstvom ni nikoli klonil. Delal je tudi v tujini, se šolal v zavestnega revolucionarja, opravljal doma važne politične funkcije in bil že leta 1937 na Cebinovem izvoljen v CK KPS. Trdo življenje in delo za pravice delavcev je dobilo še večji smoter, ko je izbruhnila vojna. V njej je imel tov. Marinko velik delež. Že pri pripravah. Konec leta 1911 je padel v roke sovražniku in bil zaprt v Italiji. Leta 1913 je od tam ušel in delal kot visok politični funkcionar tudi pri nas na Primorskem in v Trstu, dokler ni bil poklican v CK KPJ. Po vojni vsi poznamo njegovo vnemo pri graditvi lepšega življenja v socialistični Jugoslaviji. Domovina je velikemu revolucionarju dala številna visoka priznanja in odlikovanja, med drugimi Ited narodnega heroja. Vsi želimo našemu dragemu predsedniku in sekretarju še mnogo let zdravja in sreče ter veliko moči pri nadaljnjem delu. OB ZAHTEVI ZAHODNONEMŠKIII GENERALOV PO ATOMSKI OBOROŽITVI O v Jugoslavija je s svojim odločnim protestom proti atomski oborožitvi Bundeswehra in uvedbi splošne vojaške obveznosti v Zahodni Nemčiji opozorila svetovno javnost na rastočo nevarnost, ki jo pomeni za mir oživljanje revanšističnega nemškega militarizma Svetovna javnost je z veliko pozornostjo in odobravanjem sprejela odločno stališče jugoslovanske vlade glede zahteve za-hodnonemškega generalnega štaba o oborožitvi zahodnonemške vojske z atomskim orožjem in zahteve po uvedbi splošne voja- ške obveznosti v Zvezni republiki Nemčiji. Vse svetovne časopisne agencije, radijske postaje in štev Ini dnevniki so objavili odlomke sporočila jugoslovanske vlade, ki označuje oživitev militarizma v Zahodni Nemčiji kot zelo nevaren pojav v mednaroa- Zahteva po novih šolskih prostorih, ki jo je spomladi postavil šolski odbor v Vremskem Brito- SE1 II II O LUMUMBA JE OBVLADAL POLOŽAJ Te dni je nameraval predsednik kongoške republike Kasavabu prevzeti v Kongu oblast z državnim udarom proti predsedniku vlade Lu-mumbi, kar mu pa ni uspelo. Lu-mumba je obdržal oblast v svojih rokah in označil Kasavubijev nastop kot zaščito gospodarsko-političnih teženj kolonialistov v Kongu. Zato je Lumumba zahteval od vlade, da je odstavila predsednika Kasavubo in bo sklicala parlament. V Leopoldvillu je trenutno mir. Sile OZN so v stalni pripravljenosti. Dokaj mučen vtis pa je napravila Kasavubujeva akcija spričo njegove namere, da bi izkoristil sile OZN za reševanje notranjih problemov dežele. Za sedaj je znano le to, da bo Varnostni svet o novem položaju v Kongu verjetno razpravljal šele, ko bo položaj jasnejši. Vse pa kaže, da Belgija podpira Kasavubo. DE GAULLEJE RAZOČARAL ^Te dni je De Gaulle na tiskovni l^mferenci ponovno dejal, da se zavzema za uveljavitev samoodločbe v Alžiriji, vendar tako, kot si to samoodločbo zamišljajo Francozi. De Ganile je tudi ostro napadel OZN in ji odrekel pravico vmešavanja v reševanje alžirskega vprašanja, češ da je to izključna pristojnost Francije same. Svetovni komentatorji pa menijo, da gre za nov zaplet v Alžiriji in da je malo verjetnosti na začetek pogajanj med alžirsko narodnoosvobodilno vlado in med francosko vlado. SINDIKALNO GIBANJE V Douglasu zaseda te dni kongres britanskih Trade unionov in razpravlja o delu delavsko sindikalnih poverjenikov v angleških gospodarskih organizacijah. Komisija generalnega sveta Trade unionov je predložila v razpravo poročilo, iz katerega je razvidno, da je bilo v zadnjih dveh letih v Vchiki Britaniji izmed 415 stavk 140 organiziranih ob soglasnosti ali na pobudo sindikalnih vodstev, medtem ko so 100 stavk organizirali delavci sami brez vednosti svojih sindikalnih organizacij, 145 stavk pa so organizirali v znamenje solidarnosti in podpore tistim delavcem, ki so hoteli s stavkami doseči zvišanje plač. Po razpravi je kongres sprejel resolucijo, v kateri izreka priznanje de-lavsko-sindikalnlm zaupnikom, proti katerim je ves britanski tisk v zadnjem letu uprizarjal gonjo. fu, ni ostala brez uspeha. Ko smo prvi dan novega šolskega leta ob skali upravitelja, smo ga že našli v novi, svetli učilnici. Poročali smo že, da se je vrem-ska šola doslej skromno stiskala v dveh tesnih prostorih, od katerih so enega uporabljali za učilnico, drugega pa za mlečno kuhinjo. V zadnjem je bila stisnjena celo knj žnica PD »Vrem-ščica«. Pod učilnico pa je bilo še skromnejše enosobno stanovanje za učiteljski par. Vse skupaj — stara, malce preurejena kmečka hiša. »Premestite vendar šolo in Vremcem boste naredili veliko uslugo!« je na seji obč. sveta za prosveto pritegnil njegov tedanji član pisatelj France Magajna, ki je nekoč tudi sam trgal hlače v stari šoli. Sicer pa je bilo soglasje popolno. Toda kaj, ko pa sredstva za tako lepo zamisel niso bila planirana. Pa je res vse samo v denarju, s katerim razpolaga občina? Primer vremske šole kaže, da ni tako. Kdo ve, kako se zgodi, da tega ali onega popade ideja in ga drži vse dotlej, dokler zamisel ni uresničena. V Vremah sta med drugimi b la taka šolski upravitelj Zdenko Švagelj in predsednik šolskega odbora Anton Planine. Rudnik črnega premoga z direktorjem Požekom na čelu je dal prvi odmev: »Dali bomo zidarja in material!« In tedaj se je sprožil plaz: šolska zadruga je prevzela vrt, KZ je priskočila na pomoč s traktorjem, Občinski ljudski odbor je neposredno ali prek Uprave komunalne dejavnosti še nekaj primaknil — in ... Ni še konec. Prvi učilnici bo prej ali slej sledila še ena v prvem nadstropju. Tako bo vsaj dvoma izmed štirih razredov omogočen redni pouk. In vremska šolska zgradba z dvema svetlima učiln cama, delavnico, ograjenim vrtom, prepolnim smeha in cvetja, igriščem in družinskim stanovanjem za učitelje je postala svetal zgled, kako se s čutom odgovornosti za skupno stvar lahko reš.jo tudi večji problemi, -er ni politiki. Jugoslovanska vlada je namreč s tem sporočilom opozorila na zgodovinske sklepe šefov vlad Velike Britan je, ZDA In SSSR, ki so jih sprejeli leta 1945 na konferencah v Jalti in Potsdamu glede popolnega uničenja militarizma v Nemčiji in preprečen j a poskusov, da bi Nemčija ponovno postala vojaška s.la v Evropi. Jugoslovanska vlada je tudi prepričana, da bi ugoditev zahtevam zahodnonemškega generalnega štaba do skrajne mere otež-kočila, če že ne onemogočila mirno ureditev zamotanega nemškega vprašanja in drugih mednarodnih problemov, kot je vprašanje splošne razorožitve. Zato poziva vlade sveta in OZN, da se z vsemi močmi upre j o takšnim načrtom. Odločno stal šče naše vlade je v svetovni javnosti še bolj povečalo ugled Jugoslavije, ki se dosledno upira vsem poskusom uveljavljanja napadalne politike prenapetih zahodnonemških generalov, ki so več ali manj še vedno pod vplivom tistega militarist čno-nacističnega duha Hitlerjevega tretjega Reicha, ki je prav te dni, pred 21 leti povzročil drugo svetovno vojno. TOMOSOVI MOPEDI NA DIRKAH V HOCKENHEIMU V NEMČIJI Preteklo nedeljo so Tomosovi mopedi Colibri-special, izdelek naše domače motorne industrije, dosegli na mednarodnih motornih dirkah v Hockenheimu v Zahodni Nemčiji presenetljiv uspeh. V dirkah motorjev do 50 rn1 so sodelovali v konkurenci najboljših tovrstnih evropskih vozil kar štirje Tomosovi mopedi. Tekmovalci na jugoslovanskih vozilih so dosegli odlično 1., 4., 5., in 8. mesto ter se tako uvrstili med prvo polovico nastopajočih. Prvo-plasirani Tomosov moped Colibri-special pa je hkrati porušil re- kord znane proge v liookenheim-ski areni in dosegel v enem krogu povprečno hitrost 113 kilometrov na uro! Zmagoslavje Tomosovih mopedov je toliko večje, ker so tokrat naši dirkalni motorji, izdelek jugoslovanske motorne industrije, prvič zastopali našo državo v inozemstvu — zato je izredni uspeh CoJibrijev tembolj presenetil tudi najbolj ugledne inozemske tvrdke, ki bodo v bodoče očitno morale računati na nova presenečenja Jugoslovanov. ■b / k (Nadaljevanje s 1. strani) ki so zaposlene pri teh dvolast-nikih. Mali obmejni promet je v preteklih letih postopoma naraščal in je dosegel naslednje število prehodov: Jugo- Itali- slovani jani 1955 18.953 18.954 1956 436.510 428.239 1957 835.731 860.119 1958 920.441 857.757 1959 1.115.4S7 1,079.211 S proslave ob odkritju spominske plošče na grobnici, v kateri je na Taboru pri Vrabčah pokopanih 16 borcev NOB in talcev. V grobnici počiva tudi narodni heroj Mihaela Skapin-Drina. Proslava je bila za občinski praznik sežanske komune, dne 28. avgusta. Na sliki: sekretar občinskega komiteja Sežana Alfonz Grmek govori na slovesnosti I Do konca avgusta tega leta je izstopilo 720,755 državljanov FLRJ in 646.948 državljanov Italije. To pa pomeni, da je frekvenca potnikov v malem obmejnem prometu izredno močna ter zahteva tudi od obmejnega aparata in od ustrezii}.h lobmejnfih objektov in drugih naprav potrebno pripravljenost. Če lahko do določene mere ugotavljamo, da se je izboljšala ekspeditivnost obmejnih organov, pa nikakor ne moremo še biti zadovoljni s stanjem obmejnih objektov, kar zelo otežkoča delo obmejnih organov, s tem pa tudi sam potek malega obmejnega prometa. Pričakovati-pa- je, da bodo naš.e oblasti v kratkem odločneje začele reševati to vprašanje. V ilustracijo, s kakšnimi težavami se morajo obmejni organi boriti v. «M f-k • ¿gj i-S^-i.' —■ ,■•■ i - Začeli so z asfaltiranjem nekaterih delov ceste med Sežano in Štanjelom na Krasu. Zal bodo letos dokončali le tri km cestišča. Z drugimi odseki pa bodo nadaljevali v naslednjih letih, ko bodo na razpolago sredstva za rekonstrukcijo te važne prometne žile JUBILEJNI »SLAVNIKOV« IZLET V POSTOJNO V »Jamski restavraciji« v Postojni je bila minuli teden skromna svečanost, katero sta pripravila podjetje »Slavnik« iz Kopra in uprava Postojnske jame v čast švedskemu turističnemu vodiču, gospe Elisabeth Ritzberg, ki je danes pripeljala svojo 50. skupino s »Slavnikovim« izletom v Postojno. Povabili so gospo Ritzberg in vso njeno današnjo skupino na majhno zakusko, kjer so bila izročena gospe tudi praktična darila v spomin na Jugoslavijo in v zahvalo za njeno prizadevanje, da bi čim večje število švedskih gostov, ki letujejo v Ankaranu, spoznalo tudi druge lepote naše domovine. Gospa^_ Ritzberg je v zahvali izrazila pre-flBp pričanje, da bo v prihodnjih letih^^ lahko spremljala še večje število Švedov, med katerimi je Slovenija vedno bolj poznana in privlačna. KULTURA PROSVETA ^r KULTURA PROSVETA ^r KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA ir KULTURA PROSVETA -k KULTURA KAKO BOMO REŠILI GORDIJSKI VOZEL ŠOLSTVA V KOPRU VASJA OCVIRK: Fouk v treh izmenah nikakor ni v skladu z zahtevami šolske reforme in sodobnega pouka — Edina rešitev je Čimprej novo šolsko poslopje — Tesno s tem v zvezi je tudi vprašanje pionirskega doma in otroškega vrtca Začelo se je novo šolsko leto. Tretji izmeni, ki je že dve leti visela nad koprsko osnovno šolo kot Damoklejev meč, so letos žal ni bilo mogoče izogniti. To je prineslo vrsto težav učencem, njihovim učiteljem in ne nazadnje staršem, posebno zaposlenim materam. Kljub trem izmenam so razredi prenatrpani, na osnovni šoli »Pinka Tomažiča« pa še primanjkuje ena učilnica, kar bodo skusaii rešiti z adaptacijo vmesnega prostora med ooeina stavbama. Od vsem tem pa je dobro znano dejstvo, da nobena šola nuna ne kake večje predavalnice, nobene delavnice ali kuhinjo za tehnični in gospodinjski pouk, nobenega kabineta, celo niti telovadnice. V prenatrpanih razredih, kjer bo pouk od 7,15 do 18,l>5, bodo otroci tudi telovadili! Telovadnica pri gimnaziji je na razpolago le višjim razredom eno uro na teden. O perečih vprašanjih ob začetku šolskega leta in treh izmenah sta razpravljala ooa šolska odpora na siKupni seji. Zediniia sta se, da naj bi trajala učna