»vsfnfna ola?ana v cotovfnL Leto XIV.. št. 26* Ljubljana, nedelja 12. novembra I93s Cena 2.— Ela opi uvmstvo,. i^juoijitija, Knailjeva ulica &. — relefOD št. 8122, 3123, 3124. 3125. 3126. inaeratni oddelek: Ljubljana, Selen« ourguva ul. 3. — Tel 3492. 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica SL 11. — Telefon St 2455. Podružnica Celje Kocenova ulica št. 2. — Teleton št 190 Ka^uni pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11.842. Praga fiislo 78.180, Wlen St 10S 241 Volilna nedelja v Nemčiji Današnja nedelja v N/smčiji bo potekla zopet v znamenj^ razburljive volilne mrzlice. Štiri in. štirideset milijonska vojska nemških volilcev in volilk je pozvana, da o^oftri dosedanjo notranjo in zunanjo politiko novega režima. Ako sodimo volilni udeležbi zadnjih treh vol^ev iz dobe, preden je na Hitlerja >rešla vsa oblast v državi, je upravičen zaključek, da bo tudi današnja mobilizacija spravila na noge dobrih 33 milijonov nemških volilnih upravičencev obojega spola. Zunanja slika nemških mest je v zadnjem tednu popolnoma enaka oni iz predhitlerjevske dobe, ko je ljudski dovtip zaradi prečestih volitev nazval Nemce »ein wahlendes volk«. Volilni hrušč in tmšč so bili takrat ravno hitlerjevci razvili do skrajnih možnosti m so v tem pogledu gotovo še sedaj v izvrstni formi. To tem bolj, ker vseh osem mesecev po zadnjih volitvah niso prišli iz vaje, saj moramo njihove množestvene prireditve — pri Nemcih mora biti vse »kolossal« — vseh teh mesecev smatrati kot temeljito vežbo za današnji dan velike volilne reklame. Danes v Nemčiji ne bo prave volilne borbe, ker ni strank, ki bi si stale nasproti, zato tud4 ni prave agitacije, marveč ima vse početje značaj velikopotezne reklame. To pot je v narodno socialistični voz vprežen ves ogromni državni aparat, ki je skoro istoveten z nekdanjim strankarskim aparatom. Vo-lilci se bodo morali izjaviti v dveh smereh. Z zeleno glasovnico bodo manifestirali za pravilnost nemškega postopka v Ženevi, ki ga je »Fiihrer« obdal z nimbom skrajne miroljubnosti, tako da bodo mnogi glasovalci prepričani, da se z zelenim listkom izjavijo za svetovni mir in za razorožitev. Druga glasovnica je bela in na njej je zabeleženih deset imen vodilnih oseb Hitlerjevega gibanja; kdor se izjavi za teh deset imen, voli avtomatično celotno hitlerjevsko listo poslancev za državni zbor. Še v nekem drugem pogledu irmjo današnje volitve v Nemčiji značilno posebnost. Vsak volilec se mora kratko in jedrnato ter čisto po vojaško izjavit', z da ali ne. Nikakih dolgoveznih programov, nikakih obljub in načrtov, nikakih napadov. Hitler predpostavlja., da je nemški narod že tako temeljito obdelan in poučen o stanju stvari, da se lahko odloči ter en bloc prizna ali odkloni pravilnost zunanje politike m s sprejetjem desetorice imen izvoli kompletni državni zbor. Teh deset imen mu .nora biti dovoljno jamstvo, da bodo tudi ostali izvoljenci možje na svojem nestu. Milijoni letakov in lepakov, tisoči govornikov in zvočnikov so žc ves teden ponavljali geslo za nedeljo: »Kdor na obeh glasovnicah ne postavi odločnega »da«, je izdajalec domovine«. S tem so tudi izrečene najintimnejše želje sedanjih vlastodržcev, ki so plebiscitu zopei Ženeva, o katerem je vsakdo lahko že v naprej napovedal, da bo med nemškim narodom popularen, pridružili tjdi volitve v državni zbor. Znano je, da hitlerjevci pri prejšnjih volitvah nikoli niso mogli doseči nad-polovične večine oddanih glasov, dasi je Lila to njihova najiskrenejša želja in so za nje uresničenje vselej tudi napeli vse sile. Popularni plebiscit jim nudi sedaj najpripravnejšo priliko, da tudi v tem pogledu potolčejo edin: možni očitek, ki jim je s strani nasprotnikov tako silno neprijeten: za Hitlerjem ne stoji večina nemškega naroda. Pri tem hrepenenju po večini nemških volilcev, ki se bo danes narodnim socialistom po vsem videzu izpolnilo, pa so le-ti vendar toliko previdni, da so na kandidatno listo postavili tudi imena svojih zaveznikov Papena, Seldteja in Hugenberga, da privabijo glasove njihovih pristašev iz vrst katolikov, nemških nacionalcev in Stahlhelma. Propagandni govori Hitlerja in drugih veličin so zelo pacifistično pobarvani. Vsa prejšnja leta narodni socialisti niso poznali tako miroljubnega izrazoslovja, pač pa so vselej navalili na vsakogar, ki bi se bil drznil vsaj približno tako naglašati potrebo miroljubne politike, kakor jo sedaj naglašajo hitlerjevci. Tudi ta okoliščina bo veliko pripomogla k temu, da beli listek ne bo tako silno zaostal za zelenim pri današnji dirki za naklonjenost ljudskih množic. Kakor vselej, tako se tudi to pot oglašajo razne napovedi in domneve o izidu volitev. Vladni krogi cenijo, da bo plebiscit o pravilnosti zunanje politike skoro soglasen, na belem listku pa da bo tudi najmanj 75 odstotkov volilcev podčrtalo besedo »da«. Pri vsakih volitvah se tudi vpraša: Kaj pa opozicija? Njej je pri načinu volitev določena samo pasivna vloga. Teorelično in praktično bi opozicije nihče ne mogel ovirati, da dasoije vsaj proti listi kandidatov za 'ržavni zbor. Vendar pa opozicija toži id nasilstvom sedaniega političnem ' ipia. ki bo tudi marsikaterega od- ^Ta opozicionalca potegnil s seboj VLADA NAPOVEDUJE VAŽNE GOSPODARSKE UKREPE Na včerajšnji seji Narodne skupščine in senata je predsednik vlade izjavil, da bodo Narodnemu predstavništvu najkasneje v 10 dneh predloženi važni ukrepi za omiljenje gospodarske krize Beograd, 11. novembra p. Današnja prva poslovna seja Narodne skupščine je bila zelo zanimiva. Pokazala je, da tako Narodno predstavništvo kakor tudi vlada posvečata vso pozornost aktualnim problemom, ki zadevajo široke ljudske sloje, v prvi vrsti pa aktualnim gospodarskim vprašanjem. O priliki inter-pelacijske debate je podal ministrski predsednik g. dr. Milan Srškic pomembno izjavo, ki kaže, da pripravlja vlada obširne ukrepe za omiljenje gospodarske krize in ureditev aktualnih gospodarskih in finančnih vprašanj, v prvi vrsti vprašanja kmečkih dolgov. Enako vestnost je dokumentiral tudi senat, kjer je ministrski predsednik prav tako pojasnil, da se vlada intenzivno bavi z vsemi temi problemi ter da bo v najkrajšem času predložila Narodnemu predstavništvu cel niz uredb in zakonskih predlogov, ki imajo za cilj ureditev gospodarskih prilik in poživljenje našega denarnega trga. Obe zbornici sta prejeli to vest z velikim odobravanjem. Seja Nar. skupščine Seja Narodne skupščine se je pričela malo pred 11. pod predsedstvom g. dr. Kuma-nudija. Navzoči so bili tudi člani vlade z ministrskem predsednikom g. dr. Milanom Srškičem. Vojnega m;nistra, ki je odsoten na svečanostih v Pirotu. je zastopal pomočnik. divizijski general g. Vladimir Kr-stič Po odobritvi zapisnika in običajnih formalnostih se je predsednik predvsem spom nil obletnice premirja v svetovni vojni in pozval narodne poslance, naj z dvemmut-nim molkom počaste spomin padlih borcev, ki so se borili za čast in slavo svojih narodov in držav. Narodni poslanci so počastili padle žrtve s trikratnim »Slava!« :a dveminutnim molkom. Istočasno je bi! tudi na ulicah ustavljen ves promet. Konstituiranje odborov V nadaljevanju seje je predsednik objavil, da so se konstituirali vsi včeraj izvoljeni stalni skupščinski odbori in sicer takole: Finančni odbor: predsednik dr. Ninko Perič, podpredsednik dr. Slavko Sečerov, tajnik dr. Kuntarič; administrativni odbor: predsednik Vasilije Trbič, podpredsednik Djuro Leušič, tajnik Kuntovič; verifikacij-ski odbor: predsednik dr. Milenko Marko-vič. podpredsednik Pera Ivan;5evič, tajnik Trko Ninkovič; imunitetni odbor: predsed nik Milenko Sekulič, podpredsednik Lju-devit Auer, tajnik Filip Cenovič; odbor za prošnje in pritožbe: predsednik dr. Jo-van Dubokovič, podpredsednik Miloje So-kič, tajnik ŽiVan Danilovič. Interpelacije Sledilo ie čitanje cele vrste interpelacij, ki ee po odobritvi včeraj predlaganih izprt>-memb skupščinskega poslovnika obravnavr-io še po starem postopku. Poslanec Rists Djokič je interpeliral ministra vojske in mornarice zaradi postopanja upravnika piro tehničnega zavoda v Kragujevcu. Poslana dr. Kešeljevič je vložil interpelacijo na no-tranjega ministra o poslovanju beograjske občine, o kateri se raznašajo v zadnjem času razne afere. Interpelant zahteva, da po sebna anketa preišče te afere in izroči kriv ce sodišču. Zahtevana nujnost je bila od' klonjena. Poslanec dr. Viktor Ružič je vložil interpelacijo na prometnega ministra, v kateri opozarja na stanje sišaške lul'e in zahteva nujnih ukrepov za modernizacij pristaniških naprav. Poslanec dr. Ante Kuntarič zahteva v svoji interpelaciji nujno ureditev pomorskega ribolova. Poslanec Božič interpeliral ministra za šume in rude slede zadeve lesne industrijske družbe Krivajn d. d. Minister a. Matica je pojasnil, da ie takoj, ko je prevzel ta resor. izdal potrebna odloke, da se podjetje likvidira. V tej sm^ri je bila izvršena tudi intervenciia na Duiu ju. Likvidacijsko postopanje vodi sedaj so- prav z elementarno silo. V takem položaju seveda opozicija nima skoroda ni-kake nade, da bi nje usmerjenost sploh prišla do takega številčnega izraza, ki bi kaj pomenil. Sami drobci opozicijskih glasovalcev spričo nasprotnih milijonov ne bodo šteli prav ničesar. Zelene glasovnice bo vsekakor tudi opozicija izpolnila v smislu režima, zato uspeh belih in zelenih glasovnic najbrž ne bo skladen. Režim je napel vse sile, da si osvoji ves nemški narod. Ako bi mu pri tem ne šlo za vse, bi ne bilo treba tako silnih naporov. Vsem Nemcem namreč kljub ogromni reklami le ni tako veselo pri srcu, kakor vedo povedati letaki in lepaki. Ne glede na to pa je nemški volilec tako zelo pritisnjen k zidu, da je tudi opozicionalno usmerjenemu državljanu težko, odgovoriti zanikalno celo na beli glasovnici, ko mu je vsak drugi •zbor onemogočen. Zato izid današnjih volitev ne more biti dvomljiv in po vsej priliki ne bo prinesel nikakih iznena-len j. Podoba je, da je stvar že v naprej odločena in se bo razvila popolnoma po intencijab prirediteljev. in režiserjev. dišče, ki bo skrbelo, da se ne zgode kak? nepravilnosti. Med ostalimi interpelacijami ie bila najvažnejša interpelacija poslanca dr. Marka kožilja na ministrskega predsednika. ki zahteva nujno ureditev vprašanja kmečkih dolgov in maksimiranje obrestne mere, ker se še vedno dogaja, da kmečke dolžnike neusmiljeno odira'o. Za svojo interpelacijo je zahteval nujnost. Izjava predsednika Ob največji pozornosti vse zbornice js ministrski predsednik g. dr. Milan Sr.škič v odgovor na to interpelacijo izjavil: Vprašanja, na katera se nanaša interpelacija poslanca g. dr. Marka Kožulja, so pod silo razmer že davno postavljena na dnevni red. Kakor sem imel že večkrat priliko poudariti, posveča vlada vsestransko in najresnejšo pozornost vsem tem problemom. Delo na teh vprašanj h m enostavno, marveč silno komplicirano, ker zadeva interese celokupnega gospodarstva Lahko bi bilo najti rešitev vprašanja kmečkih dolgov. če bi se moglo to vprašanje enostavno iztrgati iz celega sklopa gospodarskih in finančnih problemov, in če bi se moglo reševati kar enostransko. Potrebno pa ie najti rešitev, ki bo v skladu s splošnimi gospodarskimi potrebami in interesi Nikakor ne gre, da bi imel samo eden koristi, ostale gospodarske panoge pa škodo. CKlici: Tako je! Dolgotrajno pritrjevanje.) Vlada že več mesecev intenzivno proučuje vsa ta » rašar ja in išče sredstev in potov za ukrepe, ki naj omilijo vse te težave, ki se pojavljajo kot posled'ca splošne gospodarske krize. Vsem je dobro znano, da je bilo v vladi baš te dni doseženo popolno soglasje in da vlada baš v teh dneh zaključuje svoje delo na tem polju Najkasneje v desetih dneh bo vlada stopila s svo jimi konkretnimi predlogi pred Narodno predstavništvo, da ga naprosi za sodelovanje in odobrie • predla}_ rjh ukrepov Vse to je dobro znano tudi gospodu interpe-pantu, ki pa kljub temu zahteva za svojo interpelacijo prvenstvo in hoče, da bi ie v tem trenutku o tem razpravljalo, čeravno je to vprašanje baš sedaj v zaključni fazi pripravljalnega dela vlade. Sem proti nujnosti te interpelacije Vlada sama; nul-no re=uie vsa ta vprašanja, kar dokazuje io tudi predlogi, ki bodo v par dneh pred loženi. Nikakor pa ne morem dovoliti, da bi se ta vprašanja reševala z drugih vidikov in z drugih postranskih motivov razen enega edinega, a ta je, da s hladnim preudarkom in brez prenagljenosti najde mo kolikor mogoče pravilno in vsemu go soodarstvu ustrezajočo rešitev vseh teh problemov, ter da s tem omilimo težko stanje našega kmeta in vseh ostalih panog našega narodnega gospodarstva in tako po najboljših močeh, zavedjoč se svoje odgovornosti, pripomoremo k ureditvi splošnih gospodarskih prilik. Izjavo ministrskega predsednika je snre-iela zbornica z dolgotrajnim pritrjevanjem in odobravanjem Manifestacija za narodno vojsko Po rešitvi nekaterih manjših zadev je Narodna skupščina prešla na dnevni red ter pričela razpravo o zakonskem predlogu dede nastanitve vojske in mornarice, ki mu ie bila na včerajšnji seji priznana nujnost. V imenu odbora, ki je zakonski predlog proučil. je poročal narodni poslanec Miloslav Stoiadinovič. ki je skupščini priporočal, raj sprejme zakon, kakor ie bil. predložen. Nato je v zastopstvu vojnega ministra divizijski general e. Vladimir Krstič podčrtal pomen zakona in razložil posamezne določbe. Ko 'e predsednik otvoril debato, se ni nihče nri-javil. pač pa so vsi narodni poslanci ostali in priredili viharne ovacije mši n.'rodni vojski, izjavljajoč, da sprejmejo zakon brez glasovanja z aklamacijo. S tem je bil dnevni red izčrpan in u-red sedn;k ie zakli ičil sejo z izjavo, da bo zakonski načrt takoj dostavljen senatu v -h,-daljme postopanje. Prihodnia seja Narodnn skupščine bo- v torek 14. t. m. ob 10. dopoldne. Na dnevnem redu je p-edlog zakona u obvezni telesni vzgoji nnroda. Seja senata Senat se le sestal popoldne ob 5. Pre,< c-ejo nlenuma ie bila seia kluba senatorev .INs1 Udelež;li po °e ie tudi vlade z mim-r«. skim predsednikom g. Srškičem na čelu. ki ie v imenu vlade obvestil senatorje •> gtr sotKlarskih ukrepih, ki jih pripravlja vb da Takoj nato se ie pričala se;a p'enuma nt»«t nredsedofvoni <7. dr. Tomašica. Po odobnv* zapisnika je tudi senat nsvprei nros'av'1 or» letnico premirja. n^kar ie sledilo čitatij® večjega števila interpplflfii. Senator Miiat-Jovanovič je zahteval od mintetrske^a r.itti sednika. nai se čim nrei uredi vnrašanit? kmečkih dolgov in izda 1 'di poseben •/.