ura za razrede, prizadete s tremi izmenami — to je na 1. osnovni šoli 12 oddelkov in na II. osnovni šoli 15 nrldpjkov —■ dini, ki bo nosilec našega bodo' čega razvoja in napredka. Poroj čali smo že o seji občinskega ljudskega odbora, kjer so razJ-pravljali o novem šolskem pop slopju, o stavbi s 16 učilnican na Bonifiki. Pri revizijski kom siji pa se je vse skupaj zataknil(>, ker razpravljajo še o drugem n črtu z 10 učilnicami. Če bi odot-brili načrt, s katerim jo soglašsl tudi ljudski odbor in za katereg so izdani že detajlni načrti, lahko začeli z deli novembra lcf-tos. Sicer pa ... Toda to je vprašanje, ki nujr terja odločno besedo in odločite kjer besedice »če«, »mogoče« i »sicer« ne bi smele najti mest K •M : -X ï ff; ' H W ' i 3 • £ Z. L. Zakaj je ma V LJubljani je podjetje Vesna-film priredilo »Teden filmov«, kjer so prikazali sedem Izbranih filmov, ki naj bi v mesecu septembru v vseh republiških središčih označevali začetek novega filmskega leta. Večina filmov je s svojo vsebino in umetniškimi kvalitetami zadovoljila tako številno občinstvo kot filmske kritike. Upajmo, da bomo videli v kratkem času katerega teh filmov tudi na naših platnih Med filmi, ki so jih pokazali ob tej priložnosti, je tudi KLJUČ, eden najboljših filmov angleške proizvodnje. Temo poznamo Iz Hartogovega romana »Stella«, ki ga imamo tudi v slovenskem prevodu. Film sc dogaja med drugo svetovno vojno v nekem angleškem pristaniškem mestu in pripoveduje napeto in dramatično zgodbo o pomorščakih, ki hitijo na pomoč poškodovanim ladjam. V glavnih vlogah nastopajo Sophia Loren, William Holden in Trevor Howard (na sliki). Film je režiral znani Carol Reed, scenarist, pa je Carl Foreman, ki se je moral umakniti v Anglijo, ker so ga v ZDA obtožili proti-ameriške dejavnosti. Foreman pravi, da je s »Ključem« začel svojo lastno trilogijo o vojni in njenih posledicah OBISK V LJUDSKI UNIVERZI OKRAJA KOPER O V 00 Vu flso 0 zanimanja za komercialni študij in tuje jezike? I T?avze pa le po o minut, toliko da otroci lahko zamenjajo zvezke. To bo vsekakor manjša škoda, kot če bi bilo treba na ljubo običajnim šolskim uram in pavzam nekatero predmete črtati ali pa da bi se pouk druge izmene zavlekel do 15.30. Kosilo okrog 16. ure prav gotovo ni primerno za otroka. S tem v zvezi je tudi vprašanje šolskih inailic. Glede na tri izmene bi morala mlečna kuhinja obratovati domala ves dan, na drugi strani pa v kratkih petminutnih pavzah za malico niti ne bo časa. Tako malic sploh ne bo, drugo vprašanje pa je, če je to za naše otroke dobro in zdravo. Zdravstveni in socialni delavci bodo temu prav gotovo ugovarjali. Ob koncu lanskega šolskega leta je bilo govora, da se bo v času počitnic pionirski dom preselil v Primernejše prostore bivše menze Ljud. milice. Toda adapta-cijska dela so se zavlekla, težave so z nerazumevanjem ljudi, ki tam še stanujejo in posledica vsega tega je, da je pionirski dom še v starih prostorih, da ima premajhno kapaciteto, da bi sprejel vse otroke zaposlenih staršev, na •nrugf strani pa~niti osnovni šoif ne moreta koristiti teh prostorov za delavnice, kot je bilo predvideno. Upati je, da -bo vsaj to vprašanje rešeno do zime in da bo v najslabšem primeru vsaj v drugem polletju na obeh šolah tehnični in gospodinjski pouk. Posebno pa se bo treba še zanimati za 1. razred, v katerega je letos precejšni! naval — saj je kar osem prvih razredov. Za te majhne ukaželjne začetnike v pionirskem domu trenutno nir prostora, baje pa jih je priprav-l -4ien" sroreietL--otrDški yrtec-.-"19a-^ loga pristojnih občinskih iorumov bo pač, da to stvar uredi. Tri izmene pri šolskem pouku so potegnile s seboj še druga vprašanja. Posebno je izstopilo vprašanje urnika v otroškem vrtcu. Kot vemo, je vrtec odprt do 16. ure, učiteljice, ki bodo učile v tretji izmeni in imajo otroke v vrtcu, bodo imele pouk do 18,05. Prav gotovta pa niso edine, tu so še žene, zaposlene v turnusih ali trgovskih obratih, ki tudi niso proste do 18. ure. Nujno bi bilo, da je tudi vrtec odprt vsaj do takrat. Drugje so menda to že vpeljali pred časom. Pereče vprašanje šole in pouka terja v Kopru nujno rešitev. Primerna rešitev pa je samo novo šolsko poslopje, sicer v prazno govorimo o šolski reformi, o sodobnem pouku, o nadobudni mla- Na sedežu Ljudske univerze okraj Koper v Kreljevi ul. 5 je te dni žl vahno. Tja prihajajo delovni Ijudjl: raznih strok in poklicev, ki bi si raV-di prek raznih tečajev, seminarje!) in večernih šol pridobili višjo kvalil Eie--ffKTCTJo in s tem 'tudi btujsimeTOVinf" mesto. 2e lani vpeljanim oblikam se bo v novi študijski sezoni pridružilo še marsikaj novega. Upravnik LU Ciril Pelicon nas je seznanil z novostmi. Na področju idaološko-polltičnega izobraževanja, ki mu LU v sodelovanju z okrajnimi In občinskimi političnimi forumi posveča veliko pozornosti, bodo poleg C-mesečne večerne politične šole, ki se je z uspehom uveljavila že lani, v oktobru uvedli tudi enomesečno celodnevno politično šolo Internatskega tipa. V njej bodo isto snov obdelali po zgoščenem programu za tiste tečajnike Iz vsega okraja, ki zaradi oddaljenosti aH drugih vzrokov ne morejo obiskovati večernih političnih šol. To zgoščeno politično šolo bi potem ponovili dva do trikrat, tako da bi jo lahko absolviralo čimveč tečajnikov. Podobno nameravajo tudi na področju družbeno-ekonomskega izobraževanja uvesti nadaljevalno šolo za družbeno upravljanje. Tudi to bi bila enomosečna celodnevna šola po zgoščenem programu na višji stopnji od dosedanjih. Z njo bodo verjetno začeli v februarju, namenjena pa je zlasti mladim ljudem, ki lahko računajo na vodilna mesta v gospodarskem, družbenem in upravnem življenju v komunah in v okraju. Kot nam je pojasnil referent za družbenoekonomsko izobraževanje Peter Na-nut, bodo to važno področje Izobraževanja tudi sicer razširili. Medtem ko je bila šola v preteklih letih namenjena le članom delavskih svetov in upravnih odborov, bo zdaj zajela tudi druge organe družbenega upravljanja, kot člane raznih svetov pri občinskih ljudskih odborih, zadruž- nih svetov v kmetijstvu, šolskih odborov, stanovanjskih skupnosti Itd. Novost — vsekakor zelo koristna! — bodo tudi konsultacije, ki jih bo okrajna univerza priredila po občinah z absolventi prejšnjih seminarjev. Tako bodo zvedeli, koliko so seminarji koristili absolventom pri njihovem praktičnem odgovornem delu v delavskih svetih in upravnih odborih podjetij in kaj predlagajo za dopolnitev programa tovrstnih seminarjev v bodoče. Kot vidimo, pripravlja LU obilico koristnih novosti. Zdaj je stvar kolektivov In niihovih vodstev, da. v te ■sefhinarje napotijo čimveč prizadev" nih mladih ljudi, ki obetajo lep razvoj. Tako bo ta možnost dejansko prav izkoriščena in bo obrodila lepe rezultate tudi v gospodarskem pokazatelju. Tretje važno področje, ki mu LU okraja Koper posveča vso pozornost, je strokovno izobraževanje. Tu so načrti LU usmerjeni zlasti v pomoč vsem izrednim študentom, ki se tudi v koprskem okraju v večjem številu prijavljajo za tak študij. Zdaj je na / pravni in ekonomski fakulteti v 'I Ljubljani opravljalo sprejemne izpite I kar 23 kandidatov iz koprskega okra- 1 ja, zanje je LU že spomladi priredi- \ la s pomočjo predavateljev Iz Ljub- ■ ljane seminarje. Med študijskim le- > tom pa bodo — s predavatelji iz Ljub- 1 ne in iz okraja — organizirali v Kopru študijski center za I. in II. let- i nik pravne ter za I. letnik ekonomske fakultete in jim tako olajšali študij. Priredili pa bodo tudi pripravljalne tečaje za tiste, ki se nameravajo na te fakultete vpisati v prihodnji jeseni. Le-teh se je doslej prijavilo IG za ekonomsko fakulteto ter 3 za pravno. Čudi pa nas, da je doslej zelo malo zanimanja za izredni študij na novoustanovljeni Višji komercialni šoli v Mariboru, saj so se zanj prijavili doslej le trije! Ce bi bilo več zanimanja — moralo bi biti vsaj 12 do 15 prijavljcncev! — bi v Kopru lahko organizirali — podobno kot za študij strojništva, prava in ekonomije, tudi poseben odsek za višji komercialni študij. Vodstvo Vi- šje komercialne šole v Mariboru je tak način samo predlagalo, pošiljalo bi v Koper tudi svoje predavatelje, nekaj pa bi jih dobili iz Ljubljane ln iz samega okraja. Ker nam je znano, da v komercialni službi v naših podjetjih, zlasti v zunanjetrgovinskih še zelo primanjkuje strokovno dobro podkovanega in kvalificiranega kadra, menimo, da bi morala vodstva podjetij, kjer je dobra komercialna služba zelo važna za gospodarski uspeh, sama bolj spodbuditi zlasti mlajše, nadarjene ljudi k takemu študiju. Podobno to velja seve tudi za druge strokovne tečaje in seminarje LU, za knjigovodski, steno-daktilografski, esperantski, in zlasti za tečaje tujih jezikov. Tudi tukaj dosedanji odziv na razpis ni zadovoljiv! Največ zanimanja Je za angleščino, zelo malo interesa pa je za italijanski, nemški In francoski jezik, tako da je vprašanje, če so bo izplačalo, da bi LU tudi letos organizirala vse te jezikovne tečaje. Rok za prijavo so zato podaljšali do 15. septembra. Glede splošnega poljudnoznanstvenega izobraževanja odraslih pa je vodstvo okrajne LU zavzelo stališče, naj bi le-tega organizirale občinske ljudske in delavske univerze. Okrajna Ljudska univerza pa bo pomagala s predavatelji in zlasti s tehničnimi pripomočki in ponazorili. Zato bo ena važnih nalog, da se v Kopru osnuje močan, s sodobnimi tehničnimi ponazorili dobro opremljen okrajni servis. Upravičeno računajo na zadevno finančno pomoč OLO, občinskih ljudskih odborov — in seveda tudi gospodarskih organizacij, ki imajo v ta namen zdaj več sredstev v namenskih skladih. Za bližnjo novo sezono ostane odprto še eno vprašanje. A1I je potrebno, da bi v samem Kopru poleg okrajne LU za ožje območje koprske komune in samega mesta obstajala še posebna občinska Ljudska univerza. Kljub temu, da je le-ta v lanski sezoni razvila lepo dejavnost, bi le kazalo razmisliti, aH ne bi bilo bolje kadre in sredstva obeh letos združiti v en sam zavod? s. d. v u S! Uspehe žanjemo zlasti z dokume atarnimi filmi in z risankami Javno vprašanje: zakaj tako i edko zaidejo na naša platna? .eoseblK) lrnmlqlja ?a prpplprl fllrrwv—Ujuat^l-le -vl.UittnogclmafcUz Klnvo alir- Na zgornji sliki prizor iz odlične risanke režiserja Vatroslava Mimice PRI FOTOGRAFU. Lani Je na festivalu v Bergamu dobil prvo nagrado za kratke filme. — Na sliki spodaj: lz filma PICCOLO. Ta risanka enega Uiaših največjih mojstrov te zvrsti, toušana Vukotiča,. Je dobila že več I nagrad in priznanj v Beogradu Je odločila, kateri filmi bodo zastopali našo filmsko industrijo v Inozemstvu. Na festivale bodo pošiljali poleg Igranih tudi dokumentarne filme in risanke. Tako bodo poslali v London Igrani film DEVETI KROG ln risanke ROMEO IN JULIJA, PRI FOTOGRAFU, INŠPEKTOR SE VRAČA DOMOV in JAJCE, V italijansko Trento, kjer bodo predvajali filme lz turizma, planinstva In alpinizma bosta prišla dokumentarna filma NENAVADEN LOV, FAZANI in BELOGLAVI JASTREB. Na mednarodnem tednu turizma in folklore v Bruslju pa bodo predvajali filma SEJEM In ZELENE NEDELJE. Dokumentarne filme NA VRTU JEKLA, LUCI NA OTOKU in TOVARNE DELAVCEM bodo videli obiskovalci festivala industrijskega filma v Rouenu, Ostane še mednarodni filmski festival v San Franci-scu, kjer bodo videli Igrani film ČRNI BISERI in risanko PICCOLO, ter mednarodni festival lutkovnih filmov v Bukarešti, kamor bomo poslali BONGA, SRCE V SNEGU, GLISO ter RAKA IN NJAKA. Morda bi ob tem veljalo posebno opozoriti na dejstvo, da se uveljavljata v svetu zlasti naš dokumentarni film ln risanka. S tem smo prebili led rezervlranosti in nezaupanja do jugoslovanskega filma v tujini, festivalski