-•koo v zaščito obrtnikov, trgovcev in do'7ni^iv Po pojasnilu predsednika Vadp fa v!tra v l.-ateTi zahters rvojajtila ^li je res dovolil R50 *win\-c'{Mn » Nr»mči'p naselitev v .Jugoslaviji Interne':!:«' je mnenja, da bi se jim smela dovoliti *aan- začasna naselitev, ne pa stalna. Predsednik je nato sporočil, da je Narodna skupšč'ua dostavila senatu v nadaljnje postopanie zakon o nastanitvi vojske in mornarice. Senator Daka Popovič in tovariši so predložili zakonski načrt o regulaciji cen električnega toka, o čemer je »Jutro« že včeraj por.ičalo. V utemeljitvi poudarjajo med drigim, d* so cene električnega toka edino v dravski banovini ureiene, povsod drugod pa vljca prava anarhija. Po prečitanju ve/jega števila prošenj in pritožb, je senat prešel na dnevni red, te je izvolitev et?1nih odborov v smislu poslovnika. Ker ie bila predložena za vse odbore samo ena kandidatna lista, je bila sprejeta brez glasovanja z aklamacijo. Izmed sena Naročnina oiasa oieaeCuc Uui 25.— Za inozemstvc Din 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122. 3123. 3124. 3125. 3126 Mariboi Gosposka ulica 11. Teleton St 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L. Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu torjev dravske banovine so izvoljeni naslednji gg.: verifikacijski odbor: (predsednik dr. Ante Pavelič), dr. Gustav Gregorin; administrativni odbor: (predsednik Krsta ha dovanovic), dr. Janko Raiar; imunitetci odbor: (predsednik dr. Josip Šilovič), dr. Fran Novak in dr. Vladimir Ravnihar; odbor za prošnje in pritožbe: (predsednik AtaiiasiJtj Sola), dr. Valentin Rožič in finančni o-.iboi (predsednik Daka Popovič), Ivan Hribar. Nato je sledila še izvolitev odborov za proučitev zakona o nastanitvi vojske, v katerega je med drugimi izvoljen g. dr. Vladimir Ravnihar in zakona o regulaciji cen. v katerega je izvoljen med drugimi senator s. dr. Fran Novak. Predsednik :e nato zakljačil 6ejo in n» povedal prihodnjo sejo za 23. november. Na dnevnem redu bo 1. zakon o nastanitvi vojske in mornarice; 2. zakon o regulaciji con električnega toka; 3. prošnja za priznanje pokojnine književniku in novinarju g. Andreju Gaberščku iz Ljubliane in 4. prošnja za priznanje službenih let senatorju Gavrii^i Ceroviču. Iz skupščinskih odborov Beograd. 11. novembra. Skupščinski odbor za prošnje in pritožbe je na današnii seji razdelil referate po banovinah. Za referenta dravske banovine je določen narodni poslanec g. Anton Hajdmiak- Diktatorski ukrepi v Da prepreči javna nasilstva, je DolISnssova vlada proglasila v Avstriji preki sod in zopet uvedla smrtno kazen Dunaj, 11. novembra, d. Zaradi pogostih atentatov narodnih socialistov v zadnjem času in njihovih neprestanih izgredov, kakor tudi zaradi opozicije socialnih demokratov. se je vlada odločila, da poostri kazen-sko-pravni postopek. Snočj ie zato objavila odredbo, s katero se uvaja preki sod za zločine umora, požiga in javna nasilstva z zlobnim poškodovanjem tuje lastnine po paragrafu 85. k. z. za vso avstrijsko državo. Vsakdo, ki bi zakrivil tak zločin, ali se mu bo dokazalo hujskanje za izvršitev ali pa udeležba, bo sojen po prekem sodu in kaznovan s smrtjo. Obenem ie bil kazenskopravni p os topt-k v toliko Spremenjen, da se izroča izvedba kazensko-pravnega postopanja po prekem sodu deželnemu kazenskemu sodišču na Dunaju v I. okraju za vse avstrijsko ozemlje. Komunike, ki ga je vlada obenem objavila, pravi, da so široki krogi avstrijskega prebivalstva že dolgo zahtevali zopetno uvedbo smrtne kazni. Skoro vse sosedne države jmajo v svojih kazenskih zakonih določeno smrtno kazen, s čemer so se zaščitile proti obsodbe vrednim zločinom. V Avstriji uvedba smrtne kazni zaradi ustavno - pravnih določb po rednem postopku ni mogoča. Cela vrsta hudih zločinov, ki so zmožni spraviti v nevarnost red in mir ter gospodarsko obnovo države in s katerimi se skuša neprestano vznemirjati mirno prebivalstvo Avstrije, se doslej po obstoječih zakonskh predpisih ni mog!a primerno kaznovati in kakor je pokazal razvoj dogodkov v zadnjih mesecih kljub vsem svartfom, ie bila izključena vsaka možnost resnega za-strašilnega učinka. Zato se je zvezni kan-celar v sporazumu s pravosodnim ministrom odločil, da ugodi že dolgi želji pretežne večine prebivalstva Avstrije po izdatni zaščiti In zajamčenju mirne obnove ter je upoštevajoč obstoječe zakonske določbe proglasil prekosodno postopanje za zločine umora, požiga in javnega nasilstva z zlobnim poškodovanjem tuje lastnine. Nadalje pravi komunike, da se s tem ne omeiuie osebna svoboda posameznikov in da je smisel nove odredbe izključno v tem. da tudi v Avstriji v bodoče zločinci in sokrivci obsodbe vrednih krvavih zločinov in splošno nevarnih nasMstev ne bodo mogli več računati na razmeroma mile kazni, ki so jih doslej določali zakoni in v resnici niso pomenile nobene prave kazni, zaradi česar niso mogle vplivati svarilno, kakor bi bilo potrebno v interesu urejenega državnega življenja. Avstrijski listi, ki komentirajo vladne ukrepe o uvedbi smrtne kazni, izjavljajo, da je temu ukrepu glavni namen zastrašiti vse, ki že mesece in mesece izzivajo oblasti in mečejo puiena pod noge vladi, ko hoče gospodarsko povzdigniti državo, ter kaie mir med prebivalstvom. Avstrijski narod želi predvsem, da bi teror vendar že prenehal. Pohiradna »Wien-er Zeitung« pravi, da jo uvedba smrtne kazni povsem v skladu z dolgoletno zahtevo najširših ljudskih množic. Radikalizem politične borbe v zadn: h dneh je pospešil objavo te odredbe. Vlada je rrepričana. da bo z njo vzpostavila red in mir v državi. Izmed 264 aretiranih socialistov, ki so jih prijeli policijski organi zaradi snočnjih so-cialno-demokratskih demonstracij, je bilo davi 64 izpuščenih, ostali pa so bili policijsko kaznovani do 8 dni zapora. Današnja »Arbaiter Zetung« je bila zaplenjena. V zvezi z uvedbo smrtne kazni lil proglasitvijo prekega soda poročajo, da so bili že imenovani štirje sodniki in rabelj. Po zakonski odredibi mora preki sod izreči sodbo najkasneje v treh dneh. Pristojno sodišče sme krivce obsojati na smrt ali ječo, obtožence pa predati rednim sodiščem. Deželno sodišče, pred katerim se bodo vrši 1-1 procesi pc prekem sodu, j« že odredilo zgraditev vešal, ki bodo postavljena na notranjem dvorišču sodnih zaporov. Odredba o smrtni kazni nima retroaktivne moči. Listi poročajo, da sta bila kmalu potem, ko je bil proglašen preki sod, v bližin' Bre-genza napadena dva heimvvehrovca. Eden je bil ubit, drugi pa hudo ranjen. Napadalcev doslej še niso izsledilj, v vsakem primeru pa bodo postavljeni pred preki sod. Za danes iti jutri so oblasti izdale stroge varnostne odredbe. V danem primeru bodo poslane v pomoč policiji tudi vojaške čete. Odrejen h je bilo že 3000 mož pomožne policije za pomoč policiji in orožnikom. V posameznih mestnih okrajih so razmeščeni močni oddelki policijskih stražnikov, da preprečijo sleherno demonstracijo in zbiranje ljudi na ulicah. Doslej še ni bilo incidentov. Obletnica Pariz. 11. novembra. AA. Danes je Francija slovesno proslavila l5!etnico zaključitve premirja. Že včeraj so z javnih poslopij, zlasti z elizeiSke palače, s poslanske zbornice, senata iti ministrstev razobesili državne zastave. danes je pa vse mesto do na'fkrom-neiših ilic v predmestjih valovilo v trikolo-rah. Že ob pol 9. zjutraj so začele množice pritiskati na Palače de L'Etoile, kjer eo se zbrale delegacije društev bivših bojevnikov in pohabljencev. Ob 11. i* množica, ki ie narasla v nepregledno morie ljudi, prčaka'8 prihod čet pariše garnizije, ob vznožju slavoloka okoli groba Neznanega iunaka. ki S" ie kar izgubil pod grmadami vencev m nvt-ia. je pa bilo razvrščenih 250 zastav razpu-ščenih polkov 6 polkovno godbo pod povelj stvom generala Gourauda. Množica se^ je od krila in nemo pozdravila zastave. Nato so prišli člani vlade in predsednik republike v enrenv=*vu konjeniške eskorte Točn.r ob 11 ao trnbentp in »alve ;z tonov na;avile minuto molka, nato pa se ie začel defile črti nariške garniziie Počastitev Brianda Popoldne >e predsednik vUule SirraJl z več Plani vlade odkrM v Pa^vni np Euri «po men'k pokornemu Rri^ndiu ^vesanosti so prisostvovali mnogi parlamentarci in člani diplomatskega zbora. Sarraut ie med drugim dejal: Z odkritjem »spomenika na dan obletnice premiria, je Francija hotela združiti spomin v vojni padlih junakov s spominom na Brianda. ki ie bil eden izmed tvorcev zmage in je posvetil poslednji in najlepši d^l svojega življenja cilju in žrlvi naših mrtvih: miru. ter tako pokazal vsemj svetu oravo lice miroljubne in človeč»nske Francije. Sarraut i* nato navedel zunanjepolitične zasluee pokojnega Brianda. ki ie okrepil francosko - poljsko solidarnost. uČFrstil vezi med Francijo in Malo antantn. ustvaril lo-carnsko poeodho ter ta^'0 toliko priponi« sel na poliu diplomacije k zavesti varnih kakor naš lastni zaščitni oklep. Francija bo tudi v bodoče stremela t sodelovanju vseh narodov, zmagorah-ev 1. 1918. in premagancev, v okviru DruS'-narodov; njen eili ie neomajen in sta!» njena sredstva utegnejo biti plastična tffcšen ie nauk. ki nam ga je dal pok«: Brland Trdno smo odločeni da tega naii ' ne pozabimo Nai hi »udi onkrai naših mej* ki niso nikoli tista rilo Briandn poeleda. h srca. tako odgovorili narodom, ki jim '*' Briand tolikokrat ponudil roko svoio vedno odprto. eners-iFno in 'obalno roko Zakai m:r ki ga ie hotel Briand. bi bil njim prav Ufco dobrota, kakor nam. Henri de Jauvenel: Za pomlrjenje na Balkanu Pisec Članka, g. Jouvenel, je francoski senator in je bil v prvi polovici letošnjega leta francoski poslanik v Rimu. Na to važno mesto je prišel, ker je znan kot pobornik tesnega sodelovanja med Italijo in Francijo in uživa zato v Rimu velike simpatije. Ni se mu sicer posrečilo, odstraniti vseh nesoglasij med obema velesilama, brez dvoma pa Je tudi njegova zasluga, da so se odnošaji med njima vidno izboljšali. Kot rimski poslanik je bil de Jouvenel med tvorci pakta štirih velesil in še danes velja — v nasprotju z veliko večino francoske politične javnosti — za zagovornika teze, da gre odločujoča beseda v mednarodni politiki samo velesilam. Ta dejstva mora imeti čitatelj pred očmi, ko čita članek uglednega francoskega politika. Zadnje čase je jugoslovenski kralj posetil Bolgarijo, Rumunijo, Grčijo in Turčijo, madžarski ministrski predsednik in zunanji minister sta bila v Sofiji, grški ministri so bili v Turčiji, Ti-tulescu pa je bil v Sofiji, v Beogradu, v Ankari, v Varšavi, da Ženeve niti ne omenjam. Nekoliko teh visokih osebnosti je posedlo iste kraje, toda gotovo bi šli predaleč, ako bi iz tega sklepali, da so vsi imeli pri tem iste cilje. Čeprav pa cilji niso bili enaki, vendar pričajo razgovori teh državnikov, da je bila potreba sestankov povsod soglasno priznana. In to je občuten napredek. Ob nedo-statku ene dunavske ali balkanske an-tante iih je nastalo več, na katere bi si pred nekoliko leti ne bili niti upali misliti. Vsi ti sporazumi služijo okrepitvi mednarodne diplomacije, ki je ravno take okrepitve zelo potrebna. L. 1927. smo se pogajali Tevfik Ruž-di bej, Albert Sarraut in jaz za turško-sirski dogovor, ki se ie med tem razširil v francc.5ko-turško pogodbo. Takrat TJSm ie turški zunanji minister v Ankari podrnbno razložil mirovna prizadevanja Gazija Mustafa Kemala. Tedaj še nismo mogli predvidevati, da bosta Turčija in Grčiia po znanih vojnih dogodkih in po izmeni prebivalstva s pogodbo dne 15. junija 1930 napravili konec stoletnemu medsebojnemu boju. Soorazum iz 1. 