in trgovski filmski svet je se pomenljivo niiMhltnrH. alact.i ■ naša ■ risanka je prodrla z aktualnimi, obče-zanimlvimi temami, z novo obdelavo, svojstvenim stilom, fino animacijo in dobro režijo. Kritiki in kupci so zaman iskali napake in šibke strani. Na to se spominjamo zlasti ob vseh neuspehih in prahu, ki ga dvigajo zadnje čase nekateri naši igrani filmi doma ln v tujini. Prav na tem področju pa se nam obetajo tudi nadaljnji uspehi. V Zagrebu prlnravljajo snemanje kar treh novih dokumentarnih filmov. Teme so: NOE — otok Vis, življenje naših komun v Istri pod naslovom »Življenje se spreminja« in izgradnja jadranske maglstrale ln spremembe v nekdaj odmaknjenih mestih. Med risanimi filmi pa velja omeniti novo risanko istega podjetja, kjer so glavni junaki Don Kihot, Sancho Pansa ln Bulclneja. To naj bi bilo tragikomično srečanje Cervantesovih junakov iz srednjega veka s sodobnostjo. In končno ob vsem tem le obžalujemo, da tako malo teh filmov zaide na naša platna. Namesto tega smo pogosto sploh brez predfilma. včasih gledamo stare tednike, katerikrat pa nam vrtijo tednik tudi večkrat, da bi se nam bolje vtisnil v spomin. In čo govorimo o matinejah, trdijo, da nI mladinskih filmov. Vprašanje se zaokroženo vrača na staro temo o filmskem repertoarju in o filmskih svetih. (Odlomek iz knjige Viharni Časi, ki jo je kot natis radijskih oddaj »Še pomnite tovariši« izdal Zavod Borec v Ljubljani. Ilustriral Evgen Sajovic, opremil Rado Jelinčič) Drugi dan smo krenili z Ma-šuna s popotnico — vsak z jabolkom in polovico štruce kruha — proti Brkinom. Hodili smo čez hribe in doline, po gozdovih in plešastih hribih. Marsikdo med nami se je nemirno oziral po ravnini, kakor bi pričakoval, da bo zdaj zdaj nočilo. Po petih urah zložnega pohoda smo prispeli v Koritnico. Ljudje nas niso sprejeli preveč prijazno. Ali iz strahu ali iz nasprotovanja? Nismo mogli ugotoviti, kakor tudi ne, zakaj nam niso hoteli prodati cigaret, čenrav so nekateri domačini trdili, da je tod te nebeške travice na pretek. »Nekateri ponujajo zanje več, kakor lahko ponudite vi;« je pojasnil nekdo. V Baču, kamor smo prispeli v mraku, so bili Inidje vsi iz sebe. Njihova preplašenost je bila že kar sviošna. Govorili so o koncentraciji petdeset tisoč Nemrev. »Kje?« smo jih spraševali. Nihče vi rmrini povedati. nič ni+ančn"ga. Vaš Sani so se zbirali, okoli nas in nas alod.al z nekakšnim, ^fr^hojn in spoštovanjem., češ, kako rla si vnamo še vri dnevu v vaNi^mo jih povsem razumeli. PojasnVi so nam: »Glavna cesta Ilirska Bistrica— St. Peter, po kateri se neprestano sprehajajo Nemci in četniki, ja le četrt ure od tod.« Spogledali smo se in se nasmehnili. Tega nismo vedeli. Ci-vilna oblast nam je svetovala, na katerem dvorišču naj uprizorimo predstavo. Sli smo tja, družina pa na kolena: »Samo pri nas ne! Tja pojdite!« Pokazali so na hišo nekega civilista, ki so ga ne vem od kod že izgnali Nemci. Uvideli smo, da se bomo morali odločiti za nevtralna tla. Znočilo se je že, zato je bilo treba pohiteti. Sredi vasi so kar nad potjo napeljali luč in harmonikar Jože je s partizanskimi pesmimi vabil ljudi na improvizirani miting. V pol ure se jih je nabralo toliko, da smo začeli. Tovariš San, ki je spremljal Frontno gledališče kot vojni poročevalec, je stopil pod luč in spregovoril nekaj besed o takratnem političnem položaju na svetu. Ker je bil dober govornik, je takoj dobil stik z občinstvom, ki ga je nagradilo z burnim ploskanjem. Nato se je začel program. Nastopili smo z »Zvočnim tednikom«, nekakšnim zunanjim in notranjim političnim pregledom v besedi in pesmi. Zelo je vžgal. Prav tako Sintičeva reportaža »Tri leta borbe«, sestavljena iz verzov partizanskih pesnikov in petih partizanskih pesmi, ki je kot celota prikazala boj slovenskega ljudstva za svobodo. Ko smo končali, so ljudje pozabili, da smo četrt ure od sovražnika. TUJCE ZANIMA NAŠA FOLKLORA V Portorožu — in verjetno tudi v drugih večjih letoviščih — so letos zabeležili vrsto primerov, ko so inozemski turisti izrazili željo, da bi videli kakšno našo folklorno prireditev. Turistično društvo Portorož je zaradi tega že vse leto poleg izredno uspelega »I. festivala jugoslovanske folklore« v organizaciji zavoda »Primorske prireditve« poskrbelo še za niz drugih folklornih nastopov; med dragim sta v Portorožu nastopali folklorni skupini iz Bohinja in iz Zagreba, prav tako z lepim uspehom. Pretek1 o poboto pa je društvo organiziralo na vrtu restavracije »Jadran« folklorni ve*er pesmi in piesov i"-gos^vanskih narodov v Izvedbi solistov RTV Beograd in Zagreb ter radia Sarajevo. J. L. ŽLL-^A IN DOM * ZDRAVSTVO' m VZGOJA * OTROK IN DRUŽI M A >V ŽENA m DOM * ZDRAVSTVO IN VZGOJA ir OTROK m IZ IZKUŠENJ NAŠE PRVE SAMOPOSTREŽNE TRGOVINE V IZOLI Popoldne po Jantjekovcm pogrebu je Dop lenoben in cmerav. Vlim-men ga je že trikrat vprašal, ali hoče s stričkom Janom, a mali si je nadel nejevoljen in odbijajoč obraz. »Torej prav! Potem pa le kar ostani doma ko kak majhen dojenček!« In Vllmmen s pretirano odločnostjo steče k svojemu vozu. Tedaj pa mali zakriči in zacepeta, ker hoče plašček in kapo. Spotoma Dop negiben in tiho sedi skrušen v kotu, noge je podvil tesno pod sedež. Nekajkrat zazdelia in sinje oči mu topo gledajo. Vlimmen se ne zmeni za to, le malo ga jezi, ko Dop na dvorišču pri kmetu Ster-kensu ne mara izstopiti in omahova-je zleze iz voza šele, ko ga je imenoval zapečkarja. Vlimmen ima s kravo veliko opravka in ne najde ničesar določnega: to je eden tistih dolgočasnih primerov, ki človek pri njih z diagnozo nikamor ne pride. Krava leži apatična, že tri dni, In on zastonj zmerom iz-nova postavlja vprašanja: Je še prežvekovala? Ima drisko? Kdaj se je otelila? Ko je kakšne četrt ure brez uspeha preizkušal vse svoje prijeme, mu upade pogum, ne ve, kaj živali utegne biti, in pravi zato s poudarkom, da gre za težek prehlad. Da ji še Injekcijo s sredstvom za poživitev celic, ki vse telesne funkcije vzbuja k dejavnosti . . . Prosim, lepo, toplo jo pokrijte. Pripravil bo steklenico zdravila, ki drevi lahko pridejo ponj. Na srečo so takšni primeri redki, zakaj gospodu doktorju bi lahko temeljito zagrenili dobro voljo. Dogaja se, da kmetje po zdravilo niti ne pridejo, in, če potem nekaj dni pozneje povpraša, ker tudi prijave o prisilnem zakolu ni bilo, pogostokrat sliši, da zdravilo ni bilo več potrebno. Krava da si je prav kmalu opomogla, je takoj začela spet žreli, je prežvekovala in zdaj je spet zdrava ko poprej . . . Gotovo od injekcije! kmetje spoštljivo pravijo in Vlimmen je dosti pameten, da jim ne oporeka. Do tod Je vse skupaj vendar čisto lepo, a nerešena uganka ga bode ko strupen trn; o vseh mogočih možnostih tuhta, ampak ne pride niti ko- rak dalje. Prav tako pogostokrat se dogaja, da krava naslednji dan pogine in doktorja takrat dneve in dneve nI mogoče prenašati. Pri vseh opravkih s kravo, v naraščajoči jezi nad odgovori, ki jih mora kmetom z muko vleči z jezika in ki ga ne zadovoljijo, ne opazi, da glasna ljubeznivost gospodinje in njene hčerke niti najmanjšega vtisa ne napravi na Dopa. Skoraj nobenega odgovora jima ne da In presenetljivo počasi sprejme jabolko, ki ga je kmetica poprej še olulrgnila v modrem predpasniku, da bi lepše sijalo. Pri A. ROOTHAERT odhodu ga mora Vlimmen dvakrat opomniti, naj ženskam reče »Na svidenje«. — »Zdi se mi, da ni prav zdrav!« kmetica še izmed hlevskih vrat zakliče za nJim. Njene pametne materinske oči so že prepoznale stvar, ampak v svoji kmečki previdnosti se ne mara izraziti določneje. Vlimmen medlem fanta grobo odpe-lia pred seboj z dvorišča in ga zmerja v pritajevanl jezi: »C'e hočeš biti takole nevljuden, neprijazen fant, boš pa poslej lahko rajši ostajal doma. Nespodoben fant, kakršen si!« Dop zavzdihne, kar je bilo slišati ko nekakšna nerodna žalitev, in to je ravno zdajle preveč za slabo voljo strička Jana. Roka se mu stegne in mali se zamaje pod klofuto. Morda baretka zleti na rob jarka, pramen svctloplavlh las rahlo zaplola v vetru. Pa ni kakšnega upornega krika iz njegovih široko odprtih ust. Proti navadi Dop sicer za trenutek prav začuden gleda in začne potem polagoma jokati, čisto tiho in žalostno. Vlimmen začuti, kako hitro se mu je besnost razkadila, in Jezno brunda, pa brez pravega prepričanja: »Po-beri kapo, smrkavec dolgočasni, in vstopi!« Dop se z muko in vdano pri-pogne po kapo; debele solze mu tečejo po licih. Potem svojo drobno peščico nebogljeno položi v veliko roko, ki ga je udarila. Ze trije meseci so pretekli, odkar je v Izoli odprlo trgovsko podjetje Jadranka prvo samopostrežno trgovino v našem okraju. Res, da za sedaj še ne moremo nuditi popolne podobe koristnosti te trgovine za hitrejši promet, vendar na lahko že zasledimo v razgovorih s potrošniki njeno pomembno vlogo. Povprašali smo nekaj gospodinj in odgovorile so nam: Gospodinja M. L.: »Navajena sem, da hodim v trgovino dvakrat na teden in vedno sem bila nejevoljna, ko sem morala v drugih prodajalnah živil čakati na postrežbo in si nisem mogla iz- brati tistega, kar sem si želela. V klasičnih trgovinah .je vse blago porazdeljeno v prodajalni, po kupcu nepreglednih prodajnih predalih in v skladišču, tako da no moremo izbirati in izbrati po želji. V tej trgovini pa si izberem karkoli si želim in vendar kljub vabljivim policam no prekoračim mesečnega proračuna gospodinjskih izdatkov.« ^Posebno v teh poletnih mesecih rada hodim v samopostrežno trgovino,« je med drugim dejala tovarišica K. Š.t »ker vem, da je blago sveže in ga lahko kupim toliko, kolikor ga potrebujem za vsak dan.« STANOVANJSKA SKUPNOST BO MORALA REŠITI Kaže, da prihajajoča moda posveča posebno pozornost ovratnikom. Na slikah, ki smo Jih Izbrali, boste našli dovolj zamisli za jesenske plašeo. Sicer pa napovedujejo modni ustvarjalci za leto 19G1 povratek leta 1930 — srednjo dolžino, mehko linijo, živahne, pestre barve in kroje ter kratke deške frizure. Ce najdete v omari po naključju kakšno mamino staro in nepopravljeno obleko, lahko odprete sezono nove mode! Za klobuke velja isto, o čemer se lahko prepričate na sliki Gospodinjska pomočnica Š. L. je med drugim dejala, da jo včasih porabila najmanj eno uro za nakup. sedaj pa, ko ima vse pred seboj, takoj ve, kako naj sestavi jedilnik za petčlansko družino. Poslovodja te trgovine Viktor Topolšek in njegovi trije sodelavci so ob teh pripombah dodali še naslednje: »Stranke so na sološno zadovoljne. Vendar opažamo, da še vseeno večina izmed njih nerada kupuje v samopostrežni trgovini, verjetno zaradi preveč zapeljivih polic, saj se bojijo, da bi njihov nakup presegel zmogljivost denarnic. In tudi naš lokal je trenutno nekoliko od rok. Bo pa bolje, ko bosta v naši neposredni bližini še samopostrežna mesnica in samopostrežna prodajalna s sadjem, zelenjavo in kruhom. V treh mesecih smo napravili 11,5 milijona dinarjev j)rometa, so pravi skoraj za tri milijone dinarjev več, kot v drugih trgovinah z jestvinami. Škoda je, da je prostor nekoliko premajhen. Začeli smo tudi z dostavo na dom in ta novost je marsikatero stranko zc/p razveselili a. Zadovoljna stranka pa je našemu majhnemu kolektivu najboljše priznanje.