1933., ki sta ga sklenila Tevfik Ruždi bej in Tsaldaris, gre celo dalje, ker predvideva v členu III. skuo-no zastopstvo obeh držav na mednarodnih konferencah. Ta uspeh je dober nauk, o katerem bi morale vse države, majhne in velike, temeljito premišljati. Tcda turško-grški način ni ostal osamljen. Sledila sta mu turško-rumunski in turško-ju-goslovenski pakt, ki, naslanjajoč se na Malo antanto, vežeta za bodočnost te narode. Zveza med podunavskimi in balkanskimi d^ravami je tedaj gotova stvar. Ker pa Tevfik Ruždi bej v svoje skrivnosti ni posvetil niti kraliev niti ministrov, ne vem. ali ima v mislih balkanski Locarno ali pakt črnomorskih držav, kakršnega je Titulescu po zagotovilih nekaterih ča?opisov predlaeal Mušanovu v imenu Rumunije. Turčije, Grške in Jugoslavije, Ta pakt bi se kasneje razvil gotovo v balkanski nenapa-dalni in nevtralitetni pakt. Za nas pri tem ni važna oblika bodočega sporazuma, marveč edino splošna linija podunavske in balkanske politike. Zato tudi nimamo namena kakorkoli posredovati. Naša edina želja, ki si jo upamo izreči, je ta ,da bi se sedaj obstoječe ali šele tvoreče se politične skupine združile in s tem končale dosedanjo metodo medsebojnih napadov na temelju različnih političnih zvez. Ko je Mussolini zapadnim državam predložil pakt četvorice, so bile tudi velesile blizu temu, da se razcepijo v dva sovražna tabora. Italijanska pobuda je predvidevala to opasnost. Pri vsem obžalovanju, ki ga občutimo spričo nepremišljene nemške odločitve, s katero se je Nemčija tako rezko odločila od ostale Evrope, je vendar ta dogodek dosti manj resen in manj važen, nego bi bil razcep Evrope v dva tabora s približno enako močjo. En sam upornik, če je še tako močan, proti večji družbi ali proti Društvu narodov ne more doseči svojega namena. Ako pa bi se začel v tem društvu boj proti vsem, bo pomenilo to popolno nesrečo. Razširjenje načina politične opredelitve, kakršen je bil doslej običajen na Balkanu, na zapadno Evropo se je dalo preprečiti. Zdaj pa gre za to, da se raznor na Balkanu izloči in da se ta-mošnje države zavedo potrebe svoje popolne solidarnosti. To je danes daleko lažje nego 1. 1914. Velika tekmovalna borba med Avstrijo in Rusijo je pustošila po tem delu Evrope. Avstrije ni več, diplomacija sovjetske Rusije pa dokazuje svoje miroliubie bolj in bolj. Med velesilami ni nikakšne borbe za Balkan, ki bi bila stopila na mesto rusko-avstriiskih prizadevanj. Očividno je. da se Francija in Anglija ne zanimata za Balkan v enako sebični meri. Desinteressement Italije je takisto znano ^eistvo, čeprav bi se iz nekaterih okoliščin dalo sklepati nasprotno. Močno resnična je izjava, ki io je podal pred nekoliko dnevi Hantoš v »Pester Lloydu«, da je pomen Italije za podunavske trge veliko večji, nego pomen Podunavja in Balkana za Italijo. To dokazujejo prav razločno trgovinske bilance. Ako pa spoznamo nevarnost na eni točki, s tem še ni rečeno, da smo nje nadaljnji razvoj tudi že preprečili. To spoznanje je samo en razlog več, da se je treba združiti ter v primeru potrebe braniti politično samostojnost in teritorialno nedotakljivost. Naloga evropskih velesil — tudi Rusije — bo, da preprečijo, da bi katerakoli velesila imela na odločitve držav Podunavja in Balkana pretežen vpliv. Naloga teh držav pa je, da se med seboj sporazumejo v svojo lastno korist. Le na ta način bo prenehal boj velesil za prestiž na tleh Podunavja in Balkana in le na ta način ne bodo države tega dela Evrope vedno vlačile velesil v svoje domače malenkostne spore. Zaključna seja balkanske konference četrta balkanska konferenca je okrepila slogo balkanskih narodov — Prihodnja konferenca bo v Jugoslaviji Solun, 11. novembra. AA. Danes so v veliki dvorani tukajšnje univerze slovesno zaključili četrto balkansko konferenco Predsednik Papanastasiu je v svojem govoru v glavnem dejal: Ko smo se odločili za sklicanje balkanske konference, so pokazale nekatere balkanske države precej dvomov in pesimizma, toda pesimizem ni bil upravičen. Res smo čuli nekatere pridržke, ki pa niso ta-tega pomena in nimajo tiste smeri, kakor se sicer opažajo na podobnih konferencah Sedanja konferenca je okrepila slogo balkanskih narodov, in zato mislim, da predstavlja mavrico na balkanskem obzorju. S posebnim zadovoljstvom ugotavljam, da so se konference udeležili tudi parlamentarci iz posameznih balkanskih držav. To me posebno veseli, ker je cilj balkanske konference, da postane sčasoma pravi balkanski parlament. Glavni guverner grške Makedonije Dra-gumis je konferenci čestital k njenemu delu. ker je bilo izraz discipline Id čvrste volje za uresničenje balkanskih idealov. Za njim je govoril jugoslovenski delegat dr Juraj Tomičič, ki je poudarja! predvsem delo konference na gospodarskem polju in važnost sklepa o gospodarski konvenciji, ki bo omogočila tesnejše sodelovanje na temelju preferenčnega si. stema in pomenila nov korak naprej na gospodarskem področju. Cilj tega dela vidi v barkanskj caripski uniji. Tudi bolgarski delegat Sakazov je bil v svojem govoru mnenja, da je bilo delo četrte baikanske konference plodno. Balkanske narode sicer bremeni težka preteklost in resna nesoglasja, toda zato ne smejo dvomiti v končni uspeh, temveč morajo potrpežljivo delati, da se doseže končni cilj. Albanski delegat Naci je v svojem govoru prav tako izjavil, da pomeni četrta balkanska konferenca lep korak naprej. Rumunski delegat Telaji je posebno naglasu svoje zadovoljstvo, ker je Rumunija dala balkanski ideji tako odličnega člcve-ka, kakor je Titulescu, ki spretno dela za zbližanje med balkanskimi narodi. Turški delegat Rusten Ekrem je pozdravil deiesate z lepim pesniškim nagovorom V krogih delegatov izjavljajo, da je splošen vtis o zasedanju četrte balkanske konference v glavnem zadovoljiv. Nekateri sicer poudarjajo, da se je na gospodarskem, socialnem in kulturnem polju dosti napravilo, zato pa precej manj na političnem. V nasprotju s tem pa drugi delegati nagia-šajo, da se je tudi na političnem polju dosegel vsaj precejšen relativen napre. dek Kar je bilo izrečenih pridržkov, so se izraziti v mnogo prijetnejši' atmosferi kakor na prejšnjih sestankih Med drugim se ti delegati sklicujejo na govor bolgarskega delegata Sakazova. ki je bil dokaj optimističen, ter je zato upravičena sodba. 1a je četrta balkanska konfcrenca potekla pod ugodnejšimi avspii-ijami kakor prejšnje in da so nade za bodočo konferenco, ki naj bi bila v Jugoslaviji, ugodne. Delegati so danes napravili izlet na Sveto goro, nekateri pa so se vrnili narnv nost domov. Iz šolske flužbe Beograd, 11 novembra A A Premeščen je na realno gimnazijo v Celju Eraest Ne-manjič, profesor na učiteljišču v Mariboru v 5. skupini. Škoda, da nisem prej vzklikne vsak, kdor prvič poskusi toiletno milo • • • RIVIERA" NEVARNOSTI DEBELOSTI ogrožajo zdravje. Zamaščenost srca vodi kaj često do srčne kapi. Nagnjenje debelosti pospešuje obolenja v jetrih, sladkorno bolezen, giht, neredno prebavo. Iz navedenih razlogov naj vsi oni, ki so nagnjeni k prekomerni debelosti, odstranijo odvečno maščobo s iffli^bipiie ki delujejo popolnoma sigurno in so pri tem zdravju docela neškodljive. Brez nadležnega stradanja, brez srcu, živcem in črevesju škodljivih posledic znižate s Slatinskimi tabletami za hujšanje težino svojega telesa že v enem letu za 8 do 14 kil. Mala doza, 100 tablet . Din 47.— Velika doza, 200 tablet . Din 80.— Slatinske tablete za hujšanje dobite v vsaki lekarni, v nasprotnem slučaju pa se obrnite direktno na proizvajalca: APOTEKA MB. BAHOVEC, LJUBLJANA. St. 12590 - ao./vn. 1932. Povratek kneza Cirila v Sofije »Florida Special« — »Myralis« — »Gentlemen« — »Special Borax Milk« so nedosegljive soecialitete. — Dobe se v drogerijah in boljših trgovinah. 235 Beograd, 11. novembra, p. Bolgarski knez Ciril, ki je včeraj prispel v Beograd in bi' fost našega kralja, je danes odpotoval v Sofijo. Nj. Vel. kralj je včeraj na *ast visokega gosta priredil intimno kosilo, zvečer pa svečano večerjo, n3 katero je bil povabljen tudi bolgarski poslanik. V iek*i včerajšnjega dne je knez Ciril v spremstvu Nj. Vel. kralja in kraljice posetil grob Neznanega junaka na Avali in položil venec. nato pa so se z avtomobilom odpeljali v Topolo. kjer se je poklonil na grobu kralja Petra. Na kolodvor so ga spremili Nj. Vel. kralj in kraljica ter bolgarski poslanik z vsem osobjem bolgarskega posb-ništva. Pogreb bivšega ruskega diplomata Beograd, 11. novembra p. Danes se je vršil pogreb Aleksandra Petrajeva, zadnjega načelnika političnega oddelka carskega ruskega zunanjega ministrstva. Na pogrebu je zastopal Nj. Vel. kralja polkovnik Leko, osebno pa je bil navzoč zunanji minister g. Jevtič z višjimi uradniki zunanjega ministrstva. Pokojnik si je pridobil velike zasluge za našo državo zlasti med svetovno vojno in se je vedno toplo zavzemal za Jugoslovane. Pogreba so se udeležili mnogoštevilni ruski begunci. Iz državne službe Beograd, 11. nov. p. Za višjega šumar-skega pristava prj sreskem načelstvu v Murski Soboti je "jostavljen Josip Miilav. čič, dosedaj šumarski pripravnik. _ Z odlokom prometnega ministra je premeščena poštna uradnica Erna Košenina iz Ormoža k pošti Maribor II., poštni uradnik Josip Coš pa iz Litije v Črnomelj. _ Za carinskega posrednika pri glavni carinarnici v Mariboru je postavljen Fran Pivec, dosedaj pomožni carinski posrednik " ■■ ! ri IV izd r i i ¥ a EllAsija l)'< Rumunska vladna kriza Bukarešta, 11. novembra d. Kralj Karol, čegar povratek iz Sinaje so pričakovali za včeraj, se bo vrnil v Bukarešto šele jutri in bo opoldne sprejel v avdienci predsednika vlade Vajda Voevoda, ki mu bo pri tej priliki predložil ostavko vlade. Konzultacije se bodo pričele takoj nato, in sicer z avdienco predsednika senata in poslanske zbornice. Splošno mislijo, da bo kriza kratka. Listi napovedujejo, da bo vlado sestavila liberalna stranka pod predsedstvom Duce, govore pa tudi o nevtralni vladi, ki naj bi izvedla volitve. Nemška pogajanja s Poljsko inČSR London, 11. novembra, č. Londonski »Morningpost« poroča, da namerava nemška vlada pričeti pogajanja s Poljsko m Češkoslovaško za sklenitev pakta o nenapadanju. Pogodba naj bi bila slična oni. ki jo je sklenila Rusija s Poljsko m drugimi sosedi. Pogodba naj bi izločila uporabo sile za ureditev nacionalnih sporov, obenem pa naj bi vsebovala definicijo napadalca, kakor jo je podal v Ženevi grški delegat Polifs. »Mornmgpost« meni, da bi Poljska sklenila tak pakt z Nemčijo, če dobi zadostna jamstva za nedotakljivost svojih sedanjih mej. V rokah pravice Kranj, 11. novembra V zadnjih dveh mesecih je orožništvo s pomočjo kolegov iz okolice spravilo za zamrežena okna prav čedno šte\i!o tatov, ki so strašili po mestu in okolici in tihotapcev. Omenjamo predvsem Ahačičevo devetčlansko družbo, o katere delovanju je »Jutro« obširno poročalo; vsi so že v ljubljanskih zaporih. V torek pa je bil v gostilni prijet glavni pomagač Pavla Betona, kralja tatov naše banovine, ustreljenega na pobegu od orožniske patrulje. Aretiranec je Stanko Zupane iz Zaloga pri Kamniku. Na vesti ima mož več vlomov m tatvm, pri zaslišanju pa je- priznal samo to, kar mu je bilo s pričami in ukradenim blagom dokazano. Delokrog njegovega delovanja je obsegal predvsem okolico Kamnika, Cerkelj in Kranja, kradel je obleke, jest-vine. gotovino, ure, z eno besedo vse, kar je količkaj vredno tatvine. Ker je mož, kakor njegov tovariš in vzor Beton, sila nevaren in spreten v pobegu, je bil takoj po zaslišanju v sredo prepeljan v zapore ljubljanskega okrožnega sodiSča._ Petani in ostani član Vodnikove dražbe! Svečanost v Pirotu Odkritje spomenika grškim vojakom, padlim pri pro-boju solunske fronte — Velika manifestacija grško-jugoslovenskega prijateljstva Pirot, 11. novembra. AA. Dopoldne »o na pirotskem pokopališču svečano odkrili spomenik Grkom, padlim v Pirotu pri predoru solunske fronte. Svečanosti so prisostvovali odposlanec Nj. Vel. kralja polkovnik Simanovič, komandant mesta Petar Aračič in mnogoštevilni zastopniki našega civilnega in vojaškega uredništva. Zastopani so bili tudi Narodna skupščina in senat. dobrovoljci in pirotska občina. Grški vojni minister general Kondilis je imel pri tej priliki naslednji govor: »Naše najgloblje spoštovanje velja Vam, junaki, ki ste darovali svoje življenje v plemeniti namen. Komaj pet tednov je od tega, kar sta jugoslovenski kralj in kraljica počastila spomin junakov na Krfu, danes tu častimo grške junake, ki so padli v oju za svobodo. Na eni strani spoštovanje herojev drage in prijateljske Jugoslavije na grških tleh, na drugi strani spoštovanje spomina grških junakov na jugoslovenski zemlji. Ali si moremo misliti boljši dokaz skupnosti slave in nesreče obeh narodov? Spomenik, ki smo ga postavili v vašo skvo, in križi na vaših grobovih. kakor tudi spomenik vašim bratom Jugoslovenom na Krfu. bodo vekomaj spominjali bodoča pokolenja na njihovo dolžnost do domovine in na nerazrušljive, v skupnih bojih preizkušene zveze med dvema plemenitima narodoma.« V imennu Narodne skupščine je poslanec Jovan Miširlič izvajal: Danes, na dan premirja, so prišli visoki gostie in prijatelji iz bratske države z ekscelenco vojnim ministrom na čelu, da se poklonijo v imenu svoje domovine skupno z nami pred grobovi Crkov. padlih na naših tleh, kakor je naš veliki kralj-bpjevnik s kraljico obiskal naše heroje, ki počivajo po albanski tragediji v vaši lepi in prijateliski zemlji. V imenu jugoslovenske Narodne skupščine polagam venec na grob°ve junakov prijateljske nam Grčije, ki so padli za svobodo naroda. Ta čast je zame tem večja, ker sem se skupaj z njimi boril ramo ob rami in imel priložnost. da jih spoznam v najtežjih trenutkih bojev, ko so pokazali vso svojo veličino in požrtvovalnost. O vsem tem smo se prepričali že 1. 1912 in 1913. ko smo se prav tako skupaj borili kot zavezniki. Toda naše prijateljstvo in bratstvo v orožju ne izvira šele od L 1912; ono sega nazaj v naše prve osvoboditvene boje, v boje našega velikega vodje Karagjorgje, stavnega prednika našega velikega kralja, v dobo, ko je vodja Karagjorgje stopil na čelo društva Heterije, ki se je borilo za osvoboditev Balkana pred Turki. Nič manjšega pomena ni pokret neumrljivega Rige iz Fere. grškega junaka in mučenika, ki so ga Turki zverinsko ubili v beograjski trdnjavi. To so zgodovinski primeri, ki bodo večno govorili o našem vekovnem prijateljstvu in skupnih bojih in trpljenju za osvoboditev balkanskih narodov. Nai služijo ti grobovi, ki jih bomo čuvali kot največjo svetinjo, za zgled bodočim rodovom in naj bodo jamstvo za naše večno prijateljstvo in bratstvo. Ta impozantni spomenik bo v ponos nam in ostalim zaveznikom in tudi na njem bi se moglo či-tati: »Potnik ko prideš v Sparto, povej, da smo padli za svobodo naroda, pokoravajoč se zakonom svoje domovine.« Nato so na spomenik položili vence vojni minister general Stojanovič, častniki pi-rotske garnizije, odposlanec bana morav-ske banovine, jugoslovenski novinarji, grški novinarji, zastopniki grško-jugoslovenske lige, pirotske občine, piratskega Sokola itd. Ob 13.55 se Je grška delegacija z generalom Kondilisom na čelu odpeljala v Beograd. Sprejem Kondilisa v Beogradu Beograd, 11. nov. p. Ob 20.30 Je prispel v Beograd grški vojni minister general Kondilis. Z njim se je vrnil v Beograd tudi naš minister za vojsko in mornarico general Stojanovič, ki je prisostvoval svečanostim v Pirotu. Na železniški postaji Je bil grški vojni minister zelo svečano sprejet. Pozdravilo ga je več članov vlade. Vojaška godba je ob prihodu vlaka odstirala grško državno himno. General Kondilis je pregledal častno vojaško četo. V Beogradu ostane kot gost jugoslovenske vlade dva dni. Jutri ob 11. ga bo sprejel kralj v posebni avdienci. Ganglovo slavje v Narodnem domu V navzočnosti zastopnikov ČOS Sokolstvo slovesno proslavilo 60- Liubljana, 11. novembra. 60 letni jubilej prvega namestnika staroste Saveza SKJ br. Engelberta Gangla je snoči Sokolstvo na slavnosten način proslavilo v ljubljanskem Narodnem domu. Telovadnica Narodnega doma je bila okusno okrašena z zelenjem in zastavami vseh slovanskih narodov. Na pročelju so se biestele v zlatih barvah letnice 60, 30 in 10. Kako priljubljen je jubilant br. Gangl, je pokazala obilna udeležba Sokolstva in ljubljanskega občinstva. Saj so bile zastopane na današnjem jubileju skoro vse žu-pe iz Jugoslavije, prišli pa so tudi zastopniki slovanskega Sokolstva, bratje Čehoslo-vaki in Rusi. Točno ob 18.30 je prispel jubilant br. Gangl v Narodni tlom, kjer s° ga ob prihodu pozdravili telovadni oddelki Ljubljanskega Sokola. Načelnica sestra Ada Kuharjeva mu je izročila v pozdrav krasen šopek rdečih nageljev, v imenu najmlajših Sokoličev pa mu je čestital član moške dece s prigodno pesmico. Ob vstopu v telovadnico je bil br. Gangl burno pozdravljen od navzočega Sokolstva in občinstva. Tretji namestnik staroste SKJ, br. Lacko Križ iz Zagreba, je nato v imenu Saveza SKJ izrekel najprej pozdrav jubilantu, nato pa pozdravil zastopnika predsednika Narodne skupščine g. dr Kumanudi ja, tainrka br. Gavra Miloševiča, podba-na dr. Pirkmajerja, konzula ČSR inž Sev-čika, generala Cukavca, dvorno damo Tavčarjevo, senatorja Hribarja, mestnega župana dr. Puca. zastopnika Slovanske so-kolske zveze br. Stefanika zastopnika ČOS. podstarosto br. Truhlaf, zastopnika ruskega sokolskega saveza br. Bajcarja, vse zastopnike žup, društev, ustanov in korpo-racij. . Po pozdravih br. Lacka Križa je tajnik Saveza SKJ brat Ante BrOzovič ob zaključku svojega govora izročil jubilantu v imenu 2200 društev in čet ter 300.000 članstva dve debeli knjigi čestitk s podpisi vseh članov društvenih in četnih uprav. Podban dr. Pirkmajer je čestital br. Ganglu v imenu kraljevske banske uprave in dravske banovine s prošnjo, da bi Se nadalje vodil jugoslovensko Sokolstvo po ni ruskih Sokolov je včeraj naše letnico svojega prvega podstaroste isti poti kot ga je doslej. V imenu predsednika Narodne skupšč;ne je slavil jubilanta poslanec br. Gavro Miloševič, ki je obenem prečital pismeno čestitko dr. Ku-manudija. V imenu češkoslovaške republike je čestital br. Ganglu konzul inž. Sev-čik Ln mu v znak velikih zaslug za Sokolstvo izročil red Belega leva III. stopnje, red belega leva V. stopnje pa savezni na-čelnici sestri Skalarjevi. Ta gesta prezi-denta Masaryka je izzvala burne ovacije bratskemu češkoslovaškemu narodu. V Imenu mestne občTne ljubljanske je izročil jubilantu župan dr. Puc diplomo častnega meščanstva, v imenu slovanskega Sokolstva pa br. Stefanek krasno brušeno vazo z napisi vseh slovanskih sokolskih zvei. Podstarosta ČOS dr Truhlaf je v svojem govoru slavil sokolsko delo br. Gangla za vse Slovanstvo, nakar mu je v levem govoru čestital tudi zastopnik ruskega Sokolstva br. Bajcar. Končno je kot domačin čestital slavljencu kot svojemu članu starosta Ljubljanskega Sokola br. Kajzelj, ki je zlasti podčrtal njegovo skromnost, dobrosrčnost in vztrajnost Izročil mu je skromno darilo, ki bo br. Ganglu dragoceno tudi v jesenski dobi njegovega življenja. Burno pozdravljen Je nato br. Gangl Izjavil, da je storil samo to, kar mu Je narekovala ljubezen in požrtvovalnost za jn-goslovenski narod in jugoslovensko Sokolstvo in razvil pomen in idejo s-okolske misli za Slovanstvo. IzTekel je zahvalo vsem predstavnikom naše javnosti in slovanskega Sokolstva, zlasti pa prosil navzočega konzula, da izreče zahvalo za visoko odlikovanje, ki ne velja toliko njemu kot voditelju Sokolstva, marveč vsemu jugoslo-venskemu Sokolstvu. S pozivom na vztrajno in nesebično sokolsko delo Je zaključil svoj govor. Brat Lacko Križ je zatem prečital brzojavne čestitke ministrov dr. Kramerja ln Puclja, senatorjev dr. Ravniharja ln dr. Novaka, ter Sokola Laško. S tem Je bil slavnostni zbor zaključen, nakar se je vršil v veliki dvorani animiran družabni večer, ki so se ga udeležili predstavniki civilnih In vojaških oblasti ter slovanskih sokolskih zvez. Nova dognanja o umora 1 Ane Goršetove Novo mesto, 11. novembra Preiskava o umoru Ane Goršetove se nadaljuje z vso vestnostjo. Včeraj so orožniki napravili hišno preiskavo v hiši, ki je bila last Ane Goršetove v Žabji vasi, kjer so našli v postelji skritih več hranilnih knjižic Mestne in Ljudske hranilnice v Novem mestu, glasečih se na precej visoke zneske, na 58.000, na 60000 in celo 70400 Din, pa tudi knjižico, ki je bila vinkuli-rana na ime niene sestre Urše z vlogo 28.000 Din. Baje je baš zaradi te knjižice vladalo nerazpoloženje med sestrama. Iz zdravniškega mnenja po obdukciji je razvidno, da se je morala vršiti med nesrečno žrtvijo in morilcem obupna borba na življenje in smrt. Omenili smo že, da so ugotovili na truplu U ran, od katerih so bile 4 smrtne, zdravniki pa so poleg tega ugotovili, da ima Goršetova tudi poškodbe z nožem in sicer več sunkov na levi nadlehtnici. ... . . Včeraj popoldne se je vršil ob ogromni udeležbi vaščanov in tudi drugega prebivalstva pogreb uboge žrtve, ki so Jo spremili ob 15. iz Smolenje vasi na tamošnje pokopališče. Med pogrebe! so krožile razne govorice, tako med drugim, da je Goršetova že napravila svojo oporoko. Seveda so ljudje mnogo ugibali, kdo bo srečni dedič njenega precejšnjega imetja. Po aretaciji Urše Rohrmanove oskrbujejo zdaj dom tri sorodnice. Stan Rohr-man se čuti zelo zapuščenega in tarna, da so mu eno odpeljali na pokopališče, drugo pa v zapor. Žena Urša je najela zagovornika dr. Globevška. Dom in prostore umorjene Ane Goršetove pa je zapečatil notar g. Marinček iz Novega mesta. Premestitve učiteljev Beograd, 11. novembra p. Premeščeni so naslednji učitelji odnosno učiteljice: Stana Debeljak iz Braslovč v Sinji vrh, Ivan Hart-man in Ana Hartman od Sv. Ane k Mariji Snežni, Terezija Glančnik in Fran Klemen-čič iz Dobovca v št. Jurij, Marija Macele iz Krškega v Raso, Oton Mikulič in Ida Tominc iz Globokega v Koprivnik pri Črnomlju, Slava Serajnik iz Svetine v Medo-llče, Alojzija Lesar-Lunder iz Ribnice v Jezero (moravska banovina), Kristina Ln-kič-Keše iz Gornje šiške v Moste, Vida 6ot Iz Borovnice v Komendo, Fran Tavželj Iz Ormoža k Sv. Duhu, Ana Urblnc Iz Pregrada v Buče, Bojan Vidmar iz Sladke gore k Sv. Petru pod Sv. gorami in Marija Vidmar lz Kovorja v Moste. Smrtna kosa V škofji Loki Je umrl gospod Franc Koman, posestnik. Pokojnik je bil brat g. poslanca Albina Romana in pisateljice Manice. Naj v miru počiva! Preostalim naše sožalje! Vrem noved Anelrft HA Dunajska vremenska napoved sa nedeljo: Poslabšanje vremena, izpremenljivo in n«-eotovo. Kjer bo lepo vreme, bo ponoči slana. kraji in ljudje 1875 Engelbert Gangl 1933 Ljubljana, 11. novembra. Vsa jugoslovenska sokolska društva m sokolske čete in ves slovanski sokolski svet se danes z neizmerno ljubeznijo in spoštovanjem spominjajo šestdesetletnice brata Engelberta Ladislava Gangla, prvega namestnika starešine Sokola kraljevine Jugoslavije in I. podstaroste Zveze Slovanskega So-kolstva. Njihovim čestitkam pa se pridružuje tudi vsa slovanska nacionalna javnost, saj je ime brata jubilanta tako izrazito in globoko začrtano v srcih vseh onih, ki so si nadeli nalogo, zvesto in vdano vse življenje služiti domovini, njenemu procvitu, njenemu napredku, njeni kulturi. Jubilej moža, ki je vse svoje življenje od prvega dneva, ko je stopil v javnost, bilo posvečeno trdemu. nesebičnemu in požrtvovalnemu sokolskem j. vzsoiiteljskemu, kulturnemu in so- cialnemu delu v duhu gesla sokolskega sv ustanovitelja Jindricha Fugnerja, prvega staroste Praškega Sokola, je dogodek, ki po vsei pravici ne sme iti neopazen mimo nas. Kakor Fugnerja, tako je tudi Gangla vseh 30 let sokolovanja in vse njegovo življenje pri vsem njegovem udejstvovanju vodilo geslo »ne dobička, ne slave«, saj je storil vse. kar je bilo v njegovih velikih duhovnih silah, da popolnoma opraviči nasproti samemu sebi in nasproti vsem znani izrek: Ne samo kar mu veleva stan. kar more, to mož je storiti dolžan! Brat starosta je pri vsem slojem delu, pri vseh svojih jspehih, pri vsej veliki ljubezni. ki mu jo izkazuje Sokolstvo in ves ;u-goslovenski narod, ostal vedno oni (Skromni, tihi. nesebični vzornik, ki mu je bilo vsako hval sanje tuje, neprijetno, nemilo. S tem je pač najbolje dokazal, da mu ni bilo do pridobitve velikega imena in slovesa, temveč je delal iz svojega globokega notranjega prepričanja, da je dolžnost vsakega in vseh, da vrnejo svoji materi - domovini, kar jim je dala. da vrnejo stoterno in se ji tako od-dolže! Njegova delavnost je bila resnično tako vsestranska in temeljita na vseh področjih. ki se jih je v svojem življenju dotaknil da je težko izreči besedo, ki naj bi označevala na kratko, kaj je vse storil. Pač pa jo poznajo naše duše, ki zatorej s tem večjo ljubeznijo oklepajo v sebe veliki svoj vzor, brata starosto in ga neizmerno spoštujejo. Bili so časi. ko ie bila življenjska pot mlademu bratu Gangl i posuta s samim trpljenjem. Takoj, ko je stopil v javnost, je moral občutiti kaj kmalu vso besnost avstrijskih preganjačev, ki so skušali njegovo organiza-torno delovanje med slovenskim in jugoslo- venskim učiteljstvom vsepovsod ovirati.