« In ko sem ga povprašal o poštenosti strank, sem c7>bil. itak odgovor: »V samopostrežni trgovini je poštenje potrošnika na tehtnici. Na kratko smo že poročali, da Je trgovsko podjetje SOČA odprlo v Kopru novo poslovalnico v Čevljarski ulici. Na sliki vidimo, da so ti prostori moderno in okusno urejeni, ustrezajo sodobnemu trgovanju in zahtevam potrošnika in so v skladu s hitrim in sodobnim razvojem našega mesta. Vseh zamisli, ki jih je Imel pri tej adaptaciji stare hiše prizadevni kolektiv »Soče«, ni bilo mogoče uresničiti, ker je stavba zgodovinsko zaščitena. Kljub temu pa kaže notranjost ureditev, s kakršno se do zdaj Koper ni mogel postaviti. Tudi izbira blaga je za zdaj zadovoljiva in vsklajena z bližajočo se jesenjo, le želeti bi bilo, da bi trgovina na tej ravni tudi ostala Težko nadzorujemo stranke, ki si svobodno izbirajo blago, ker moramo sproti paziti, da so police dobro založene in razen tega moramo sproti pripravljati vrečke za vrsto živil. So pa bili primeri, da so nam »smuknili« manjši ali večji zavitek ter si ga skušali neopazno stlačiti v žep. Doslej smo zasačili 13 žensk, ki so hotele odnesti mimo blagajne zavitek kave ali mila in podobno, v povprečni vrednosti okrog 500 dinarjev. Vendar smo vse te »cenjene« stranice takoj odkrili in jih prijavili — kljub temu, da so bile nekatere pripravljene plačati tudi 5 tisoč dinarjev, samo da jih ne bi prijel sodnik za prekrške. Toda sklenili smo: vsakogar bomo izročili miličnikom, posebno še, ker nobena izmed doslej za-sačenih ni kradla iz potrebe.« (sič) (Odlomek iz I. dela trilogije DOKTOR VLIMMEN. Izdala založba Mladinska knjiga v prevodu Ludvika Mrzela in v opremi Marijana Pogačnika) »Dop — bi — rad — v posteljo,« pridušeno ihti. Vlimmen se hudo prestraši, ko začuti, kako vroče žari mala okrogla peščica v njegovi roki. Ves rdeč postane in ne ve, kaj naj napravi, potem previdno položi hrbet roke na Dopovo lice In fant preplašen umakne glavo, ko da se boji novega udarca. »No, samo miren bodi! Samo miren!« Glavico je čutiti prav vročo, posebno na sivem mrazu, ki težko visi nad pokrajino. »Zakaj pa nisi tega prej povedal?« ga Se zmerom krega. »Zdaj pa nehaj jokati, pclje-va se naravnost domov.« Pa še omahuje ... V daljavi tam za gostimi topoli lahko že razbere hišo. Mija in den Baars in tam z njuno zadevo čakajo nanj. Pravzaprav bi bil že davno moral priti, ampak Jantjekov pogreb ... Ce mora zdaj najprej domov, bo izgubil veliko časa. Toplo blazinico Dopove dlani čuti, kako mu v roki rahlo drhti, in tožeče Ihtenje mu je prav neprijetno. »Nehaj že jokati,« ga nespretno miri. »Dop — nič — ne more — za to!« »No, bodi vendar priden. .. Jaz vendar nisem vedel, da si bolan. TI si zmerom tako čuden! Bi rad ležal na sedežu, lepo toplo pod odejami?« Dop prikima, sunkoma vdahne zrak skozi zobe in na srečo preneha s svojim tožečim jokom. Vlimmen se podviza, hlastno pomeče vse z zadnjega sedeža na tla voza, skrinjico s stekleničkami, škatle s serumom, nikljasto orodje, črpalko za želodec, gumijaste cevke, ves žlvinozdravniški Inventar. Potem poklekne na stopnico. Dopa zavije v ogrinjalo, išče za nečim, kar bi bilo za vzglavje, in ne najde nič boljšega ko belo leseno skrinjico z ampulami, ki okoli nje ovije svoj platneni hlevski plašč. »Dobro ležiš takole?« Fant strmi z velikimi vročičnimi očmi in zdaj silno zajoče. Vlimmen mora nekaj storiti, da svoj pogrešek spet popravi, in je v bridki zadregi, ko Išče izhoda. Nagne se nad bolni obrazek in prosi: »Jutri bo že spet bolje! In jaz vendar v resnici nisem vedel, da si bolan, sicer bi te vendar ne bil udaril... Ali je že spet dobro?« Dop rahlo zmaje z glavo. Striček Jan tedaj previdno poljubi vlažni obrazek; ampak davi se je le na hi-trico obril in mali se bolestno na-kremži. »Sva zdaj spet dobra prijatelja?« berači de Vilm. »Se peljeva zdaj domov?« stvarno vpraša Dop. Vlimmen ob vhodu na dvorišče hitro obrne voz. Za na pol otajenlml okni kmečke hiše se sveti nekaj obrazov; Vllmmen je ves rdeč ln se dela, ko da nikogar ne vidi. Dvorišče je prazno in tiho, šele zdaj mu glas kmetice zatolčc po lobanji: Zdi se ml,, da nI prav zdrav! Kar se da previdno vozi čez do trda zmrznjene robove lcolesnlc. Potem tako zavrti ogledalo, da bolnega otroka lahko Ima na očeh. Pa to mu nI dovolj- »Dobro ležiš?« Nič odgovora. »Dobro ležiš, Dop?« Cez čas se oglasi pridušen ln nejevoljen: »Jaa.« »Jutri bo spet bolje.« dom, odtokom in dvema 80 litrskima električnima grelcema za vodo. Približno 50 družin je bilo rešenih velike skrbi. Določili so prispevek 70 din za pranje s toplo vodo in so dogovorili z neko to-varišico, da je prispevek pobirala. Letos aprila pa je vodstvo stanovanjskih skupnosti Koper ugotovilo, da pobirani prispevek ne krije niti i>olovice stroškov pralnice. Zakaj? S 50 litri tople vode se da oprati velika želita. Ce bi gospodinje s toplo vodo varčevale, bi prispevek 70 din zadostoval. Nekatere pa so po večkrat na te dan prale posamezne manjše kose perila kar sproti in nastala je izguba. Stanovanjska skupnost je grelce izključila, žene pa perejo zdaj v mrzli vodi. Ukrep ie bil upravičen, vendar samo navidezno. Mislimo, da je moč najti tudi boljšo rešitev. Prebivalci so zgradili pralnico sami, zato so jo gotovo sposobni tudi upravljati. Gospodinje naj izvolijo iz svojih vrst odbor, ki bo pralnico upravljal. Dogovorijo naj se za mesečni prispevek na družinskega člana, ki bo plačljiv za nazaj in bo odvisen od stroškov pralnice v preteklem mesecu. Bolj ko bodo gospodinje z vodo varčevale, nižji bo pris.nevek. Konec vsakega meseca bo odbor zlahka ugotovil, koliko vode in električnega toka je bilo porabljeno, prištel še honorar za inkasantko in amortizacijo naprav ter vse to razdelil s številom prebivalcev, ki pralnico uporabljajo. Izvedeli smo. da so gosnodinje že prej izrazile pri-nravlienost plačevati višjo pristojno. Sporazumejo naj se to-rei same. pa bo v pralnici spet to-^ia voda, stanovanjska skupno-*: na jim gotovo no bo delala težav. Našteli smo tri servise, ki so zrasli v Kopni skoraj neopazno. Stanovanjska skupnost jih je ustanovila v želji, pomagati prebivalcem, saj je znano, da obrtniških uslug povsod primanjkuje in da so sorazmerno zelo drage. V servisih boste postrežni ceneje in hitro, poslužujte se jih torej! Če bo dela preveč, bo stanovanjska skupnost zlahka našla nove obrtnike, saj je dovolj takih, ki so pripravljeni v servisu sodelovati! JC Ker je Bazoviška ulica v starem delu Kopra, v stavbah ni vodovoda, gospodinje pa so imele nemalo težav s oranjem perila. Zato je stanovanjska skupnost že leta 1958 pričela z akcijo za gradnjo pralnice. Prebivalci so pomagali, nekaj je prispevala tudi občina in v zapuščenem prostoru so uredili lepo pralnico s cementnimi koriti za izpiranje, vodovo- Modni časopisi so v največji zadregi ob prehodih letnih časov in zato se takrat navadno rešujejo s pleteninami. Med jesenskimi novostmi pa nam je kjub temu uspelo izbrati za vas dvodelno obleko z resicami na bluzi in model plašča, ki ima pleten šal-ovratnik in manšete za razliko od krzna. Mogoče vam bo všeč! OBZORNIK 00, ŠT. 9 Iz vsebine: JOHN G A LS WORTH V: Žalostni dogodek; MARlCKA ŽNIDERSIC: Ljubezen; B. B.: Lord Byron — pesnik romantičnega nemira; BYRON: Stan-ce; RUDOLF FRIEDRICH: Človek živi dalj od živali: JAMES THURBER: Nočni strahovi; ROGER Uli-LOltME: Najbogatejši zaklad starih Mayev; J. JANIN: Slika; V. A. BRONSTEN: Uganka Marovih spremljevalcev; STEGHEN CRANE: Tem-norjavl kužek; ALGRED WENWE: Ilenri Rousseau — carinik; SVETO-ZAR HURBAN VOJANSKY: Drvar-jeva žena; HEINZ HABER; Naš prijatelj atom; GEORGES DUPONT: Žarki smrti in brezžično prenašanje energije. POMEMBEN DELEŽ DEKANSKE HLADILNICE PRI SPECIALIZACIJI PRISTANIŠČA KOPER Q H Specializacija Pristanišča Koper je 'esno povezana z razvojem in bodo-£o dejavnostjo Hladilnice Koper v Dekanih. Naj tokrat omenimo samo že potrjeni Investicijski program za gradnjo obrata s plinskimi celicami za dezinfekcijo In dezinsekcijo ter naprave za umetno zorenje kmetijskih pridelkov (paradižnika, banan, limon itd.). To bo nedvomno pomembna pridobitev na poti k specializaciji tako za Pristanišče kot za vsa ostala podjetja, ki pri njem sodelujejo. Obsežnost tega podjetja, vključno s hladilnico v samem pristanišču, je seveda podrejena teme- fl LETEČE LADJE ZA TOVORNI PROMET Neka nizozemska ladjedelnica e od švicarskega podjetja »Su-■ramar« odkup la licenco za radnjo letečih ladij za prevoz tovora. Po najnovejših podatkih so že začeli z gradnjo takšnih tovornih ladij oziroma tankerjev za hiter prevoz tekočih goriv in drugih tekočih tovorov. Sovjetska ladjedelnica »Kras-noje Sormovo« v Gorkem, ki je doslej izdelala že celo serijo letečih ladij za potniški promet tipa »Raketa« in je začela izdelovati v serijah tudi večjo letečo ladjo tipa »Meteor«, je začela graditi prvo sovjetsko tovorno letečo ladjo. Tudi ta plovni objekt bo imel podvodna nosilna kr.:la in Dieslove motorje. Prva takšna tovorna ladja bo imela 120 ton nosilnosti in bo razvijala do 6-krat večjo hitrost kakor dosedanje tovorne ladje s takšno nosilnostjo. Ladjedelnica »Leopoldo Kodrlquez« v Messinl je pred kratkim izročila norveškemu podjetju za potniški obalni promet prvo letečo ladjo srednjega tipa »Vingtor«. Nadaljne fitirl take ladje so pred dograditvijo. Vsaka ima dva motorja, dva bara ln 100 udobnih naslanjačev Za potnike. Hitrost: G5—80 km na uro. Pri normalni Izvedbi imajo leteče ladje tega tipa 140 sedežev za potnike in 1 bar, toda Norvežani so se odločili za posebno luksuzno opremo. V japonski ladjedelnici so zgradili ogromen tanker, ki ima 106.000 ton nosilnosti. Dolg je skoraj 300 metrov. Lastnik je lz Monrovie, To je največja letos dograjena ladja. Ameriška potniška ladja »United .State« je najhitrejša potniška čez-oceanska ladja v zgodovini. Njeni, približno četrt milijona konjskih sil močni stroji, jI omogočajo 34 morskih milj srednje hitrosti na uro, največja hitrost je sicer tajnost, trdijo pa, da presega 40 milj na uro! Ladja je dolga 307 metrov. Novi francoski velikan »France« bo 8 metrov daljši ln v tem pogledu najdaljša plovna enota na svetu sploh. Francozi upajo, da bo njihova ladja tudi hitrejša od ameriške, Američani pa trdijo, da ne. Sredi prihodnjega leta bomo vldelll Ijiti ekonomski analizi in podjetje Hladilnica tudi gradi svoj celotni perspektivni plan razvoja na tej osnovi. Sodeč po dosedanjem izračunu, ki utemeljuje nc le gospodarske interese podjetja, ampak koristi našega celotnega področja, zares ne kaže odlagati zastavljene naloge. PODATKI, KI UTEMELJUJEJO NAČRTE Dekanska Hladilnica ne sodi med proizvodne obrate. Kot taka tudi ne bi mogla samostojno delovati., Podjetni kolektiv pa je vendarle našel edini možni izhod: ustanavljaiije stranskih obratov z izrazito proizvodnim značajem ln uvedbo ter stalno povečavanje prometa s trgovskim blagom v sami hladilnici. Program ni bil slabo zasnovan — to potrjuje vse večje uveljavljanje že znane pršutarne v Lokvi pri Divači, kjer bo podjetje prešlo z relativno nizkimi Investicijami iz doslej skromne zmogljivosti 9 tisoč kosov predelanega pršuta na Številko 25 tisoč kosov letno. Investicijski program za novi objekt je že odobren ln tudi sredstva zanj že odobrena. S sodobnimi napravami in izboljšanifn načinom dela bodo začeli že z novim letom in tako prešli na pollndustrij-sko proizvodnjo tega iskanega artikla. Ob tem naj omenimo še važen trgovski aranžman s petletno pogodbo za Izvoz celotne proizvodnje pršuta in osokola (predelana svinjska vratovina) v ZDA. Lep dobiček pa je vrgel Hladilnici v Dekanih tudi povečan promet s trgovskim blagom, zlasti s pivom, sadnimi sokovi in podobno. LETOŠNJI PROIZVODNI PLAN: 180 MILIJONOV Visoka bruto realizacija 180 milijonov dinarjev, kot jo predvideva letošnji proizvodni plan podjetja Hladilnica Koper, nedvomno dokazuje, da dosegajo v primerjavi s prejšnjimi leti (1958. leta 40 milijonov) — zares odlične finančne rezultate. Zato že omenjene donosne dejavnosti in podjetnost kolektiva izpričujejo še nekatere pozitivne lastnosti, ki so bistveno pripomogle k sedanjemu zadovoljivemu gospodarskemu, stanju: maksimalno Izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti, zniževanje proizvodnih stroškov ter stimulativnejše nagrajevanje delavcev. Medtem ko je bilo še v prvem polletju plačanih po učinku 20 «/o delovne sile, se bo število premlranih in po ekonomskih enotah plačanih delovnih mest ob koncu drugega polletja dvignilo na najmanj 70 %. To je vsekakor velika pridobitev za podjetje s tako pestro zastopanimi aktivnostmi. Tudi obratna sredstva v podjetju še ne predstavljajo večjega problema, vendar pričakujejo, da bi s povečanim fizičnim obsegom poslovanja utegnile nastati v obtoku obratnih sredstev določene motnje. OPTIMISTIČNA NAPOVED: PRIHODNJE LETO SADNI SOKOVI Zamudo, ker kljub napovedi dekan-ske Hladilnice in njegovega kooperanta Ljubljanskih mlekarn, niso začeli letos s proizvodnjo sadnih sokov, opravičujejo v podjetju s poostreno investicijsko politiko. Ker niso mogli nabaviti potrebne strojne opreme, sta se morala kooperanta zadovoljiti z načrtom, da bosta nabavila potrebne naprave z lastnimi sredstvi. S tem naj bi premagali glavno oviro in pričakujejo od pristojnih činiteljev vendarle potrditev investicijskega programa in tudi potrebna sredstva za določene gradnje, nabavo embalaže in podobno. Tako je ostala pogodba z Ljubljanskimi mlekarnami vendarle veljavna ter bo slej ko prej osnova za izvedbo skupnega programa. Ce lahko verjamemo optimističnim napovedim vodstva Hladilnice, se bodo njeni sadni sokovi pojavili že prihodnje leto na domačem tržišču. (bb) Grobnica padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja na Taboru pri VrabEah /j°(D OcBücBásBuv OmccVng Aprila meseca so v Italiji dali v promet na progi Napoli—Capri novo letečo ladjo »Freccia d'oro«. Na tej profi vzdržujejo promet po večkrat na dan luksuzne potniške motorne ladje treh pomorskih podjetij in helikopter. Ladja rabi za to razdaljo 1,30 ure, helikopter 20 minut. Leteča ladja pa 27 minut. Navedena leteča ladja ima 140 sedežev, naval nanjo pa je tako velik, da ima večkrat tudi po 180 potnikov v eno smer. Prve leteče ladje so letos uved- Kraški tabor predvojoških mladincev BERITE IN ŠIRITE S Ž O/ Občinski ljudski odbor v Sežani je letos prvikrat organiziral taborjenje obveznikov predvojaške vzgoje in to v Toma ju, kjer Tudi septembra polni hoteli Zadnje dni avgusta in prve dni septembra so se — kakor vsako leto — naši hoteli spet precej izpraznili, ker so odšle družine, ki so bile na letovanju z otroki. Ze v soboto zvečer pa so začele prihajati v Portorož nove skupine inozemskih turistov. Tako so v soboto in nedeljo prišli novi gostje iz Zahodne Nemčije, v ponedeljek pa 48 Švedov. V naslednjih dneh sledijo nadaljnje skupine iz Zahodne Nemčije in Švice, tako da bodo sredi tedna portoroški hoteli 'spet izelo močno zasedeni. Taka zasedenost bo kot je mogoče sklepati iz potrjenih razervacij — trajala še ves mesec in celo prvo polovico oktobra. J. L. so za takšna taborjenja zelo primerni prostori. Taborjenje je trajalo ves avgust in udeležili sta se ga dve skupini pripadnikov predvojaške vzgoje, ki so jim predavali aktivni in rezervni oficirji. Obširni učni in delovni program je razen vojaških veščin obsegal tudi vrsto političnih in poljudnoznanstvenih predavanj, predavatelji pa" so med drugim bili člani predavateljskega aktiva Občinskega komiteja ZKS Sežana. Udeleženci taborjenja so s posebno pozornostjo sledili tudi predavanjem s področja radio-tehnike in motoroznanstva in dosegli lepe rezultate v športnih tekmovanjih, ki so bila v streljanju k zračno puško, v torodrui telovadbi in v odbojki. Zadnja skupina teh obveznikov predvojaške vzgoje je sodelovala 28. avgusta ob slavnostnem odkritju spominske plošče na Taboru pri Vrabčah z improviziranim partizanskim napadom Tržaški veteran »Vettor Pisani« doslej brez tekmecev glede hitrosti in ekonomičnosti P/l »BIHAC« je 5; septembra odplula lz Gibraltarja v Emden I »BLED« je 9. septembra odplula lz New Yorka s tovorom za Koper in Reko M/l »BOHINJ« je na popravilu v tržaški ladjedelnici M/l »BOVEC« je 9. septembra priplula iz New Yorlta na Reko, kjer razklada p/l »DUBROVNIK« je v Arhangelsku, kjer natovarja >1/1 »GORANKA« je 27. avgusta odplula iz Japonske za ZDA M/l »GORENJSKA« je 2. septembra priplula v Aleksandrijo, kjer raztovarja M/l »KOROTAN« je 30. avgusta odplula iz Trsta za New York, kamor prispe 16. septembra P/l »LJUBLJANA« je 8. septembra priplula iz Zdanova v Jugoslavijo M/l »MARTIN KRPAN« je 7. septembra priplula v Aleksandrijo, kjer raztovarja M/l »PIRAN« je na poti iz Trsta v Massawo, kamor prispe 11. septembra P/l »POHORJE« je 3. septembra odplula iz New Castlea v Bremen P/l »ROG« je 21. avgusta odpula na Vzhod M/l »TRBOVLJE« je 29. avgusta odplula lz Gibraltarja v Hampton Roads »ZELENGORA« je 4. septembra odplula iz Dubrovnika za Kontinent »SLOVENSKI JADRAN« v vsako primorsko hišo Hldrobusi so morske in rečne ladje posebnega tipa za prevoz potnikov. O takšnih ladjah smo v zadnjem času mnogokrat brali in slišali, vendar le na splošno, tako da si bralec ni mogel ustvariti prave slike, za kaj pravzaprav gre. Predvsem je vsakdo mislil, da so hidrobusl nekaj posebnega, nekaj novega v pomorstvu. To pa ni res. Prav v Kopru smo imeli že pred prvo svetovno vojno prave hidrobuse, nekaj jih je bilo tudi v Trstu in na Reki. Najbolj znani hidrobusl med obema svetovnima vojnama so bili pri nas mali potniški parniki »Ter-geste«, »Vettor Pisani« in »Nazario Sauro«. Prvi je Imel okrog 200, drugi 120, tretji pa 95 BRT. Najhitrejša sta bila druga dva. Navedeni parnlkl so imeli minimalno število posadke, ki je stanovala na kopnem v svojih domovih, ves najboljši razpoložljivi prostor na ladji pa je bil izkoriščen za potnike. Na ta način je bila zmogljivost velika, stroški pa znižani na najmanjšo mero. Trajanje vožnje iz Kopra v Trst je znašalo 35 minut. (Da- li Étsiill mm ' li Norvežani in Finci, preizkusili pa so jih tudi Danci. V Sovjetski zvezi so odobrili petletni načrt izgradnje letečih ladij za rečni in jezerski promet. Do konca leta 1965 bodo zgradili 285 letečih ladij, in sicer tri tipe: po 70, 150 in 300 potnikov. Nave^-dene leteče ladje b&do nadomestile 855 ustreznih potniških ladij klasičnega tipa! Hitrost: 80 do 100 km na uro. V izdelavi je še petletni plan za izgradnjo letečih ladij za pomorski promet Predvidena sta dva tipa: po 100 in 300 potnikov. Hitrost kakor rečne. Do konca leta 1962 naj bi v SZ imeli že 150 rečnih letečih ladij. Ilidrobus »Vettor -Pisani« v koprskem potniškem pristanišču nes traja vožnja z m/l »TROGER« 45 minut!). Izmed navedenih koprskih hidro-busov je ostal samo še »Vettor Pisani«. »Tergeste« je bil med vojno potopljen nekje v Grčiji, »Nazario Sauro« pa v Kvarneru. »Vettor Pisani« je danes last novega tržaškega podjetja »Navigazione Alto Adriático« in dnevno obratuje na progi po določbah Videmsltega sporazuma Trst— Milje—Koper—Milje—Trst. Ta veteran med hidrobusl je danes slabo oprem-sjen, sedeži so vsi leseni, ima pa skupaj tri velike zaprte prostore za potnike in veliko število sedežev na prostem. Stari stroj še vedno odlično dela. »Vettor Pisani« ima odlične" plovbne sposobnosti. V redni progi razvija 12 morskih milj hitrosti na uro, maksimalna hitrost pa znaša 14,5 vozla. Težko bomo našli potniško ladjo njegove velikosti, ki bi se lahko kosala z njim! Stroj Ima nekaj nad 500 KS. Sodobni hidrobusl se razlikujejo od starih samo po strojih. Namesto parnih strojev z velikimi kotli imajo mnogo manjše in lažje motorje, tako da je še več prostora na voljo potnikom. Nekateri so celo iz posebnih aluminijastih zlitin, vsi pa imajo zvarjen trup brez zakovic, kar da večjo hitrost pri enaki pogonski energiji. Danes je v svetu veliko število hi-drobusov, največ jih Ima verjetno Sovjetska zveza, zlasti na svojih rekah in jezerih. Številni pa so tudi na Češkem, Japonskem in Nizozemskem. Posebne vrste so hidrobusl v Benetkah, kjer so pravi morski avtobusi. V Italiji in Sovjetski zvezi gradijo tudi najsodobnejše tipe hidrobusov s podvodnimi nosilnimi krili, U1 dosežejo do 81 km hitrosti na uro. Kljub temu, da je tik pred demo-li ran jem, stari hidrobus, ki ga vsak dan vidimo v Kopru in se lahko tudi z njim peljemo v Trst ali Milje oziroma nazaj, glede na svoje lastnosti šo ni pri nas zaostal za nobeno ladjo svojega tipa ln velikosti. V svojem skoraj 50-letnem »življenju« je prepeljal ogromno število potnikov ln to brez dotacije! POMORSTVO 7/1960 Nekaj drobcev lz raznolike vsebine: O priliki glavnih skupščin Združenja brodarjev in Združenja luk sta nastala obsežna članka o pomorskem gospodarstvu ter o vprašaniu delovanja reške luke in železniških olajšav v naših pristaniščih. Sledijo "razprave o problemu ladijske medicine v naši trgovski mornarici, o novih vrstah ladij, o vtisih z londonske konference ln njenih sklepih o varnosti človeških življenj na morju. Stlridesetletnico prvega razvitja jugoslovanske zastave na Jadranu uvaja vrsta poročil o zgodovinski preteklosti našega morja kakor tudi slike, iz zgodovine ameriških kliperjev, ki so podane v literarni obliki. Do-kajšen prostor je odmerjen Poljakom, njihovi ljubezni do morja ln njihovi trgovski mornarici. Med navedeno pestro vsebino so vpleteni prispevki v slovenščini: Do-motožje, pesem Ludovike Kalanove, B. V.-jev pregled razvoja ladij na atomski pogon od podmornice Nauti-lus do prvih poskusov uporabe atomske energije v gradnji trgovskih ladij, med pregledi najnovejše jugoslovanske pomorske književnosti prebira Viktor. Plrnat Bevkov mladinski potopis »Ob morju ln Soči«, dr. Vladimir Kokole pa Melikovo »Slovensko Primorje«, ki ga je letos izdala Slovenska Matica v Ljubljani. Zaključujejo bogato ilustrirani zvezek Pomorska kronika, Pomorski dogodki po svetu ter poročila iz Uprave pomorstva. Kot priloga še Bilten Pomorstva. V. P. SAMI SO SI POMAGALI Med vasi, o katerih le malokdaj slišimo, sodijo tudi Dane pri Divači, Ici ždijo med Matavunom {Škocjanske jame) in Kačičami, torej nedaleč od magistrale Divača—Koper. Vendar ta odroč-nost ne pomeni, da se tudi prebivalci Dan ne bi odrezali s kakšno samostojno akcijo. Kot pred nekaj leti, ko so skupno z Mata-vunci in drugimi. sosedi popravljali cesto na lastno pobudo, so se tudi tokrat žedinili, da bodo 3 km dolgo cestišče ob glavni cesti, ki ga je pogosto deževje raz-oralo, uredili z lastnimi močmi. Skupina štirinajstih pridnih delavcev iz Dan si je izbrala za vodjo 75-letnega Miho Grandiča ter so v sedmih dneh s 735 prostovoljnimi delovnimi urami prihranili skupnosti najmanj 90 tisoč dinarjev. —er Ravnateljstvo Glasbene šole v Kopru • obvešča, da je vpisovanje v pripravljalni razred podaljšano do 15. septembra 1960. Sprejemamo otroke, ki so stari najmanj 6 let, Vpisovanje je vsak dan od 9. do 12. in od 16, do 18. ure v pisarni Glasbene šole. u a sa 41 I' 2 12 u 24 46 49 >0 4 S 31 <1 38 47 20 43 (I ID 10 21 44 48 50 17 17 S3 11 12 23 45 18 Vodoravno: 1. najvažnejše mesto Hercegovine, 7. slavni angleški pesnik iz 17. stoletja (nesmrtni ep »Izgubljeni raj«), 13. pastirska pesem, 14. skupina 150 otokov, ki jih je 1. 