^ Kaj hitro so spoznali, da jim je mladi duševni vodja nacionalno orientiranega učiteljstva nevšečen, nevaren, saj je usmeril svoje delovanje v povsem drugačnem, protiavstrijskem pravcu. Njegovo udejstvovanje kot mladinski pisatelj in kot pisatelj vobče jim ni šlo nikakor v račun... Toda Gangl ni klonil. Vztrajal je kljub svojemu težkemu položaju in delal smotrno in energično dalje, dobro se zavedajoč, da je na pravem potu, na potu, ki ne pozna kompromisov in odlomkov. Ustvarjal je in ustvaril novo, trdno organizacijo jugosloven-skega učiteljstva, ji osnoval tudi ovret gospodarski in socialni temelj, organiziral nezadržno sokolske postojanke, kjerkoli je hodil, bodril mladino, jo navajal k čisti, nesebični ljubezni do svojega toliko trpečega naroda; vsepovsod se je udejstvoval, pri raznih kulturnih revijah in ustanovah, deloval je kot pesnik, pisatelj in dramatik, kot kritik in estetik, kot predavatelj in vzgojitelj z njemu lastno ogrevajočo besedo in kot živ zgled delavnosti za lepoto in resnico, za dobroto in pravico, vsestransko in povsod, kamor ga je klicala njegova nacionalna dolžnost. V ljubezni do bednega svojega naroda je stopil nekaj časa tudi v politični boj, da stori tudi na tem področju ono, kar mu je velevalo njegovo veliko srce... Kruto maščevanje mu je zatorej pripravila bivša Avstrija, ko je menila, da je napočil z veliko vojno njen dan osvete. Vtaknili so ga v vojake, počeli z njim vse, kar so rfm dovoljevala njihova bogata preganjalna sredstva, da telesno in duševno zrušijo moža, ki jim je tako pogosto in temeljito križal račune. Toda bratu Ganglu tudi v teh težkih dnevih ni klonil njegov duh. Mirno in dostojanstveno je prenašal udarce, dobro se zavedajoč, da mora imeti vsak progon svojo mejo. Vedel pa je tudi, da že vstaja zarja jugoslovenske svobode, ki bo strla v prah vse one preganjače in tlačitelje našega trpečega naroda. In to mu ie krepilo voljo in energijo. , „ Predaleč bi zašli, ako bi hoteli orisati njegovo veliko delo potem, ko je tako rekoč vstal naš narod iz že zakopanega groba. Dovolj, ako naglasimo, da je brat starosta takoj po prevratu s podvojeno silo prijel zopet za delo, ki mu ga je bila v najlepšem poletu tako nenadno prekinila svetovna voina. Cel niz knjig, člankov, razprav, predavanj, orga-nizatornih činov je ogromna rezultanta njegovega dela Nad 2100 sokolskih društev m čet v Jugoslaviji, nad 3400 češkoslovaških sokolskih društev, preko 1000 bratskih poljskih sokol, gnezd, okorg 50 ruskih sokolskih društev, pa še tudi vsa ostala ogromna sokolska, množina v Ameriki, vsi Slovani vedo, da je brat Gangl v svojem plodnem življenju storil vse, kar mu je narekovala njegova čista, nesebična ljubezen do jugosloven-skega naroda, do Slovansrtva in človečaneiva. Ravno tako pa živi njegovo delo tudi v vseh ostalih organizacijah, bodisi učiteljskih, bodisi drugih, kjerkoli je kdaj zastavil svoje sile. Bil je vedno pozitiven, strog kritik nasproti sebi, toda tudi pravičen nasproti drugim. Zgledno svoje delo je vedel vcepiti tudi sodelavcem in jim je pridobil v teku desetletij veliko četo, ki mu zvesto sledi, klanjajoč se ne njemu kot osebi, temveč njegovemu neprecenljivemu, vztrajnemu in nesebičnemu delu. V svoji skromnosti je hotel, da bi sli tiho mimo jubileja šestdesetletnice, vendar nam tega naša notranjost vpričo njegovih zaslug nikakor ne dopušča. Prepričani smo, da mu bo v največje veselje in radost, ako mu danes vsi Sokoli in drugi njegovi častilci obljubimo, da bomo tudi v bodoče sledili njegovemu svetlemu zgledu in skušali nadall& vati njegovo delo s še večjo energijo in zamahom kakor dosedaj. Pri tem pa nai nas vodi brat starosta tudi v bodoče in sledili mu bomo, držeč se pri tem Tyrševih sresel: Večno nezadovoljstvo, večni pokrett Oseba nič, celota vse! Domovini zdravo! V. šv. Engelbert Gangl kot pisatelj Današnji slavljenec sodi tudi med plo-dovitne slovenske pisatelje. Udejstvoval se je v vseh literarnih panogah: v liriki in epiki, v drami, v romanu in povesti ter v mladinski književnosti. Pesnikovati je začel že zgodaj; njegove pesmi so že 1. 1SH1. izhajale v ,>Ljublj. Zvonu«, kjer se je mladi učiteljiščnik-pesnik podpisoval Rastislav. Učitelj v pesništvu mu je bil Josip Cimper-man, svoja vzornika pa je videl v Stritarju in Gregorčiču. Ta vpliv razodevajo "se niegove tedanje in poznejše pesmi. Zvestoba formalni lepoti verza je postala Ganglu tako svojstvena, da se ni izpremenil niti po zmagi modernistov. Njegove pesmi so izšle v posebni knjigi z naslovom s-Jz luči in teme« že 1. 1897., 1. 1914. je izdal zb'rkc »Moje obzorje«. Letos je Jugoslov. sokolska matica izdala njegovi zbirki »-Mladi sokolski rod« in »Sokolski spevi«. V drami je dosegel največ uspeha s štiride-jansko tragedijo »Sin«, znane pa so tudi njegove igre »Sad greha«, »Dolina solz«, »Sfinga«, »Veseli ljudje«. Kot pripovednik se je uveljavljal zlasti v žanru ljudske povesti. V svojih največjih spisih »Veliki Zvočni kino ..Ideal" DANES PREMIERA HANSI NIESE v svojem filmu TRI SESTRE Film solz in smeha. Ali je mogoče, da tudi na laži temelji srečen zakon ? Sodelujejo: Elsa Elster, Carla Carlsen, Herta Thiele in Frits Kampers. Režija: Carl Heinz Wolff Godba: Franc Doelle Predstave danes ob 3., 5., 7, in 9.% uri zvečer. trgovec« in »Trije rodovi«, opisuje življenje Bele Krajine, boje med patriarhalnimi razmerami in novimi pojavi, ki jih prinaša s seboj izpremenljivi čas. Te povesti so imele in še imajo v naših ljudskih knjižnicah mnogo hvaležnih čitateljev. Posebno velikih zaslug si je pridobil Engelbert Gangl v slovenski mladinski književnosti. Pred njim se je naša mladinska povest večno stikala okrog plehkih moralističnih zgodb po vzoru one o dobrem Janezu in hudobnem Mihcu .Mladinski pisatelj naj bi samo pripovedoval moralistične bajke ali pa izpopolnjeval delo učitelja in staršev s koristnimi in dobrimi nasveti in z verskimi zgodbami. Tako pojmovana mladinska književnost, osredotočena predvsem okrog »Vrtca«, je bila tudi kulturno zelo enostranska. Gangl, ki je že 1. 1896. objavil v Gabrškovi »knjižnici za mladino« svojo zbirko »Pisanice«, je 1. 1900 ustanovil v Ljubljani nov mladinski list »Zvonček«, ž njim je naša mladinska književnost stopila na novo pot. Gangl je vzgojil skoraj dve generaciji mladinskih pisateljev, ki so se zbirali okrog lepo opremljenega in vešče urejanega »Zvončka«, šele on je mladinski književnosti priboril v naši literaturi častno mesto. Njegovi mladinski spisi ohranijo trajno vrednost. Prav je tedaj, da je Učiteljska tiskarna pričela izdajati pod skupnim naslovom »Moja pot« Ganglove zbrane spise za mladino. Baš za šestdeset-letnico njihovega avtorja smo dobili prvih pet lično opremljenih knjig, ki nadomeščajo že zdavnaj razprodano prvo izdajo »Zbranih spisov za mladino« (od 1. 1909. dalje). Novi izdaji, ki je definitivna, dajejo posebno vrednost še ilustracije Saše šantla. V teh petih knjigah je zbranih mnogo Ganglovih doživljajev in opazovanj, v njih je marsikakšna življenjska modrost, ki bo mlademu rodu dragocena izpodbuda na poti v življenje. Motivi teh mladinskih novel in povesti, delno tudi iger in pesmi, so po večini v zvezi z Belo Krajino in z njenimi Gorjanci. Topla ljubezen, ki jo Engelbert Gangl goji do svoje domače zemlje, do rojstnega kraja, je obilno razlita preko vsega njegovega dela; ta ljubezen pronika njegovo delo tudi podtalno in prehaja v dušo mladega čitatelja kot čisto in svetlo doživetje domovine. Domovina in narod nista Ganglu samo dve besedi, ki ju ponavlja za drugimi, marveč sta mu najgloblje in naj-resničnejše doživetje, ki ni napravilo iz njega samo vzornega mladinskega pisatelja in voditelja, marveč tudi sokolskega vodjo in enega naših največjih nacionalnih in slovanskih delavcev. Nova izdaja Ganglovih mladinskih spisov bo nedvomno pripomogla k večjemu in pravilnejšemu ocenjevanju njegovega peresa. Ti spisi pa ne bodo samo štivo šolarjev in dijakov, marveč bo z veseljem segel po njih tudi marsi-kak odrasel čitatelj, saj mu bo iz njih vsaj za hip iznova zasijala zlata zarja mladosti, katere čar ume obuditi samo pesniško pero. Engelbert Gangl se je mnogo udejstvoval tudi na strokovnem šolskem polju. Sestavljal je šolske knjige, urejal po prevratu »šolski list«, sodeloval z razpravami in članki v pedagoških revijah in v učiteljskih strokovnih listih. Obsežna je njegova publicistična delavnost tudi na sokolskem področju, kjer ni deloval samo kot organizator in govornik ter kot vzpodbujajoči pesnik sokolskega razmaha in optimizma, marveč tudi kot ideolog, kot zvesti tolmač velikih Tyrševih idej. O tem pričata med drugim knjižice »Tvrševo poslanstvo« in »V sokolskem krogu«. Sokolstvo ga je vodilo v slovanski svet, zlasti v zlato Prago, kjer se je njegova ideja o slovanstvu izpremenila v živo in neomajno vero, ki ima v E. Ganglu svojega vnetega svečenika in apostola. Nalašč za brinetke.. ? Kako dolgo ie čakajo brinetke na tvoj Speciat-Sbampoo 1 Zdai imajo Bronefaflor, ki povzdigne lepoto kostanjevih las. Učinkuje naravno in edinstveno zaradi hequila, ki go ima v sebi. Kostanjasta barva, temni ton sta s tem neverjetno poudarjena. Lasje dobe krasen blesk in čudovit lesk. Nenavadno Lepo se k o d r a j o. L.02 7a\acnčeoo sode i" ,CWh barvn. p- '' E L I D A S P E C I AL S H AM P O.O BRUNETAFLOR Počastite? spomina grških vojnih'žrtev v Pirotu Včeraj so se vršile v Pirotu velike svečanosti v spomin grških vojakov, ki so na našem ozemlju žrtvovali svoje življenje za svobodo našega in grškega naroda. Spominskih svečanosti so se udeležili: številna grška delegacija pod vodstvom grškega vojnega ministra generala Kondi-lisa, predstavniki naše vojske z vojnim ministrom na čelu ter zastopniki oblasti in društev. S spominsko svečanostjo je bilo združeno blagoslovljenje novega spome- zemlja postala mati. Srbe in Helene ie skupna slava pobratila in lavor iz vaše krvi bo vedno cvetel. nika grškim vojnim žrtvam, ki stoji uad Pirotom na hribu Metijavica poleg velikega vojaškega pokopališča. " Na tem pokopališču je pokopan;h 7610 srbskih voia-kov, grške vojne žrtve pa imajo na pokopališču svoj poseben oddelek, ki ga vidimo na sliki. Na tem pokopališčnem oddelku počiva 358 grških vojakov in častnikov II. grške divizije, ki je dospela leta 1918. v Pirot pod poveljstvom polkovnika Tri-kupisa. Tretja divizija je bila sestavni del naše in zavezniške vojske, ki je prebila solunsko fronto. Grške vojne žrtve, ki počivajo na pirotskem pokopališču, je po zmagoslavnem pohodu ugonobila epidemija, ki je v Pirotu razsajala med izmučenimi vojaki. Grške vojne žrtve so že leta 1929 dobile skromen spomenik, ki pa je sedaj zamenjan z novim, ki nam ga predstavlja druga slika. Na 11 m visokem stebru iz marmora je pravokotna prizma z reliefi, ki predstavljajo grške vojake na pohodu. Na stebru je zgoraj vklesana letnica 1918 pod njo pa je naslednji napis v starogrškem jeziku: — Zaradi slavne borbe, v kateri ste se tu žrtvovali, nam je junaška osvobojena Pirot in z njim vred ves naš narod izraža globoko hvaležnost grškim vojnim žrtvam kot zaveznikom v težkih borbah in zgodovinskih zmagah, istočasno pa tudi zaradi tega, da se grškemu narodu oddolži za pieteto, ki jo izkazuje našim junakom, ki počivajo na Krfu, Vidu, v Solunu in v drugih grobnicah v Grčiji. Grški vojaki so se udejstvovali z vso hrabrostjo in požrtvovalnostjo v pohodih o Džena d:> Pljačkavice in od Bitolja do PiTOta ter z našimi bojevniki junaško osvajali sovražne postojanke. Spomini na trpljenje in zmago ter pieteta do vojnih žrtev obeh narodov so najboljši temelji trajnega prijateljstva. ki ie bilo včeraj najlepše mani-festirano v Pirotu. Dva lepa jubileja poljanske šole Danes popoldne bo proslavila osnovna šola v Poljanah srebrni jubilej z nagovorom in Špicarjevo mladinsko igro: »Pogum- ni Tonček«. Sedanjo, novo šolo so pričeli zidati že 1907, blagoslovljena pa je bila baš na Martinovo nedeljo, na dan farne- ga patrona, po pokojnem župniku Jerneju Ramovžu. Za tiste čase je bilo to eno najlepših, najmodernejših šolskih poslopij na našem podeželju, v ponos občini in dolini. V razmerah, ki takrat nikakor niso bile naklonjene našemu šolstvu, je bilo treba premagati obilo težav in ovir. Glavna opora tedanjemu nadučitelju g. Lovru Perku je bil poleg drugih zavednih mož tedanji poljanski župan g. Alojzij Grošelj. Čeprav je bila stavba uradno že oddana v zidavo kot dvorazrednica, se je obema vendar posrečilo pridobiti krajevne činitelje, da so šolo zgradili kot štiri-, odnosno kot pet-razrednico in prekoračili proračun za celih 20.000 kron. Šolske razmere v Poljanah ao bile dotlej kaj žalostne, saj se je nad 400 otrok moralo gnesti v bornih šolskih prostorih. Nova šola se je že 1911 razvila v štiriraz-rednico s posebnim oddelkom za blizu 100 otrok, ki so bili od šole oddaljeni nad uro hoda in so obiskovali šolo le dvakrat na teden. Po vojni se je poljanska šola raz- ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 DANES NOV FOXOV ZVOČNI ŽITRNAL Predstave danes ob S., 5n 7. in 9. \\ uri zvečer. ■ POKAŽEJO NAM na stotine aeroplanov v izvajanju drznih zračnih akrobacij, boj zrakoplovov in aeroplanov, bombardiranje med navpičnim padanjem, verno tovarištvo pilotov, njih življenje in smrt, smelost, drznost in duhaprisotnost letalcev, DANES V FILMU JTJ« JV JT* jJT TR TJ? iJv TJ? Ttv TXv 7J> TJ širila v petrazrednico s posebnim oddelkom za oddaljene šolarje in s trikratnim poukom na teden. Odtlej deluje na šoli 6 učiteljskih moči. V 25 letih je imela šola dva upravitelja. Od 1903 do 1925 je poljansko šolo vzorno vodil rojak g. nad-učitelj Lovro Perko, ki sedaj živi v pokoju v Ljubljani. Njegov naslednik je g. Janko Kokalj. Z novo šolo so takoj postajali vidnejši splošni šolski uspehi in gospodarski napredek Poljanske doline. Skupno s srebrnim jubilejem pa obhaja poljanska šola tudi 150 letnico ondotnega šolstva vobče. Do 1869 se je vršil pouk v zasebnih hišah. To leto so uredili šolsko sobo v mežnariji. 1882 je pa občina kupila lastno hišo, sosedo rojstne hiše pokojnega dr. Ivana Tavčarja, kjer je danes nastanjena orožniška stanica. Takrat se je šola tudi razširila v dvorazrednico. Kronika navaja več zanimivosti. Prvi učitelj in obenem mežnar je bil v Poljanah neki Logar (1782 — 1795). Ustno izročilo pravi, da je nekoč po župnikovem naročilu razsekal in skuril božji grob, ker mu ljudje niso hoteli dati drv. Kronika našteva še deset učiteljev do Franca Breznika (1846 — 1874), ki ga je dr. Tavčar opisal kot učitelja-trpina Štefana Desko v povesti »Ivan Slavelj«. Poljansko šolo je posečalo več slavnih mož, tako razen dr. Tavčarja znamenita slikarja brata Šubica, oba vse-učiliška profesorja brata Ušeničnika in še več drugih. — Ob obeh lepih jubilejih želimo, da ostane poljanska šola kakor doslej svetlo žarišče napredka in izobrazbe za procvit naše lepe Poljanske doline! Pri želodčnih težkočah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapeki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov, zaspanosti povzroči kozarec »Franz Josefo-ve« grenčioe takojšnje poživljanje zastale prebave. Zdravniška sporočila iz tro-pičnih dežel slave »Franz Josefovo« vodo, kot važen pripomoček proti griži, kakor tudi želodčnim obolenjem, ki nastopajo v zvezi z mrzlico. Dvojni jubilej g. Valentina Zavrla Begun je pri Lescah, 11. novembra Častni član gasilnega društva v Begunjah, upokojeni nadučitelj g. Valentin Zj-vrl praznuje 70. obletnico svojega rojstva in 30. obletnico svoje poroke z zgledno življenjsko družico gospo Avguštino. Jubilant se je rodil v Ljubljani, po dovršenih gimnazijskih študijah pa se je posvetil učiteljskemu poklicu ter je v svojih dolgih službenih letih vzgojil skoraj tri generacije. Prva njegova služba je bila v Pod-gradu, druga v Stopičah v novomeškem okraju, v Begunjah pa je služboval od leta 1896. do svoje upokojitve leta 1923. Za Begunje si je pridobil velike zasluge, kajti vneto se je udejstvoval pri kmetijski podružnici in pri gasilnem društvu, kjer je dolga leta upravljal posle načelnika, blagajnika in tajnika. Ko si je društvo leta 1910. uredilo svoj oder in ustanovilo dramatični odsek, je vodil vse gledališke predstave do svoje upokojitve. Z njegovo pomočjo in njegovimi nasveti se je društvo krepko razvijalo, da šteje danes 50 članov broječo četo in da si je že leta 1929. postavilo dom, ki je med najlepšimi v naši ožji domovini. Društvo ga je lani ob svoji 501etnici izvolilo za svojega častnega člana. S soprogo in hčerkama uživa svoj pokoj v Ljubljani ter mu njegovi bivši učenci in gasilski tovariši želijo še mnogo irečnih let po vzornem delovanju za narod in njegovo prosveto.__ik. Pristopajte k »Jadranski straži"! Martinova nedelja LJubljana, 11. novembra. Med dežjem in med prvimi snegovi se Je približal sveti Martin, eden najbolj spoštljivih in najbolj veselih svetnikov, kar jih premore naša pratika. Slovenci smo pobožen narod, toda kakor na zemlji, tako tudi na vsem svetu ae uživamo tolikšne imenitnosti, da bi v nebeškem občestvu imeli kaj svojih konacionalnih zastopni- nekdo velik vojščak in dober človek obenem — in prav temu dejstvu se ima sveti Martin bržkone zahvaliti, da je njegovo ime prišlo na neizbrisni pergament svetniške večnosti. Sveti Martin je bil pred davnimi, davnimi stoletji tisti oficir, ki je z mečem presekal svoj imenitni plašč, da je s polovico oblekel nagega, prezebajoče-ga siromaka. Da se je ves krščanski svet kov, ovenčanih s svetniško gloriolo. Pa vendar Imamo svoje svetnike, ki so bolj naši kakor pa lastnina vsega ostalega vernega sveta — in sveti Martin je takšen svetnik. Njegov god je za nas god življenjske radosti in hedonskega užitka, pečena gos, vino, muzika in ples so obredi, v katerih naš naroa slavi njegov spomin. Nikjer drugje se menda tako nazorno ne zrcali tista, za nas Slovence tako karakteristična težnja, da dajemo svoji veri in svoji pobožnostl zmerom čimbolj materialni, čimbolj pozemski izraz, kakor prav pri češčenju tega velikega svetnika. Ko pa je sveti Martin še živel, tako pravijo, je bil velik, hraber vojščak in izredno dober človek obenem. To je v človeški zgodovini precej redek pojav, da je vsakokrat, kadarkoli ee je že izdavna spomnil tega izrednega, plemenitega moža, vdajal radosti in hvalnicam, ni nič čudnega. Saj se samo od sebe razume, da bodo bednemu svetu lahko pomagali iz trpljenja samo tako junaški in tako plemeniti ljudje, kakor je bil sveti Martin. Polagoma pa se je spomin na junaka in dobrotnika zabrisal, od simbola je ostala samo še veselica z obilno večerjo in pijačo, z muziko in plesom. In prav danes je najbolj pripraven čas, da bi svet popravil, kar je zagrešil nad Martinovim spominom. Saj menda še nikoli ni bilo toliko bede med ljumi kakor današnji čas. Sredi radosti in vina naj se spomni človek, kako je storil sveti Martin, in naj gre in tudi sam stori tako; Po stenah in grebenih Durmitorja Letošnje poletje se je namenilo pet slovenskih alpinistov-akademikov, da obiščejo in alpinistično obdelajo skupino Dur-mitorja. Pot jih je vodila od železniške postaje Ustiprača-Goražde do Foče, kamor se lahko pride še z avtobusom. Od tu so nadaljevali pot peš. prtljago pa so naprtili na majhn° konjiče ki so jih najeli pri doma- Bezimeni vrh činih. Mimo romantičnega sotočja Tare ln Pive, preko Crkviške visoke planote skozi primitivne vasi, ki so med najvišjimi v naši državi. Skozi klisure Sušice so prišli v škrko, zapuščeno Krnico sredi divjih sten Durmitorjevih vršacev, kjer ležita dve romantični gozdni jezeri, pravi »morski očesi«. v primitivni pastirski kolibi iz desk, vej in listja so se utaborili. Kraj je služil za izhodišče, da so v 10 dneh ob-lezli vse glavne stene in vrhove obkrožujo-čih gora. v teh dneh so oblezli Bobotov Kuk (2522), ki je najvišji vrh Dinarskega sistema, Bezimeni vrh, Prutaš, Grudo in | druge vrhove. Cez Dobri Do so prišli v alpinistično najzanimivejši del Durmitorja, v dolino Komarnice. Imeli so še marsikaj v računu, ali presenetilo jih je slabo vreme. Samo s pogledi so se mogli vzpenjati po široki in orjaški steni Boljskih gred in drugih vrhov. Obljubili so jim pa svidenje. Od šavnika jih je avto potegnil mimo Ni-kšiča in Grahovega v Kotor, kjer jim je planinske žulje omehčala morska kopel. Turistovski klub »Skala« priredi predavanje o teh vzponih v Durmitorju v petek 17. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Predaval bo g. Lojze Pipan, eden od petorice. Predavanje bodo spremljale tudi lepe in instruktivne skioptične slike. Zloraba roditeljskih sestankov Prejeli smo: V četrtek zvečer je prire-dilo upraviteljstv-o ljubljanske osnovne deške šole na Ledini prvi letošnji sestanek roditeljev, kojih otroci posečajo omenjeno šolo. Obilen odziv starišev je gotovo dobro znamenje za pobudo upraviteljstva, pa tudi naznanjeni program sestanka je privabil lepo število za napredek svojih otrok zavzetih staršev. Dandanes je bolj ko kdaj-koli potrebno sodelovanje učiteljev in roditeljev pri vzgoji otrok, treba pa je tudi skrbne pažnje, da so taki večeri res posvečeni svojemu namenu, česar o imenovani podreditvi ne moremo trditi. Sestanek je otvoril v imenu šole eden izmed gg. učiteljev, ki je že po prvih besedah vzbudil nedeljeno pozornost poslušalcev, saj je obdeloval predmet, ki je spadal na ta večer in zaradi katerega so se starši tudi odzvali povabilu upraviteljstva Na žalost pa se je izkazalo, da je imel otvoritelj samo namen izpolniti vrzel, nastalo zaradi zakasnitve g. dr. Dragotina Lončarja, tako da je predavatelj urno zaključil svoje predavanje, brž ko se je pokazal glavni govornik. G. dr. Lončar je v svojem govoru najprej v kratkih besedah podal zgodovino razvoja šole od srednjega veka dalje, nato pa je prešel na stanje sodobnega našega šolstva. V tej zvezi je omenjal, da ravno letos poteka 370 let, odkar je prt Slovencih ustanovil prvo slovensko nemško-latinsko gimnazijo Primož Trubar, kar predavanju gotovo ni bilo v kvar, pač pa je pokazal pravi namen svojega predavanja z ugotovitvijo, da Srbi ravno letos slave še le 100 letnico svoje prve gimnazi Je. Iz teh dveh dejstev je Izvajal, da ima naša šola že dolgo in lepo tradicijo in da smo mi že daleko nad »onimi tam« in bi po tem takem morala biti naša šola bi stveno drugačna oGašperček prvič v Ljubljani«. Za- i četek ob 16. u_ Plesni zavod »Jenko« — Kazlna* Ne. I deljski popoldanski tečaj od pol 4. do 7. I vežba in pouk novosti. V ponedeljek ob I 20. >novi začetniški tečaj« za vse plese. I Posebne plesne ure dnevno. | u_ Tatvine kapic na avtomobilskih hla- I dilnikih. V zadnjem času so se izvršile I ponovne tatvine pokrovcev na hladilnikih I avtomobilov. Zanimivo je, da se zanimajo I dolgoprstneži zlasti za kapico hladiča I znamke Ford Tako Je bila ukradena ka- I pica tudi v petek zvečer s hladiča osebne- I ga avtomobila znamke Ford, evidenčna I številka 2_224 in sicer v času, ko je vozi- I lo parkiralo pred poslopjem Kazine. Zdi I se pa, da je imel tokrat nzmovič smolo, I ker je bil opažen, ko je manipuliral okoli I hladiča in Je zanj pač najboljše, da v izo- I gib prijave kapico vrne. -Izroči naj Jo v I tajništvu Avtokluba, Kongresni trg št, 1-1. I CltvCia ta atfiliečiuto flotianjo eptemo <9nq. ciilt. Tavčcn Šelenburgova 61II., Ljubljana. u— Drevi v restavraciji glavnega kolodvora »Martinov večer« šentpeterske podružnice CMD. Petje, godba, srečolov in licitacija goske. u_ Pevsko društvo »Ljubljanski ZVon«. Jutri ob 20. uri vaja mešanega zbora. Važno posvetovanje! Odbor. o— Mestna ljudska kopel v Kolodvorski ulici bo zaradi nujnih popravil za nedoločen čas zaprta. u— Sokol na Vičo priredi dnevi ob 20. v Sokolskem domu družabni večer s pestrim in bogatim sporedom. Vsi vljudno vabljeni. ♦ Knjige Vodnikove družbe so Izšle ter se razpošiljajo po naslednjem vrstnem redu: 1. ustanovni člani, 2. Amerika, Avstrija in Francija, 4. vsi kraji izven Slovenije Bosma, Hrvatska, Dalmacija in Hrvatsko Primorje, Vojvodina in Srbija. 5. Ljubljana mesto "in ljubljanska okolica, 6. vsi s»rezi bivše mariborske oblasti in 7. vsi srezi bivše ljubljanske oblasti. Družba Je knjige že odposlala: ustanovnikom, Ameriki, Avstriji in Franciji in vsem poverjenikom in članom v krajih izven Slovenije. V ponedeljek in torek 13. in 14. t. m. se bodo oddajale knjige poverjenikom in članom iz mesta Ljubljane in ljubljanske okolice. Vsa ostala poverjeništva, kakor tudi posamezni člani v srezih bivše mariborske in ljubljanske oblasti prejmejo knjige sigurno še pred koncem tega meseca. Vse one gg. poverjenike in člane, m uam svojih prijav za leto 1933. še niso vposlali, prosimo, da to nemudoma storijo! I. MAČEK, Ljubljana Aleksandrova cesta 12 NAJVEČJA IZBIRA SUKENJ, POVRŠNIKOV in oblek za gospode in deco. ♦ Nova inženjerja. Na ljubljanski tehniki sta bila diplomirana za kulturno-geo-detska inženjerja gospoda Bricl Stane iz Trbovelj in Bufon Janko iz Ljubljane. Čestitamo! ♦ Službeni list dravske banovine objavlja v 91. številki: Zakon o verskem pouku v narodnih, meščanskih, srednjih in učiteljskih šolah; pravilnik o prodajanju premoga iz državnih rudnikov nabavljalnim zadrugam državnih uslužbencev ter odločbe seje državnega sveta. V vsaki kapljici zdravje! Skrivnost zdravja velja le nekaj dinarjev in se imenuje Rogaško slatinski vrelci: Tempel, Styria ln Donat. V rogaško sla-tinskih vrelcih je namreč raztopljenih ne-broj zdravilnih soli, ki uničujejo strupene bolezenske kali v človeškem telesu in jih odstranjajo iz njega s pomnoženo diurezo. Rogaško slatinski vrelci zdravijo in ščitijo z nedosežuim uspehom človeško telo pred boleznimi želodca, jeter, ledvic, mehurja, žolčnih kamnov, protina, sladkorne bolezni itd. Kdor tedaj redno m dosledno uživa rogaško slatinske vrelce, ni nikdar bolan! Rogaško slatinski vrelci pospešujejo tek, urejajo prebavo, pomlajajo kri in utrjujejo zrahljano zdravje! ♦ Revija Drama ta teden drugič izide. Vsi, ki so dobili prvo številko, naj blagovolijo nakazati naročnino, s čimer postanejo naročniki in dobe drugo številko kjer se začenja interesanten pouk o sceneriji poleg ostalega dramatskesra in filmskega gradiva. Posebno opozarjamo nato številko vse, ki so se aH se hočejo prijaviti k slovenskemu zvočnemu filmu. Založba Drama, Ljubljana, Tržaška cesta 10-1. ♦ Obledele obleke barva v različnih Oar vah In plisira tovarna JOS REICH. ♦ Darujte podpornemu društvu sleoih, LJubljana Poč Trančo 2-1II. ♦ Bele ploščice za oblaganje kuhinj, kopalnic, štedilnikov v prvovrstni kvaliteti se dobe najceneje pri Material trg. dr. z o. z., Ljubljana. Tyrševa cesta 36. Opozarjamo na današnji oglas. ♦ Najlepše opremljene reklamne tedensko beležne koledarje z Vašo firmo, ter vse druge vrste izdeluje po nizkih cenah Iv. Bonač, Ljubljana, šelenburgova. Odzo-vite se takoj, da jih pravočasno prejmete. Znano je, da so Bonačevi koledarji vedno najlepši in da napravite z njim vsakomur veselje, za sebe pa učinkovito reklamo. ♦ Za Miklavžev večer ima založba Drama v zalogi kratko igro za otroke (igrajo odrasli) z naslovom: »Peklensko brezno«. Prvo dejanje se vrši v peklu, drugo v nebesih, tretje na zemlji. Igra je lahka. Naroča se v treh izvodih ln stane skupno: za člane založbe 30 Din za nečlane 50 Din. Založba Drama, Ljubljana, p. predal 139 Pri številnih nadlegah ženskega spola povzroči »Franz Josefova« g renči ca najboljše olajšanje. UTVTN 11982 GOSPODINJSKI KOLEDAR za leto 1934. Cena Din 20.