1867 prodala Rusija ZDA, 15. slovnično Število, 16, angleška okrajšava za »gospod«, 17. poljska ptica, 19. pritok Volge, 20. stara dolžinska mera (palec), 22. reka, ki tete skozi Shakespearovo rojstno mesto Stratford, 23. kazalni zaimek, 25. prva ln zadnja črka abecede, 26. rimski amiiteater v Pulju, 28. ženski pevski glas, 29. pasma psov, 31. gorat otok na jugozahodu Škotske, 33. kratica za »Narodno republiko«, 35. začetnici sodobnega slovenskega pisatelja (»Kje ste, Lamutovl«), 36. arabski knez, 38. telesne poškodbe, 39. stalno bivališče, 41. užitni morski rak, 43. kemični znak za kalcij, 44. huda Ječa, poostren zapor, 46. ime dveh držav v ZDA, 48. izrek, geslo, 49. južni sad, 50. največji starogrški idealistični filozof. Navpično: 1. medenina, 2. odprtina v steni, 3. podoba, lik, 4. nosilnost ladje, 5. turški vojaški poveljnik, 6. egipčanski sončni bog, 7. Ime filmske Igralke Dietrich, 8. italijanski spolnlk, D. gradbeni material, 10. vzpon. Izlet v gore, 11. trava druge košnje, 12. Ime Izumitelja Tesle, 15. ime ameriške filmske igralke Wiliams, 16. staroslo-vanska boginja smrti, 18. grško-rlm-skl stari vek, 20. glavno mesto Venezuele, 24. oborožena sila države, 27. državica v Pirenejih, 30. nasilnik, trinog, 32. enaka samoglasnika, 34. človek samodej, avtomat, 37. del telesa, 40. toaletna potrebščina, 42. Instinkt, nagon, 44. izorana zemlja, 45. ime reformatorja Husa, 47. kazalni zaimek, 48. prednik tednika »TT«, obveščamo vse interesente, KI SE ŽELIJO NAROČITI NA INOZEMSKE ČASOPISE IN REVIJE ZA LETO 1961, da sprejemamo naročila do 15. septembra 1960, za italijanske časopise pa do 1. novembra 1960. NaroČite lahko knjige iz vseh držav. naroČila sprejema: Czp primorski tisk koper, časopisni oddelek, Koper, Cankarjeva 1, telefon 291 Belokranjsko gradbeno podjetje Črnomelj proda cca. 25 tisoč kosov rabljene, 5 let stare STRESNE OPEKE »KORCI«. Interesenti naj se javijo osebno ali pismeno zaradi nakupa. Trgovsko podjetje »SOČA« v Kopru razpisuje delovno mesto za POMOŽNEGA KNJIGOVODJO. Nastop službe takoj, plača po tarifnem pravilniku oziroma po dogovoru. ©A' Uporabite jo pri kuhi zelenjavne juhe, enolončnice (mi-neštre), omak in prikuh le nad 151 izlet m »Slavnik« je organiziral letos že 34% več izletov, kot je bilo planirano in je pri tem dosegel že za nad 23 milijonov deviznih dinarjev prometa. Z avtobusi in motornim Čolnom je bilo letos organiziranih prek »Slavnika« že nad 150 izletov. Med temi je 11 standardnih, najpogostejši v Lipico in Postojno. Na teh izletih je nad 500 inozemskih turistov spoznalo najlepše iz.lettnit5ke ttočke Slovenskega Primorja in Istre. KOPER, 9., 10. in 11, septembra ameriški barvni CS film OBRAČUN V TABLE ROCKU, 12. septembra ameriški barvni dokumentarni film ZEMLJE IN OBIČAJI, 13. septembra jugoslovanski dokumentarni film VELIKO STOLETJE, 14. in 15. septembra ameriški barvni W film PONOS IN STRAST. IZOLA, 9. septembra ameriški dokumentarni film ZEMLJE IN OBIČAJI, 10. in 11. septembra francoski barvni CS film ZENA IN NJENA IGRAČKA; 12. in 13. septembra ameriški barvni W film PONOS IN STRAST, 14. in 15, septembra italijanski barvni film EVROPA v NOCI. PIRAN, 9. septembra: Garibaldi; francoski film LJUBEZEN JE VMES, Riviera: ameriški barvni revi jski film POVABILO NA PLES; 10. septembra: Garibaldi: ameriški barvni CS film MAČKA NA VROČI PLOČEVINASTI STREHI, Riviera: francoski barvni film HELENA IN MOŽJE; 11. septembra: Garibaldi: francoski barvni film HELEA IN MOŽJE, Riviera: ameriški barvni CS film MAČKA NA VROCl PLOČEVINASTI STREHI; 12. septembra: Garibaldi: ameriški barvni film MAŠČEVALEC IZ DALASA, Riviera: angleški barvni film HREPENENJE PO NEBU; 13. septembra: Garibaldi: angleški barvni film HREPENENJE PO NEBU, Riviera: ameriški barvni film MAŠČEVALEC IZ DALLASA; 14. septembra: Garibaldi: ameriški barvni film Wal ta Disneya PERRI, Riviera: angleški barvni film HREPENENJE PO NEBU; 15. septembra: Garibaldi: angleški barvni film SEMENJ ZELJA, Riviera: ameriški barvni film Walta Disneya' PERRI. PORTOROŽ, 9. septembra: italijanski barvni CS film I-IERKUL IN KRALJICA LIDIJE, 10. septembra: ameriški film PREPUSTI SKRB VESELJU, 11. septembra ameriški barvni film POVABILO NA PLES, 12. septembra ameriški barvni CS film MAČKA NA PLOČEVINASTI STREHI, 13. septembra: francoski barvni film HELENA IN MOŽJE, 14. septembra: ameriški barvni film MA-SCEVALEC IZ DALLASA, 15. septembra: angleški barvni film HREPENENJE PO NEBU. ŠMARJE, 9. septembra francoski barvni CS film ZENA IN NJENA IGRAČKA, 10. septembra francoski film LISBONSKE NOCI, 11. septembra ameriški VV film OSAMLJENI ČLOVEK, 14. septembra jugoslovanski dokumentarni film VELIKO STOLETJE. ŠKOFIJE, 10, septembra ameriški barvni VV film OSAMLJENI ČLOVEK, 11. septembra francoski film LISBONSKE NOCI, 15. septembra jugoslovanski dokumentarni film VELIKO STOLETJE. SEŽANA, 9. septembra: jugoslovanski film PET MINUT RAJA, 10. in 11. septembra jugoslovanski film EDINI IZHOD, 13. in 14. septembra italijanski film FORTUNELLA, 15. septembra ameriški film METALNA ZVEZDA. POSTOJNA, 9. septembra jugoslovanski film DEVETI KROG, 10. septembra ameriški barvni CS film NEZNANEC JE PRIŠEL, 13. in 14. septembra francoski barvni VV film KOCKAR. PIVKA, 14. in 15. septembra kitajski film PREHOD PREKO REKE JANG-CE. »SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenskega Primorja ZAMENJAM enosobno stanovanje v Kopru za dvosobno v Kopru. Naslov v oglasnem oddelku, ZAMENJAM dvosobno stanovanje v novem bloku v Kopru za 3 in pol sobnega prav tako v novi hiši v Kopru. Naslov v upravi. DVOSOBNO STANOVANJE S kopalnico in vrtom v novem naselju v Salari pri Kopru zamenjam za dvosobno v Kopru. Naslov v upravi lista. PRODAM hladilnik Himo v zelo dobrem stanju po ugodni ceni. Naslov v upravi. PRODAM otroško posteljo, belo, kovinsko. Naslov v rupravi. PRODAM pisalni stroj pontable znamke Reminigton, dobro ohranjen po ugodni ceni. Naslov v upravi. Krojaška delavnica v Kopru, Zupančičeva 45, sprejme takoj KROJAŠKEGA POMOČNIKA ali POMOČNICO. OB PRIHODU V TRST ne pozabite obiskati dobro znano trgovino Časa DELLTMPERME-ABILE V ULICI S. NICOL0 22. V njej dobite največjo izbiro moške, ženske in otroške konfekcije, dežnih plažčev, vse vrste vetrnih jopičev, bund, dežnikov itd. po najnižjih cenah. Zagotavljamo, da boste zadovoljni z nakupom v naši trgovini. Kdor dostavi odrezek tega oglasa, dobi poseben popust IZolcUO-KOPER NEDELJA, 11. septembra: 8.00 Domače novice — 8,05 Kmetijska oddaja: Jesenska setev je pred nami — Bi-Ijenski griči spreminjajo svojo podobo — Izkušnje drugih — 8.30 Za dobro jutro vam bod ¡morda kdaj pozneje ovekovečim jaz, če bo še razveseljevala svojo okolico na Slavniku. V Piranu imajo Gostišče na obali, pred vhodom v gostišče pa dve tabli. Na levi je oznanjen Menu — po vrsti kosilo, večerja in ribe. Črni prostor za cene je prazen — kakor je sicer prazno gostišče samo, kadar desna tabla namami gosta v lokal. Na desni strani — kar poglejte sliko — so reklamirane Dnevno sveže ribe — Domača kuhinja — Prvovrstna istrska vina — Nis.ke cene. Da o cenah ne govorim, ker največkrat ne pridejo v poštev — v gostišču namreč gost le po izredni sreči kdaj pa kdaj dobi ribe ali si sicer izpolni željo v »domači« kuhinji. Če sedeš v Piranu na Tartini- jevem trgu pred buffet in si slučajno zaželiš sandwich (zendvič po domače), te pošljejo »v naš lokal« okoli ogla, kar je seveda skrajno postrežljivo. In če spet slučajno piješ dva deci radenske pa nimaš drobiža, ti lepo in glasno pravijo, da pojdi menjat tisočak, ker da zaradi 14 dinarjev ta arogantna osebica ne more ostati brez drobiža. In človek, ki je pravkar zapustil piransko bolnišnico in čakal na avtobus, da se odpelje domov, je poslušno iskal po Piranu drobiž- za kar bi skoraj zamudil svoj avtobus. To se pravi postrežljivost in ustre^^ Ijivost — prizadeto osebico raiffi ob priložnosti že še tudi predste^^ vim■ na sliki... Za danes pa naj bo dovolj in lepo pozdravljeni! Vaš Vane VZGOJA tSr 0P@Q¥ ^r i A H * TELESNA VZGOJA * 8 P O ST ŠAH ★ TELESCA VZGOJA ft SPOD SVETOVNO ŠAHOVSKO PRVENSTVO GLUHIH V PORTOROŽU Portorož je spet prizorišče pomembnega šahovskega dogodka. Tokrat merijo moči gluhonemi šahisti desetih evropskih držav. Prvo svetovno prvenstvo je bilo pred štirimi leti v Zakopanih na Poljskem. Udeležili so se ga le štirje šahisti, zdaj jih je že deset. Naslov prvaka brani dr. Swaden-ski (CSSR). Otvoritvena slovesnost je bila v nedeljo popoldne v prostorih Prosvetnega doma v Portorožu. Med gosti smo opazili številne predstavnike političnega življenja in družbenega udejstovanja, med njimi podpredsednika OLO Koper inž. Petra Aljančiča in predsednika okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev I. Mavsarja. Po začetnih besedah sekretarja organizacijskega odbora prireditve ie pozdravil udeležence in /fi|iX;oste predsednik mednarodnega l^pdbora za šah gluhih Oskar Punschke iz Zahodne Nemčije. Naglasil je svoje zadovoljstvo, da je prireditev v Portorožu, ki že več let uživa v svetu sloves šahovskega mesta. Podčrtal je tudi pomen šaha za gluhe, saj je to eno izmed pomembnih sredstev' za družabno udejstvovanje in medsebojno spoznavanje članov organizacije. Na otvoritveni slovesnosti sta govorila še predsednik Zveze gluhih Jugoslavije in predsednik Svetovne federacije gluhih Dragoljub Vukotič in predsednik piranske občine Davorin Ferligoj, ki je zaželel udeležencem kar najbolj prijetno bivanje v Portorožu. Takoj nato so udeleženci izžrebali številke. V turnirsko tabelo so jih takole razvrstili: 1. Poetsch (Vzhodna Nemčija), 2. prof. Gudac (FL-RJ), 3. Walter TOMOS : ISTRA 11 : 0 V prijateljski nogometni tekmi je moštvo NK Tomos v postavi: Krasna, Klarič, Vidakovič, Bole, Papec, Ulčnik, Cernigoj, Gombač, Valdevit, Furlanič in Olup to nedeljo premagalo enajstorico Istre iz Umaga z nepričakovano visokim rezultatom 11:0. Že v začetku igre je NK Tomos prešel v napad in v drugi minuti prvega polčasa je dobro razpoloženi Valdevit dal prvi gol. Po nekoliko nervozni "začetni igri so se Tomosovei zbrali iin Cernigoj je v deseti minuti dal drugi gol za svoje moštvo. Takrat so gosti iz Umaga zgubili borbenost ■in začela se je igra mačke z miško — kljub temu, da so večkrat skušali prodreti do Tomosovih vrat. Vse njihove akcije pa so bile brezuspešne dn Koprčani so zasuli nasprotnikov gol z neubranljivimi streli. Enajst golov so dali: Valdevit (4), Cernigoj (4) in Furlanič (3). Najboljši je bil vsekakor Valdevit^ in tudi Furlanič, Cernigoj ter v obrambi Vidakovič so prijetno presenetili, V. P. (Zahodna Nemčija), 4. dr. Swa-densky (CSSR), 5. 2ak (Poljska), 6. Aubert (Francija), 7. Amores (Španija), ii. Lulčev (Bolgarija), 9. rezervirano za zastopnika Romunije, ki bo prispel naknadno, 10. Nielsen (Danska). V prvem kolu je poskrbel za veliko presenečenje Španec Amores, ki je premagal favorita turnirja dr. Swadenskega. V drugih partijah je Poetsch premagal Nielsena, Zak Auberta, medtem ko se je partija Walter—Lulčev končala meodločc-no. V drugem kolu je Zak premagal Amoresa In tako prevzel vodstvo z dvema točkama. Svetovno prvenstvo gluhih bo trajalo do 17. septembra. Igrajo v prostorih Prosvetnega doma v Portorožu od 17. do 22. ure. Ob koncu naj še omenimo zelo lepo potezo predsednika okrajnega ljudskega odbora v Kopru Albina Dujca, ki je povabil vse udeležence lurnirja na krožno potovanje Ipo 'Sloveniji ob zaključku turnirja. Priredil jim bo tudi kosilo. Pogled v dvorano Ljudskega doma v Portorožu, kjer se odvija mednarodno prvenstvo gluhih v šahu P L AVA NJE uveljavitev Korsičeve so Bandlja V soboto v Kopru okrajno prvenstvo v plavanju in vaterpolu Minuio soboto so se v Kopru pomerili domaČi košarkarji z gosti iz Škofje Loke. Z dinamično in povezano igro pa je uspelo domačinom premagati košarkarsko vrsto TVD Partizan Skorja Loka s tesnim rezultatom 61:60 V nedeljo je bilo v portiču pri Zusterai klubsko plavalno prvenstvo PK Koper. Nastopili so le pionirji in pionirke, medtem ko članov nismo opazili. Kakor na nedavnem pionirskem prvenstvu Slovenije so tudi tokrat konrski pionirji ■oresenetili z nekaj prav dobrimi rezultati. Zlasti je treba omeniti Koršiče-vo in Éandlja. Koršičeva je plavala 60 metrov crawl v času 47,7, 60 metrov hrbtno pa v času 52,5. Po vrednosti sta oba rezultata boljša kakor na nedavnem republiškem prvenstvu, Tudi Bandelj je dosegel boljši čas kot na republiškem prvenstvu. 200 metrov crawl ;e namreč preplaval V času 2:43,6. Od drugih boljših izidov naj omenimo še Koroščevo, ki je preplavala 60 metrov prsno v času 1,02, in Mesaričeva, ki je za isto progo potrebovala 1:02,9. Nadalje naj omenimo še Hočevarja, ki je preplaval 60 metrov prsno v času 55,5. Napredek pa so pokazali tudi plavalci Sk-rt, Koršič, Vuga, Jakopič, Vergles in Lešnik. Že prihodnjo soboto bo v Kopru okrajno prvenstvo v plavanju. Razen Kopra bodo nastopili še Ilirska Bistrica, Piran in verjetno tudi Izola. Koprčani so favoriti. Predvidevajo tudi, da bodo hkrati organizirali ¡šolsko prvenstvo v plavanju. V tem primeru ibi bili priča najbolj množični plavalni prireditvi v zadnjih letih. Naj še omenimo, da bo sobotna plavalna prireditev v Zusterni pri Kopru v počastitev Dneva jugoslovanske vojne mornarice. KOŠARKA Dve zmagi skozi šivankino uho V nedeljo je bilo prvo kolo jesenskega dela košarkarskega prvenstva druge slovenske lige. Koper se je pomeril doma s Skofjo Loko in zmagal z 61:60. Tudi Ilirska Bistrica je igrala doma in premagala Proletarca iz Zagorja z 20:0. V obeh primerih so si LJUBAN OMLADIC: Ii Kopra ii olimpijske Ip® ? Hira (Nadaljevanje s 4. strani) jadrnic in se prerinila med vodeče. Za njima je ostal tudi bivši svetovni prvak Straulino in letošnji evropski prvak Francoz Pisani. Po treh urah napornega jadranja sta priplula osma na cilj in ohranila osmo mesto v generalnem plasmaju. V pristanu Angioino, ki je rezerviran za jadrnice Star, sem se s Koprčanoma zapletel v daljši razgovor. Bila sta dobre volje, deloma zaradi dobre vožnje v tej regati, deloma zato, ker sta po enem mesecu prvikrat videla domačina. »V Kopru so najbrž razočarani,« je rekel Fafangel. »Toda kaj moreva, konkurenca je izredno močna.« Pogled na lestvico rezultatov v prostorih neapeljskega jacht kluba me je prepričal, da Fafangel sicer ni na prvih treh mestih, toda za njim so tckmovalci mnogih držav, ki so že nastopale na olimpiadah in ki imajo neprimerno večjo tradicijo v tej športni panogi kot Jugoslavija. Naj omenim samo Francijo, Španijo in Kubo. Celo tekmovalec svetovnega slovesa Italijan Straulino je Ie dve mesti pred njim. Mladi koprski plavalci. Stoje od leve proti desni: Hočevar, Lešnik, Vuga, Bandelj in trener Vidmar, čepe pa Hiršman, Catalani, Vanja in Katja Koršič in Oberstar Pogovor je nato seveda nanesel na Rusa Pinegina, ki je v prvih štirih regatah premočno zmagal in prispel nekajkrat z več stometrsko prednostjo na cilj. Formula za njegov uspeh je pravzaprav zelo preprosta: odličen tekmovalec in odlična jadrnica. Pi-negin je osemkratni prvak Sovjetske zveze in se je na olimpiado skrbno pripravljal več let. Posebnost njegove jadrnice pa je Jadro iz posebne mase. Vso kaže, da so Rusi idealno rešili problem, ki je do zdaj povzročal največ skrbi tekmovalcem. Fafangel in Kosmina sta na primer vzela s seboj štiri jadra, pa vendar ni nobeno ustrezalo pogojem šibkega vetra. Pozanimal sem se še, kako je s hrano in stanovanjem, rokvallla sta oskrbo in celotno organizacijo tekmovanja. Stanujeta v tridesetnadstrop-nem hotelu »Ambasador«, kjer je tudi večina drugih tekmovalcev. »Pozdravi Koper in Koprčane in povej jim, da nas lahko samo izredna smola premakne z osmega mesta!« Bližal se je že večer ln mudilo se mi je na vlak. V Neaplju nisem občutil tistega olimpijskega vzdušja kot v Rimu. Med domačini je sicer precej zanimanja za jadranje, tujci pa so redki. Toda čudoviti pogled na neapeljski zaliv mi bo ostal za zmeraj v spominu. Na Santa Luciji in pod Castelnuovo vihrajo na razsvetljenih pomolih zastave 15 držav — udeleženk olimpijskih jadralnih tekmovanj. Na Castel dell'Ovo pa gori olimpjiski ogenj, znamenje največje pomorske športne prireditve, kar jih je doživel Neapelj. SPREHOD MED OLIMPIJSKIMI NAPRAVAMI V Rimu sem si ogledal nekaj atletskih, plavalnih in boksarskih prireditev in nogometno tekmo Jugoslavija — Bolgarija. Brez izjeme pa sem si ogledal vse športne naprave. Italijanom je treba priznati, da so zgradili stadione, kakršnih je malo na svetu. Ne morda po tem, koliko gledalcev sprejmejo, marveč po estetski in tehnični popolnosti. Pravi užitek je prisostvovati nogometnemu srečanju na stadionu Flaminio, pokritem s svetlo-zeleno travnato preprogo, boksarskemu srečanju v stekleni športni palači ali plavalnim tekmam v Piscini coperti, zgrajeni iz marmora. V vse le naprave so Italijani vložili mnogo denarja, medtem ko so stadioni povprečno le .10 odstotno ali še manj zasedeni- Vzrok za slabo zasedbo je treba delno iskati v visoki vstopnini, deloma pa tudi v televizijskih prenosih. Kljub vsemu menijo Italijani, da ne bodo imeli izgube z Olimpiado, saj računajo za finalna srečanja na polno zasedbo. O sami organizaciji tekmovanj so že mnogo napisali. Kar zadeva mene, jo moram samo pohvaliti. Vse tiste prireditve, ki sem si jih ogledal, so potekale brezhibno. Kar zadeva gledalce, lahko trdim, da so objektivni. Res se čujejo sem pa tja neupravičeni žvižgi, toda velika večina gledalcev pozdravlja športni dosežek tekmovalca ne glede na to, katero državo zastopa. To se je lepo videlo na tekmi Jugoslavija — Bolgarija, ko so gledalci pozdravljali lepe poteze igralcev obeh moštev, oziroma grajali posamezne grobosti. ARRIVEDERCI ROMA! Rim je čudovito mesto, polno nasprotij med modernim in antičnim. To vleče ljudi kot magnet. In če so v takem mestu olimpijske igre, potem je razumljivo, da so ljudje sprejemljivejši za poznanstva, da vlada duh medsebojnega razumevanja in prijateljstva. V treh dneh smo videli toliko prisrčnega razumevanja med ljudmi, da bi lahko napisal o tem knjigo. Olimpijska parola zbliževanja med narodi se je na rimskih ulicah uresničila. Toda v iRimu smo spoznali tudi drugo stran medalje. Olimpijsfie igre naj bi pomagale nekaterim do večjih vsot denarja, druge manj spretne naj bi spravile v bankrot, medtem ko bi najbednejši končno prišli do obilnejšega »bakšlša«. In tako vstaja za olimpijskim Rimom komercialno-olimpijski Rim. Vse od oranžadc do kravat je v znamenju petih olimpijskih krogov, vse ponuja in vabi, vse je »najboljše in najcenejše«. Prvi rezultati komerclalizaeije olimpiade so že znani: cerkvene organizacije so potolkle vse rekorde in večidel dobička spravile v svoj žep. Duhovniki so dali turistom na razpolago večino samostanov in domov, medtem ko hotelirji v obupu kar sami lovijo goste po ulicah. V enem samem večeru me je ustavilo na cesti pet ljudi in me vprašalo, če mogoče ne potrebujem prenočišča. Delno bodo prišli na svoj račun prodajalci raznih spominčkov, sadja in pijač. Tu gre za manjše vsote in turisti po navadi ne lcalkulirajo. Zato se seveda prav lahko zgodi, da boš plačal za olimpijsko zbirko znamk na cesti 1.100 lir, čeprav stane na pošti le 610 lir. Kljub različnim vtisom smo bili ob odhodu iz Kima dobre volje. Videti olimpiado je enkratno in nepozabno doživetje. Zlasti Se, če gledaš olimpiado v tako čudovitem mestu kot je Rim. Na postaji Termini smo prav tako mahali z rokami iz drvečega vlaka kakor tisoči in tisoči pred nami: »Arrivederci Koma...« domačini priborili točke — da tako rečemo — skozi šivankino uho. Koprčani so se za jesenski del prvenstva več tednov skrbno pripravljali in proti Skofji Loki so odlično zaigrali. Bili so vso tekmo v premoči in vodili z 10 do 14 koši razlike. Zlasti dobro je igrala obramba, v kateri je bil glavni steber Bandelj. Toda pet minut pred koncem, ko v zmago domačinov ni nihče več dvomil, se je Koprčanov nenadoma polastila nervoza. Grešili so žogo za žogo in nikakor niso več mogli povezati Igre. Rezultat se je od sekunde do sekunde spreminjal v korist gostov, Sreča je le, da čas ni več dopuščal gostom izenačiti, sicer bi šli točki v Skofjo Loko. Vsekakor se je na tej tekmi pokazalo, da Koprčani še nimajo dovolj rutine, ki bi jim omogočala zbranost v odločilnih trenutkih. V domačem moštvu moramo pohvaliti zlasti Bandlja in Zer-jala, ki sta dosegla vsak po 19 košev. Kot strelec se je odlikoval tudi Kalčič, ki je dosegel 13 košev. Zelo dramatično je bilo tudi srečanje v Ilirski Bistrici. Domačini so se za prvenstvo slabo pripravili, kar je dokazal tudi nedavni poraz s Postojno, ki je na lestvici zadnja. Temne slutnje so se v nedeljo uresničile, saj so bili gostje vso tekmo v premoči in vse je kazalo, da bodo domačini odšli z Igrišča praznih rok. Toda takrat je nastopilo usodnih pet minut, v katerih je moralo zapustiti Igrišče zaradi petih osebnih napak kar osem igralcev Proletarca. Ko je v zadnji sekundi ostal na igrišču le en igralec gostujočega moštva, sta sodnika v skladu s pravili razglasila rezultat 20:0 v korist Ilirske Bistrice. Toda zadnjo besedo o tem bo izrekla tekmovalna komisija. Gostje so se namreč pritožili, češ da je bilo tekme že konec, ko so izključili predzadnjega igralca. POUČEN IZLET PO ISTRI Minulo nedeljo so se že iob treh zjutraj zbrali pred pošto v Knežaku člani aktiva mladih zadružnikov in skuroina delavcev ter uslužbencev KZ Tone Tomšič iz Knežaka. S Slavnikovim avtobusom so se odpeljali na ekskurzijo po Hrvaški Istri. Najprej so si ogledali Poreč, nato pa po kopanju še Puli. ki je napravil na mlade ekskurziste nepozaben vtis s svojimi zgodovinskimi objekti in hitro gradnjo industrijskih ter stanovanjskih zgradb. Iz Pulja so krenili skozi Ooatijo proti domu zadovoljni, saj je bil ta izlet zelo /lepo plačilo za njihovo dosedanje uspešno delo. Hannvfitl vremena V Zahodni ln Srednji Evropi smo pričakovali, da bo v tem tednu lepo vreme, vendar je zaradi vdora ln ustaljenja gibanja hladnih vetrov bilo zelo spremenljivo m v mnogih predelih Evrope so bili nepričakovano hudi nalivi z bliskom in gromom. Sedaj pa kaže, da bo prihodnji teden vreme holi stabilno in lepo, brez dolgotrajnejših padavin ». septembra 1960 o ZADNJA STRAN o LETO IX. — Stev. 37 V filmskem svetu vzbujata največ pozornosti vsakoletna festivala v Cannesu in v Benetkah. Benečanski pravkar še traja. Obiskalo je zato te dni lagansko mesto veliko število filmskih igralcev in režiserjev. Med gosti je tudi precej takih, ki menijo, da jih bodo v tem vrvežu zapazile vešče oči kakšnega znanega režiserja ali producenta. Njihovo pozornost skušajo pritegniti na razne bolj ali manj izvirne načine. Na sliki je mlada Mehikanka Nadja Par, ki se je oblečena pogreznila v morje na peščini Lida, koder se sprehajajo filmski ljudje Pet „10.000-tonk" ze Argentino Lorraine Anchondo iz Kern-villeja v Kaliforniji (na sliki) je med vožnjo po avtomobilski cesti odvrgla iz svojega avtomobila zavitek odpadkov. Imela je smolo, da jo je videl službujoči prometni policist in jo prijavil sodišču. To je ženo obsodilo, da mora vzdolž te ceste nabrati enajst vreč takšnih odpadkov in jih odnesti kot dokaz na sodišče. V nasprotnem primeru pa naj bi šla sedet za mesec dni ali plačati kazen v znesku 150 dolarjev. Izbrala je najmanjše zlo in šla pobirat odpadke na cesto. Njeno delo je nadzoroval stražnik, pri tem pa jo je ujel tudi fotograf in ovekove-čil med drugim tudi za naš list. Morda bi bilo prav, če bi podobno kazen uvedli tudi pri nas, kjer potniki vse prepogosto mečejo odpadke kar skozi okna avtobusov in drugih vozil VEČ STO VOZU, V olimpijskem mestu v Rimu bo med olimpijado na razpolago udeležencem največje športne prireditve na svetu več sto motornih vozil. Sto skuterjev, ki so jih naročili organizatorji olimpijade, je že prispelo. Posluževala se jih bodo vodstva posameznih športnih ekip. Tovarna Fiat pa je organizatorjem dala v