— Dobiva »e: Ljubljana, Mirje 27, in po vseh knjigarnah. u— Radio-salon H. Suttner. Pred rimo se začne tudi prava radio-sezija. Ljudje imajo na zimo mnogo več časa m so tudi bolj razpoloženi, da se okoristijo s to, danes že slehernemu in vsaki družim potrebno iznajdbo za hitro, duhu in napredku časa ustrezajočo izobrazbo. Ko sprejemni aparati niso bili še tako popolni, kakor so danes, in so bili še v prvih razvojih, je bilo pač težko nabaviti si aparate in vse potrebne pripomočke. Danes pa se je že vse znatno pocenilo in so aparati že tako popolni, da je potreben samo spoj s tokom ta aparat že brezhibno deluje. To vidimo najbolj v pravkar otvorjenem velikem radio salonu H. Suttner v palači Dunav na Aleksandrovi cesti, ker so stalno razstavljeni ta na zalogi sprejemni aparati vseh vrst, od preprostih do najpopolnejših, ki so interesentom doseglijivi po razmeroma prav nizkih cenah ta z ugodnimi plačilnimi pogoji. Ta največji naših radio-salonov ima poleg drugih raznih vrst radio-aparatov na zalogi in v zastopstvu najslovitejše ta vsem zahtevana uztreza-joče Philips radio-aparate. Priporočamo vsem interesentom, da si v novo otvorjenem salonu ogledajo najraznovrstnejše aparate ta druge radio potrebščine. m——> Bratci veseli vsi, ob lepi, štedljivi Lutzovi peči! ♦ Prvi kongres dentistov in dentistov. tehnikov Jugoslavije se .bo vršil v soboto in nedeljo 18. in 19. t. m. v palači zagrebške borze v Zagrebu. S kongresom je združena tudi otvoritev razstave vseh den-talnih potrebščin in najnovejših tehničnih pridobitev na polju zobnega zdravstva ob sodelovanju inozemskih in domačih prolz-vodnikov. Svojo udeležbo na kongresu so prijavili tudi Europa Dentist Union po svojem predstavniku g. Hayeku iz Brna in odposlanci dentističnih organizacij iz češkoslovaške, Avstrije in drugih držav. Zaradi številnih prijav k udeležbi se je moralo izbrati namesto prvotno določenih prostorov v palači Obrtnega zbora večje prostore v palači Zagrebške borze. Ker je udeležencem kongresa zagotovljena polovična vožnja, naj vsakdo obdrži vozni listek, ki bo veljal tudi za povratno vožnjo. Na dnevnem redu kongresa so poleg reševanja raznih stanovskih vprašanj tudi strokovna predavanja tu- in inozemskih strokovnjakov. Dalje se bo sklepalo tudi o resolucijah, ki se nameravajo predložiti pristojnim oblastvom v zaščito pridobljenih pravic dentističnega stanu In v pravično rešitev vprašanja zobnih tehnikov, ki so bili ob uveljavljenju zakona o zdrav. nikih-specialistih in o zobnih tehnikih zaposleni v stroki. DAMSKE SNEŽKE Specialna portugalka pri „Fajmoštru" z blagom št. 35—36 .... Din 39.— iz gumija (vse številke) ... „ 65.— lakaste z baržunastim ovratnikom (vse številke) .... „ 69.— Otroške škornjčke....... 49.— Moške galoše........ 69.— ANT. KRISPER Mestni trg 26 Stritarjev al. 1-3 LJUBLJANA 1130} u— Organizacija diplomiranih tehnikov priredi v ponedeljek, dne 13. novembra ob 20. v društvenem lokalu Tyrševa cesta št. l-III (palača Kreditne banke) članski sestanek. Sestanek je sklican z resnim namenom razmotrivanja naših stanovskih pri lik, zato so izrecno vabljeni vsi, člani in nečlani. u— Napadena pri belem dnevu. Ko se je vračala posestnica Marija Virantova, doma izpod Krima predvčerajšnjim popoldne okrog 16. domov, sta jo na cesti proti Matenji nenadoma ustavila dva neznanca. Sprva sta jo vprašala nekaj nepomembnega, naenkrat pa sta se zagnala proti njej in ji odvzela ves denar. Snela sta ji tudi zlat poročni prstan, nakar sta pobegnila v smeri proti Črni vasi. vedno sveže, priporoča drogerlja KANC, v nebotičniku ta Židovski ulici, Ljubljana. 11258 ♦ Spor med jugoslovenskimi čebelarji. Na zborovanju Jugoslovenske čebelarske zveze, ki se je vršilo v nedeljo v Zagrebu, je bilo izrečenih mnogo kritik na naslov uprave zveze in Srbskega čebelarskega društva. Nekaj dni pozneje pa se je v Beogradu vršila skupščina Srbskega čebelarskega društva, na kateri je tudi nastopila s svojo kritiko močna opozicija, zahtevajoč temeljite reforme v društvu ta v zvezi. Nezadovoljni čebelarji trdijo, da se glavni odbori premalo brigajo za razvoj čebelarstva. Po zadnjem popisu imamo v državi okrog 750.000 panjev, imeli pa bi jih lahko najmanj 3 milijone. Naša država bi lahko imela od čebelarstva na leto okoli pol milijarde dinarjev dohodkov, lahko pa bi se pri nas tudi razvijala industrija za proizvode iz medu in v^ska, kakor tudi za izdelavo panjev in raznovrstnih čebelarskih potrebščin, če bi bilo naše čebelarstvo dobro organizirano* bi lahko letno producirali okrog 390 milijo-jonov kilogramov medu ta bi, bilo čebelarstvo važna gospodarska panoga zlasti v naših siromašnejših pokrajinah. ♦ Radio Beograd prenaša danes ob 11. dopoldne simfonični koncert glasbenega društva St.ankovič. Na sporedu je klasična ouvertura Slavka Osterca in simfonične skladbe A. Glazunova, R. Straussa in P. čajkovskega. ♦ Nezgoda uglednega župana. Znani veleposestnik in župan g. Fric Lešnik iz št. Janža na Dravskem polju je bil te dni po opravkih s kolesom v Mariboru. Na po-vratku proti domu ga je sredi poti povo- u_ V duševni zmedenosti si odsekala roko. Pri Kajfeževih v Domžalah Je že dalje časa služila 19 letna Jožefa Kapusova, doma z Jesenic, ki je često kazala znake umobolnosti Včeraj dopoldne je dobila naenkrat hujši napad. Pograbila je sekiro » katero si je v trenutku odsekala levico nad zapestjem Brizgnila Je kri ln šele na kričanje uboge, zmešane dekle so prihiteli domači. Pozvali so zdravnika dr. Hočevarja, ki ji je nudil najnujnejšo pomoč, nakar so revo prepeljali v ljubljansko bolnišnico. — Na šmartinski ce6ti se je včeraj popoldne ponesrečil Rudolf K. Padel je s kolesa in sicer tako nesrečno, da je na mestu omedlel. Dobil je najbrže hude notranje poškodbe. Specialistka za žen. bolezni in porodništvo DR. MIRA FINK se je preselila v Gledališko ulico štev. 16, L nadstropje (Dukičev blok 2) in redno ordinira od 9. do 11. dopoldne in od 3. do 5. popoldne. Štev. tel. 30-08. 11937 KUPUJTE DAMSKE PLAŠČE u_ Simfonični koncert, ki ga dirigira v torek, 14. t. m. Vaclav Talich, Je namenoma setavljen iz del skladateljev Dvofaka, Suka, čajkovskega in to raditega, ker praznujemo v letošnji koncertni sezoni obletnice, ki so tesno zvezane s temi glasbenimi velikani. Majnika meseca poteče 30 let odkar je zatisnil oči eden najslavnejših čeških skladateljev dr. Antonin Dvofak. Pravkar praznuje češkoslovaška in z njo vsa glasbena javnost 60 letnico enega največjih sodobnih čeških komponistov Josipa Suka. Dne 6. novembra pa je preteklo 40 let, odkar je umrl v Petrogradu Peter Iljič Čajkovski, katerega dela se izmed ruskih glasbenikov najpogosteje izvajajo na simfoničnih koncertih. Dirigent Talich pa je iz del slovenske simfonične literature sam izbral škerjančev »Simfonični stavek za veliki orkester«. Tako obsega spored simfoničnega koncerta naslednje točke: 1.) Dvofak: Karneval, ouvertura za veliki orkester. 2) Suk: Meditacija na koral Sv. Vaclava, 3) škerjanc: Simfonični stavek za veliki orkester. Po odmoru se Dolžniki vseh stanov! Za Vas posluje »ZAŠČITA", Ljubljana, »Grafika«, Masarykova c. 14. Pozor! — Snežke! Velika izbira vseh vrst snežnih čevljev in škornjev »Tretorn«, »Meteor« itd. po zelo solidnih cenah pri znani veletrgovini s čevlji Aleks. Oblat, Ljubljana Sv. Petra cesta št. 18. 11967 se je vrnil iz inozemstva ter redno zopet ordinira, Vodmatska 12, Ljubljana-Moste. 11275 Vprašajte naše stare odjemalce, ako so z našo postrežbo zadovoljni Odgovor, ki ga boste dobili, je nam v ponos. — Tudi vam ustrežemo! JOS. ROJINA, Ljubljana Aleksandrova cesta 3. Tel. 33-87 FrančiSka Gaal, dražestna, temperamentna in očarljiva kot nobena druga v muzi-kalni komediji PAPRIKA Paul Horbiger. Salve smeha! Lepa glasba in nepozabni šlagerji! Dopolnilo najnovejši zvočni tednik! je plemenita kovina, ker se ne spremeni obvarujte Vaše kovinske predmete in pustite jih pokromiti pri MARIBORSKI AFINERIJI ZLATA MARIBOR, Orožnova ulica štev. 8 11973 Izdelki „LA TOJA Edinstveni na svetu! ( 1 ° | j Milo, krema za britje, Sham-V J J poo, Locion al limon, Aceite radico (olje za kožo) Zaloga za Maribor: »Salus« d. Roksk, ki je doživela pri premieri lep usoeh. Zveze z vlaki so zelo ugodne. e__Obnovitev brvi čez Savinjo pri parku je bila včeraj popoldne dovršena. Nova brv je približino pol metra višja nego je bila prejšnja. Z današnjim dnem je brv otvorjena za stalni prehod pešcev. Z otvoritvijo te brvi je brod čez Savinjo znatno razbremenjen. Izkaznice za brezplačni prevoz z brodom so postale z današnjim dnem neveljavne Porušena brv pri izlivu Sušni-ce v Savinio bo obnovljena v nekal dneh. Pojačena bo s traverzami in bo tudi nekoliko višja od prejšnje. e__Otr°k se je zastrupil. V četrtek okrog 13 je našel 3 letni delavčev sinček Vinko Golej na Zg. Hudinji doma v kuhinji stekleničko, v kateri je bila ocetna kislina. Otrok je napravil krepak požirek. Posledice so se takoj pokazale. Dečka so prepeljali v celjsko boLnišnico, kjer so mu izprali želodec. Specialist za živčne bolezni . F. PESTOTNIK ordinira dnevno od 2. do 4. Celje, Krekov trg štev. 7, n. nadstropje. e__Drzna tatvina na magistratu. V petek popoldne se je neznan tat vtihotapil v neko pisarno na mestnem načelstvu ter ukradel uradnici, ki je bila za nekaj minut odš a iz sobe, 800 Din vreden plašč Ln 40 Din vreden svilen šal. Plašč so našli včeraj pri nekem starinarju. Storilcu so na sledi. e— Kino Union. Danes ob 16.15, 18.30 in 20.45 in jutri ob 16.30 in 20.30 zvočna opereta »Mala navihanka« in zvočna predigra Danes ob 14. bo predstava za mladino. a— Iz tajne seje občinskega sveta. Občinski svet je na svoji tajni seji v petek zvečer ugodno rešil večje število prošenj za sprejem v občinsko zvezo. Na lastno prošnjo je bila jpokojena magistratna uradnica pri mestnem gradbenem uradu Matilda Černe-tova. Odobren je bil letni zaključek mestnega avtobusnega prometa za lansko leto. Z ozirom na seje raznih društev v Narodnem domu je bila ugodno rešena prošnja restav-raterke Minke K ud rove za odpis občinske takse za podaljšanje policijske ure. Anteju Lavrenčieu se je izdalo dovoljenje za otvoritev licitacijskega zavoda, prav tako pa ie bila izrečena krajevna potreba za novo gostilno Marije Kolaričeve n^ Aleksandrovi cesti in Henrika Lak ose ia v Vetriniski ulici. a— Slaninarji oživljajo Vodnikov trg. Z nastopom zime in prvega snega ter mraza je nedavno oživel včerai tjdi Vodnikov tig, stara domena slanmarjev z Dravskega polia Na trgu je bilo včeraj razpostavljenih ie> 32 voz slanine in sveže svinjine. Na Glavni trg pa so pripeljali kmetje 33 voz zeljnatih glav ter 34 voz krompirja ter ostalih poljskih in vrtnih pridelkov Trg je bil torej bogato za- Preklic. Podpisani preklicujem in obžalujem žaljivke, ki sem jih govoril o g. Mihaelu M o 1 e t u, pekovskem mojstru v Ljubljani, Staničeva 17, m se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Ljubljana, dne 11. novembra 1933. 12001 RUPAR LOVRENC. POTNIKA iščemo za v špecerijski stroki najbolje uveden artikel, proti manjši fiksni plači, proviziji in dnevnicam. Rajon Slovenija. Samo mlajše moči (he nad 32 let) s popolnim znanjem slovenskega in nemškega jezika, z daljšo potniško prakso naj pošljejo ponudbe 2 natančno navedbo dosedanje prakse, šolske izobrazbe, zahtevo plače in po možnosti s fotografijo pod »Samo sposobna moč 1934« na oglasni oddelek »Jutra«. 