času olimnijade na razpolago 300 novih avtomobilov znamke Fiat. NA CAPRIJU PREPOVEDANE COKLE Na italijanskem otoku Ca-priju, ki ga radi obiskujejo tuji turisti, so s posebnim odlokom prepovedali nošenje lesenih cokel. To je izzvalo val ogorčenja, saj spada topotanje lesenih podplatov po kamnitem tlaku v vse tisto, kar s prijetnimi večeri, mesečino in brenkanjem kitar, ustvarja posebno idlliko, ki turiste najbolj privlači. Zelo čudno je, da so se najmanj razburili čevljarji, ki cokle izdelujejo. Izjavili so, da bodo odslej pribijali na cokle tanek gumijast podplat, pa bo volk sit in koza bo ostala cela . . . Tudi Momčilo Zlatkovič, pilot JRV, jo sodeloval v športnih prognozah loterije. Prva neuradna objava izida je pokazala, da sta v vsej državi samo dva udeleženca dosegla 12 zahtevanih pogodkov in dobila pravico do premije. Eden od njiju je bil Momčilo Zlatkovič. V reklamacij-skem roku se je prijavil še tretji srečnik ... Čakali so še četrtega, pa ga ni bilo. Momčilo Zlatkovič je preživel medtem 4 dni »milijo-narske mrzlice«, razmišljajoč: zadel ali ne?... Zdaj, ko ima ček za 1,552.000 dinarjev že v žepu, pravi, da ne premišlja samo o Fičko- tu, o katerem je prej salfiSv njal, ko še ni bil miiijona1^^ Zdaj so njegovi načrti že večji... Najmlajši udeleženec letošnjih olimpijskih iger v Rimu je neki ll-letni Romun Roger Mirceaj, član romunske veslaške reprezentance Komenskim lovcem je prva leta po vojni prišlo pred pi-halnike bore malo divjadi. Plan odstrela je bil zelo nizek in celo najbolj nestrpni lovci so se morali sprijazniti z zahtevno nalogo: čimprej povečati stalež divjačine. S smotrno gojitvijo divjadi, z nabavo divjačine za osveževa-nje krvi in z izgradnjo dveh napajališč za srnjad so to nalogo tudi izpolnili; to je razvidno tudi iz plana odstrela za leto 1960-61, ko bodo lahko položili na dlako ali perje 250 zajcev, 450 jerebic, 100 fazanov, 5 srnjakov in nekaj več srn, medlem ko je leta 1949 znašal- odstrel vsega — 20 zajcev. Komenska lovska družina šteje sedaj 22 članov in ima naziv »Jezero«. V bližini resda ni več nobenega jezera, toda domiselni komenski lovci so se okoristili z imenom neke doline med Komnom in Dorn-berkom, ki je veljala za sporno točko med obema družinama —■ komensko in dornber-ško. No, končno so prizadeti lovci rešili ta terenski spor pri kozarčku terana tako, da je dolina Jezero ostala pod upravo lovske družine Komen. Dornberški lovci so bili pač mnenja, da ne bi bilo spodobno spraviti svoje tovariše iz Komna ob lepo ime — »Jezero«. Potlej ima vsako srečanje lovcev obeh družin na tem mestu običajen izid — bratsko veseljačenje. Komenski lovci pa ne pozabijo povabiti svojih kolegov iz Dorn-berka tudi na svojo vsakoletno in tradicionalno lovsko prireditev, ki jo bodo z obsežnim kulturnim in zabavnim sporedom imeli tudi letos novembra. b visoki divjadi: srnjad!, jelenih, velikem petelinu in tudi medvedih. To je velika privlačnost tudi za tujce, ki samo za vstop v lovišče plačajo visoko takso, če pa divjad tUdI uplenijo, potem morajo seveda to posebej plačati v težkih devizah. Cena je različna in temelji na vrednosti trofeje, ki je ocenjena po mednarodnih pravilih, Divji petelin, rogovje sr-njadl in jelenjadl ali medvedja koža rastejo v ceni s težo in velikostjo uplenjene trofeje, Tujca tako na primer lahko stane medvedja koža tudi nad 2.000 dolarjev. Da pa bi se tujci bolje počutili v naši sredini, kadar zaidejo kot gostje v naša lovišča, skrbijo lovske družine, ki upravljajo lovišča, ter uprava gojitvenih lovišč Slovenije, za njihovo udobje tudi, kadar so na lovu, v ta'namen prebijejo čas pred in med lovom ter po njem v lepih in udobno opremljenih lovskih kočah. Te pa seveda ne služijo samo tem gostom, marveč ■ so predvsem namenjene zlasti domačemu članstvu. Da bi tujci laže prišli do plena ln trofeje, so za lov na visoko divjad postavljena "posebna čakališča — tako imenovane visoke preže. To so nekakšne verande, postavljene sredi rogovil mogočnega hrasta, jelke ali smreke, dovolj visoko od tal, da divjad ne zavoha takoj čakajočega lovca. Ta si lahko svoj plen v miru ogleda in ga oceni. Podobne preže pa postavljajo lovci tudi ob mrhoviščih, ki jih napravljajo za vabo ropa-rlcam, predvsem lisicam in volkovom, ki jih je še vedno najti po snežniških in postojnskih gozdovih, na Notranjskem in Dolenjskem. Pisali smo že o sončni peči v Piranu — prvi v Jugoslaviji. Koncentrira takšno količino sončne energije (4000 'C), da se na ustvarjeni vročini najtrši metali topijo kot loj. Slika kaže napravo, ki je postavljena na Belem križu nad Piranom. Sestavili so jo domači strokovnjaki iz domačega materiala V reški ladjedelnici »3. ma«j so sredi avgusta splavili v morje prekooceanko »Moslavina«, ki ima 13.000 ton. Takoj nato so postavili kobilico za 10.500-tonsko linijsko ladjo, ki jo bo la- djedelnica »3. maj« gradila po naročilu Argentinske državne flote. Takšnih ladij bomo pri nas zgradili za potrebe Argentine pet, tri od njih na Reki, dve pa v splitski ladjedelnici. Slovesnostim pri polaganju kobilice na Reki so prisostvovali tudi predstavniki naročnika iz Argentine. NAJVEČJI KAMIONI Avtoprevozniško podjetje Beograd je pred nedavnim kupilo v inozemstvu 33 kamionov Orjakov, ki so gotovo največji, kar jih je doslej vozilo po naših cestah. Karoserije teh vozil so dolge 11 metrov, vsako pa lahko prepelje 25 ton tovora hkrati. Med njimi so tudi tri avtocisteme, v katere lahko natočijo po 22.000 litrov tekočine. Prevozni park Avtoprevozni-škega podjetja Beograd pa ima 2.500 ton nosilnosti. Prepelje lahko torej že kar lep tovor. Poroko po smrti enega izmed zaročencev so te dni imeli v Fréjusu, v nesrečnem francoskem mestu, ki ga je lani zalila voda, ko se je podrl jez. Tedaj je izgubil življenje tudi André Capra, ki naj bi se bil prav tiste dni poročil z Ireno Jodard (na sliki). Ta je bila z njim noseča in je pred dnevi rodila deklico. Da bi ta imela očeta, je sam predsednik De Gaulle podpisal poseben dekret, s katerim je Irena Jodard postala žena (in hkrati vdova) Capra. To je menda edinstven primer, da je neka žena sklenila "zakon z mrtvim zaročencem Deklici na sliki sta doma iz Tahvana v Indoneziji. Obe sta stari po osem let, le da je ta na levi normalno razvita, medtem ko je manjša zaostala v rasti in je visoka vsega 72 cm, tehta pa — verjeli ali ne — samo 4 kg. Zdravniki ne ved» vzroka, posebno ker so vsi njeni predniki normalno razviti ljudje. Kljub zaostali telesni rasti pa je deklica umsko povsem normalno razvita — Uh, če bi dobil v roke tistega požrešnega mačka . .. Komenski lovci in Jezero Gozdovi okrog Snežnika, na Notranjskem in Kočevskem, deloma pa tudi po Dolenjskem, slovijo po svoji bogati divjačini, predvsem po plemeniti Visoka preža na volkove v snežniških gozdovih VASILIJ DRAMATSKI Molčal sem. Zgrabil je bič, ki je ležal na oknu in me tolkel kamor je padlo. Sprva sem se hotel udarcem ubraniti, to da bolečine so bile po vsem telesu tako hude, da mi je bilo že vseeno, kam pade. Poročnik se je utrudil. Spust.I je bič in si z rokavom obrisal potno čelo. — Ali bo povedal, kje so partizani? Skozi zvonjenja v ušesih sem slišal prevod vprašanja in odgovoril: — Ne, ne bom. Prevajalec je prepadeno pogledal najprej mene, potem poročnika in skomignil: — Noče govoriti. — Povejte mu, da še ni v gestapu, tam pa imajo takšne strokovnjake, da vsakogar omehčajo. Prevajalec mi je rekel nepričakovano, z glasom dobrega svetovalca: — V gestapu vam bo huje. Bolje, da govorite tukaj. Odliimal sem. •—• Jaz ne bom govoril niti tukaj niti tam. Odvedli so me nazaj v klet in mi spet zvezali noge. Prevajalec mi je prinesel kos kruha in vodeno juho. — Padli ste v zamotan položaj. Stvar je v tem, da dolžijo komandanta postaje majorja Brandta izdaje in vi naj bi postali priča te obtožbe. Razumete? Prikimal sem. vn Minila ni niti ura, ko so me spet odvedli k poročniku. Razen njega je sedel tam še neki polkovnik. Bil je star možakar; na njem je bilo vse velo, tako obraz kakor telo. — Sedite, — je rekel v precej dobri ruščini in mi pokazal na stol. Sedel sem. Dolgo me je gledal s svojimi velikimi in solzečimi se očmi. — Vaš jezik nekako obvladam, ker sem bil v prejšnji vojni, podobno kakor vi, ujetnik. Vaš položaj dobro razumem. Vendar razumem tudi to, da je vsako upiranje nesmiselno. Ko sem bil jaz ujetnik (b:l je v bližini Sama-re), je stal v zakonu o ujetnikih takšen paragraf: za ujetnika ni poslušnost nekaj nečastnega, marveč je to nekako priporočilo, da se vrne domov živ in zdrav. — Mi smo ta zakon zamenjali z novim, — sem dejal kljubovalno, — bolje je umreti, kakor pa postati izdajalec. — Moj bog, kako ste zaljubljeni v fraze! Nihče ne pr'čakuje od vas izdajstva, stvar zadeva le neko podrobnost o boju, ki je že minil: ali je sodelovalo pri napadu na postajo mnogo partizanov? — Mnogo, zelo mnogo! — Dobro, — polkovnik in poročnik sta se presedla. — Sto, dve sto, pet sto? — Zelo mnogo. Točnega števila ne vem. Poročnik je šepnil polkovniku ali naj mi ponudi kozarec žganja, da bi postal bolj zgovoren. — Ne, ni treba. Te ljudi dobro poznam. Kar je rekel, je rekel. Lahko ga ub jete, pa ne boste spravili iz njega nobene besede več. Njegovo izjavo predajte majorju Brandtu. To je treba napraviti takoj. Na postajo je že prišel vrhovni sodnik vojaškega sodišča. Razumete? Odvedli so me v klet. Ko sem ostal sam, sem se zgrozil: mar nisem škodoval partizanom, ko sem rekel, da jih je mnogo? Kaj če takoj pošljejo nadnje močno kazensko ekspedicijo? Ob tej misli me je oblila kurja polt. Kmalu nato so me odvedli na gestapo. Nekaj časa so me zasliševal', potem pa odločili, da me z letalom pošlje-Ijo v Berlin. Ponoči so me odvedli na dvorišče. Prevajalec, ki je stal vštric mene, mi je šepnil: — Padli ste v veliko igro proti majorju Brandtu-Tudi njega so zaprli in odpeljali v Berlin. Vaša pričevanja bodo odločilna za njegovo usodo. — Mi mar hočete predlagati, da tega vašega majorja; rešim? — Ne, toda dobro je, da to veste. Prišel je vojak, me zgrabil za ramena in stlačil v avto. Prispeli smo na vojaško letališče. V temi sem lahto^^ razločil silhuete letal, ki so stala v ravni vrsti. OkroSr njih so se smukali vojaki. Vse na letališču je bilo zgrajeno pod zemljo. Odvedli so me do kupa vreč in ukazali, naj sedem. Z menoj je ostal le stražar. Če sem se le premaknil, je zakričal: — Ne premikaj se! Noč je bila tiha in topla. Nekje daleč je težko in zamolklo zabobnelo. Nehote sem se ozrl okrog sebe. Razen stražarja nisem videl nikogar. Naslonjen je bil na vreče in držal roko na brzostrelki. To je on, sovražn.k! Kaj čakam? Ubij ga, mi je nekaj reklo. Ubij! Stopil sem do njega. Odsltočil je in repetiral zapirač. Nestrpno prestopajoč se z noge na nogo, sem mu dal z znaki razumeti, da bi hotel na potrebo. Vojak se je ozrl okoli sebe; nemara je hotel koga vprašati, kaj naj stori ali pa je hotel prositi pomoči. Toda v bližini ni bilo nikogar. S cevjo brzostrelke me je obrnil in mi na hrbtu razvezal roke. Kakor hitro so mi bile roke proste, sem zgrabil za cev brzostrelke in mu jo izpulil. S kopitom sem ga mahnil po glavi, da se je zvrnil po tleh. Tedajci pa so zatulile sirene. Hkrati je začelo streljati tudi protiletalsko topništvo. Črte granat so se pele k zvezdam kakor strune.. Vojak je ležal ob mojih nogah. Še vedno je bil živ in me je mlahavo držal za škorenj. Odrinil sem ga in stekeLggv na levo. Pred menoj je vzniknila silhueta velikega Ietala^ip Tekel sem še bolj na levo. Ne spominjam se več, koliko časa sem tako tekel. Nenadoma mi je zmanjkalo pod nogami tal in sem padel v nekakšno mlako. Po vseh štirih sem zlezel iz lijaka in se prekotalil čez rob.