11958 ložen ln »o bile * ozirom na to tudi cen« zelo nizke. .. . „ . . ,. a— Nenavadni lovski plen. Pretekli torek je upokojeni major g. Ludvik Sparo-vic ustrelil pri Sv. Janžu na Dravskem polju sibirskega jastreba, redko ptico, ki se je iz sibirskih krajev neznano kako zatekla v naše kraje Sibirski jastreb je razstavljen v izložbenem Oknu preparaterja Ziringerja na Tržaški cesti. a_ Klabund: XYZ _ igra v treh dejanjih. Narodno gledališče. Sreda, 15. t. m. ob 20. Cene dramske. Režiser g. Makso Furijan. a— Napadalca iz Razvan-ja pred sodiščem. Jutri dopoldne se bosta morala zagovarjali pred malim kazenskim senatom okrožnega sodišča 271etni Ludvik Kramberger iz Pivo-le in 2oletni Ivan Onič iz Razvanja. ki sla 28. maja letos zvečer napadla na zahrbten način uglednega posestnika in znanega p«-rutninoreica g. J,*>ipa Kuhna in ga tako težko poškodovala, da so zapustile poškodb* traine posledice. Za razpravo vlada veliko zanimanje Naoadalca sta 9voie dejanje pri-znala. a_ Zanimiv športni dogodek bo današnie srečanie v prvenstvenem tekmovanju med SSK Celjem in SK Železničarjem ob 14.30 na igrišču SK Železničarja na Tržaški cesti. a_ Premijo 200 000 Din je zadela pri zadnjem žrebanju Državne razredne loterije erečka št. 34.210. ki ie bila nrodana v banani poslovalnici B e z i a k, Maribor. Gosposka ulica 25 Iz Kranja r— Zanimivo predavanje. Narodni poslanec g. dr. Stanko Rape je predaval r petek zvečer pod okriljem Sokolskega društva o aviatiki kot modernem prometnem sredstvu. V jako zanimivem predavanju je predavatelj orisal razvoj letalstva soloh in še posebej v naši državi. Dotaknil se je tudi ljubljanske katastrofe. Mnogoštevilni poslušalci so z velikVi zanimanjem sledili predavatelju in se mu zahvalili s toplim aplavzom. r_ Koncert domačih umetnikov. Glasbena šola je priredila v torek zvečer v sokolski telovadnici Narodnega doma koncert s skoro docela komornim sporedom, ki so ga izvajali ga. Nilka Fakinova (kl«vir\ inž. Alfred Skonal (violina) in g. Albin Fakin (čelo). V splošnem ie treba poudariti, da je prirejanje takih koncertov za kranjsko občinstvo zelo umestno in zaželjeno. Sodelujoči so izvedli ves spored prav jmetniško zadovoljivo. Ga. Nilka Fakinova dela i>ač vso čast svojemu mojstru g. prof. Ravniku, saj razpolaga z briTantno tehniko in globokim pojmovanjem. G. inž. Sk>pal je rutiniran goslač s toplim in izenačenim tonom in precizno tehniko roke. Celist g. Fakin nas je tudi prijetno presenetil, dasi se ie držal preveč diskretno v ozadju. Stilno in v res klasičnem slogu je bil izvajan Beethovenov trio v Es-duru; popolno zrelost so pokazali tudi ori izvajanju Berensovesa tria. Občinstvo po je prišlo na račun pri Čajkovs&ega sanjavi »Barkaroli«. Moszkovskega »Španskem plesu« in »Boleru«. Udeležba je bila sreinje dobra, publika je odhajala od koncerta z zadovoljstvom in željo, da se taki koncerti pogosteje vrše. r_ Mestna hranilnica. V sredo zvečer se ie vršila šefa upravnega odbora Mestne hranilnice. Za predsednika ie bil izvoljen Holc-haker Franc, za podpredsednika tovarnar Adamič Anton, v ravnateljstvo pa gg- Ber-iak Franc. dr. Crobath Fred, Majdič Joško in Sire Franc. r_ Po planinah južne Srbile je naslov predavanju s skioptičnimi slikami, ki ga priredi demača podružnica SPD jutri ob pol 9. zvečer v gledališki dvorani Narodnega doma. Predaval bo predsednik SPD g. dr. Josip Pretnar, ki je v Ljubljani in Celju dosegel s slikami in predavanjem mnogo uspeha. r— Zbor sokohkega članstva D-anes ob 10 bo v sokolski telovadnici proslava 601etnice br. Gangla. Iz Tržiča f— Podružnica Kola jusoslovenskih sester bo presenetila svoie članstvo in prijatelje danes na 9estankj v hotelu »Pošta«. Sestanek je sklican zaradi razgovora, kako naj za zimo preskrbimo materam živil, deci obleko in obutev, siromakom pa vesele praznike. O vsem tem se bodo vršili rarerovori pri čaiu s pecivom in drugimi prigrizki, za razvedrilo pa bo skrbel tudi domači jazz. Sestanek .ob 17. Iz Hrastnika h— Izredni občni zbor Narodne strokovne zveze se bo vršil danes ob 16. v Roševi gostilni. Občni zbor bo posetil tjdi odposlanec iz LJubljane h— Za vse tiste gasilce, ki so bili zadmič zadržani in se niso mogli udeležiti izrednega občnega zbora, se bo vršila zaobliuba naknadno v nedeljo 19. t. m. v Dolinškovi gostilni. Zamudniki morajo priti vsi. Izredni občni zbor gasilcev steklarne pa se bo vršil danes ob 11. v Gasilskem domu steklarne h_ Započeto delo pri železniškem mDstn pri steklarni se ie moralo zaradi naraslega potoka Boben preložiti na poznejši ugodnej- Iz Novega mesta Dobri radio aparati so samo PHTLIPS-ovi. Imajo pripravo za prenos gramofonske glasbe, priključek še za drugi zvočnik in se dajo prestaviti na 12 različnih voltaž. Tovarniški zastopnik M. W a c h t e r, urar. Novo mesto. 11993 Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenilo: 1 čas opazovanja 2 stanje barometra. 3 temperatura. 4 relativna vlaga v % 5 smer ln brzina vetra 6 oblačnost 1—10 7 padavine v mm 8 vrsta padavin Temperatura: prve številke pomenijo naj višjo, druge najnižjo temperaturo. 11. novembra Ljubljana 7, 754.1, 3č0, 91, mirno. 10, 8.5. sne«, dež; Ljubljana 13, 752.2. 4.8, 90, mirno, 10, dež; Maribor 7, 753.5, 2.0, 90. mirno, 10, 4.0, dež; Zagreb 7. 753 7. 4.0, 90 Wl, 10, 0 2. dež; Beograd 7. 754.2, 7 0. 90. mirno, 9. 0.3, dež; Sarajevo 7, 755.4, 7.0. 90, mirno, 10, 2.0, dež; Skopi je 7, 757.5. 7.0, 90, NI, 5, Split 7. 754.1, 11 0, 85 ENE2 2 0, dež; Kumbor 7, 755.4, 16.0, 65. WNW5, 9, 18.0, dež; Rab 7, 754.5, 8.0, 90, SSE3 10. 9.0. dež. Temperatura: Ljubljana —, 2.0; 6.0, _; Maribor 4.1, 2.0; Zagreb 5.0. 4.0; Beo.srrad 13.0, 6 0; Sarajevo 12.0. 6 0; Skoplje 22 0. 7.0; Split 17.0, 10.0; Kumbor 14.0; Rab _ 6 o por t Športna nedelja v Ljubljani ne bo kar tako od muh. Kljub pozni sezoni imamo za dcpoldne najavljeno zanimivo lahkoatletsko prireditev fantov in deklet, popoldne nam je pa podsavezno nogometno prvenstvo preskrbelo te':mo med Ilirijo in Mariborom Vsi poznamo Maribor, ki je predstavljal zadnje čase za zunanja nogometn? moštva nekak mariborski »strah«, ki je utegnil posebno doma marsikateremu zastavnemu m junaškemu moštvu dokazati, da ta stran le ni votel. Letos stoji sicer Maribor pod nesrečno zvezdo, toda nihče naj ne misli, da moštvo ne zaigra tako, kot mora -od-savezni prvak. Tega se mariborska enajsto-rica zaveda in zaradi tega zaigra z enako zagrizenostjo ob smoli, kakor ob sreči. Favorit te nedeljske tekme naj pusti torej vse šale ob strani, Ilirija naj zaigra tako, kot je igrala poslednje tekme, ki jih je sigurno odločila v svojo korist in se povzpela na drugo mesto v prvenstveni tabeli. Tekma je za njo izredne važnosti. Ob suhem vremenu igra predtekmo dvoje rezervnih moštev v konkurenci za pokal Ilirije ob 13., glavna tekma prične pa ob 14.30. Sodil bo pa s. s. g. Cimperman Lahkoatletske prireditve na sokolskem telovadišču Danes dopoldne bomo imeli na Sokol-skem telovadišču v Tivoli dve zanimivi lahkoatletski prireditvi. Ob 10. priredi Ilirija svoj zadnji letošnji lahkoatletski miting. Prireditev ima propagandni značaj. Ako vreme ne bo preveč nenaklonjeno prirediteljem bomo videli na startu elito naših atletov iz taborov obeh naših večnih rivalov Primorja in Ilirije. Imena Zupančič, SJtepišnik, Zupan, Briinet, Svetek, Jeglič in atleti letošnjega državnega prvaka Primorja nam jamčijo za prvovrstno športno prireditev, Ob 10.30 se vrši prvič v Ljubljani dekliški gozdni tek na 2000 m. Start in cilj je na telovadišču. Proga gre proti Bellevue skozi gozd in nazaj na telovadišče. Za tek vlada veliko zanimanje med našimi atletinjami. Prijavilo se je dosedaj nič manj kakor 23 atletinj Ilirije in Atene. Za zmagovalno moštvo je razpisal podsavez posebno darilo. Tek uedinjenja ASK Primorje v Ljubljani priredi 1. decembra mednarodno propagandno lahkoatletsko tekmovanje po Ljubljani in Ljubljanskega Grada v proslavo 15-letnice državnega in narodnega uedinjenja. Start ob 11.30. Tekmovanje se imenuje »Tek Uedinjenja« in se vrši vsako leto ob določeni uri 1. decembra kot športno spominska proslava Uedinjenja. Teče se po dveh različnih progah s skupnim startom pred palačo Ljubljanske kreditne banke na Tyrševi cesti in skupnim ciljem pred Narodnim domom na Aleksandrovi cesti. Proge so naslednje: A) prva proga (daljšal: Tyrševa cesta, Tavčarjeva, Komenskega, Resljeva, Kopitarjeva, Krekov trg, študentovska, Na okopih, Grad, Pot na Grad, Karlovška, Privoz, Prule, Trnovski pristan, Krakovski nasip, Cojzova, Emonska, Vegova, Kongresni trg, šelenburgova, Aleksandrova cesta do Narodnega doma. Dolžina proge cca 5000 m B) druga proga (krajša): Tyrševa, Tavčarjeva, Miklošičeva, Marijin trg, Stritarjeva, Mestni, Stari trg, št. Jakoba trg, Trubarjeva, Cojzova, Emonska, Vegova, Kongresni trg, šelenburgova, Aleksandrova c. do Narodnega doma. Dolžina proge cca 2700 m. Tekmovalci se dele v naslednje kategorije: 1. vojska, 2. člani Sokola Kraljevine Jugoslavije, ki niso včlanjeni v športna društva, 3. neverificirani atleti do 1. 1912., 4. neverificirani atleti 1. 1912., 1913. in 1914., 5. neverificirani atleti 1. 1915., 1916., 1917., 6. juniorji 1. 1915., 1916. in 1917., 7. juniorji 1. 1918., 1919. in 1920., 8. seniorji že plasirani na progah preko 800 m, 9. seniorji še neplasirani na progah preko 800 m. Atleti, rojeni 1. 1915. in mlajši ne morejo tekmovati na progi, označeni pod črko A). Tekmovanje se vrši po pravilih JLAS. Pravico nastopa imajo vsi verificirani in neverificirani atleti kakor tudi oni, ki se nahajajo pod zabrano starta radi prehoda. Prijave s priloženo prijavnino Din 5 za neverificirane atlete, ki niso člani ljubljanskih klubov. Din 20.— za verificirane atlete (inozemski atleti so oproščeni prijav-nine), je poslati do 30. novembra ob 12. na naslov: ASK Primorje, Tavčarjeva ul. 1-m. Naknadne prijave se sprejemajo še na dan tekmovanja eno uro pred startom v kavarni Emona proti dvojni prijavnim. Nagrade: prvi trije plasirani v vsaki kategoriji plakete. Zmagovalec na dolgi progi si pribori v trajno posest srebrn pokal, prehodno darilo bana dravske banovine in sicer po trikratni zaporedni zmagi oziroma petkratni zmagi v presledkih. Darilo brani: 1. 1929. in 1930. Susitti Albert (KAC Celovec), 1. 1931. in 1932. Krevs Ive (ASK Primorje). Zmagovalec na kratki progi si pribori po dvakratni zaporedni zmagi oziroma trikratni zmagi v presledkih prehodno darilo g. Ribe, srebrn pokal, ki ga za leto 1931. brani Ogrin Miran (ASK Primorje), za 1. 1932. Srakar Franc (ASK Primorje). Prvi trije plasirani na dolgi kakor tudi kratki progi si pribore v trajno posest posebne nagrade, ki odpadejo, ako pri Teku Uedinjenja ne bi sodelovali inozemski tekmovalci. Prijateljski dvomatech Hermes : Reka, table-tennis. Danes se vrši v prostoru Reke na Strelišču prijateljski d^omatseh med Reko in Hermesom. Igralo se bo sing-le dam in single gospodov. Turnir bo vseskozi zelo zanimiv. Turnir priredi Reka, ki je ojačena z novimi močmi. Reka se lepo razvija in je pričakovati iznenadenj. Vstop prost. Služba pri tekmi Ilirija : Maribor. Nastop blagajniške in rediteljske službe ob 14. Ob istem času naj se javijo vrhovnemu reditelju g. Neredu: škerl, Božič, Rib car, Cvirn, Klemenčič. ter 5 rediteljev, ki jih da iahkoatletska sekcija. Službujoči odbornik g. Kosec Lado. Tekme rezervnih moštev za pokal Ilirije. (Službeno.). Tekmi drugega kola Ilirija I. : Korotan ter Reka : Ilirija H. se odgodi do prihodnje nedelje, ker je igrišče v slabem stanju. Pravilno štediti! To ni lahka naloga. Prihranek na razsvetljavi ne leži v cenejši nabavni ceni žarnice, temveč v svetlobni moči in porabi toka. Če hočete pravilno štediti, zahtevajte od Vašega trgovca ekonomično žarnico, ki porabi malo toka in da najmočnejšo svetlobo: TUNGSRAM SK Jadran. Za današnje gostovanje v Kranju so določeni v I. moštvo: Pele, Br-car, Kiselj, Oven I., Kosmač, Oven m., Kocjan, Kalčič, Marolt, Benedetič, Modrijan; n. moštvo: Burger, Marjetič, Prezelj, Lipovšek, Vailgoni, Kalčič n., Gabrovšek, Verbič, Tomšič, Lukežič, Kranjc, rez. Klir, vodstvo načelnik. Sestanemo se na glavnem kolodvoru ob pol 12. Službeno Iz OZDS pri LNP. Namestu zadržanega ss. g. Vidica vodi današnjo prvenstveno tekmo v Domžalah g. ss. Pe-valek. SK Ilirija. — Lahkoatletska sekcija. Občni zbor sekcije bo jutri ob 20. v klubski sobi kavarne Evrope. Dnevni red: volitev načelstva, razgovor o zimskem treningu in o smernicah za bodoče delo. — Sabljaška sekcija, člani lanskega začetni-škega in nadaljevalnega tečaja imajo v ponedeljek ob 19. obvezen sestanek v telovadnici ženskega učiteljišča na Resljevi cesti. — Ha ženska sekcija. Opozarjamo vse članice, ki so se prijavile za smučarsko sekcijo, da se vrši prvi trening v ponedeljek ob 18.30 v drsališčni garderobi. Udeležba na treningu je obvezna za vse. S seboj mora prinesti vsaka copate in telovadno obleko. TSK Slovan. Drevi ob 20. morajo biti na igrišču Hermesa: Pere, Sinček I., šavs, Dečman, žniciarčič, Smrekar, Turk, Sinček H., Jerančič, Poznik, Ceglar, Rozman, šorn, Ferkov in Zemljič, ob 9.30 pa Moša I. in n., Pelicon, Grm, Batič, Uhan, Galle, Vidic, Thuma, Bogel, Popovič, Sluga in Novljan. Rezerva igra predtekmo proti Grafiki rez., prvo moštvo prvenstveno tekmo proti Marsu. Stranski sodnik za prvenstveno Legat Mirko, reditelji Grm, Ivan Anko in Franetič. Prvenstveno tekmo igramo ob vsakem vremenu, predtekmo samo ob ugodnem vremena. SK Reka. Danes ob 9.30 naj bodo na igrišču Ilirije: Torkar, Petrovčič, Skočir, Korli, Ciuha, Hladnik, Lažni k, Rožmanc, Jaka, Erjavc, Kokali. popoldne ob 14. pa na igrišču Primorja: Pikič, Bojan, Nany, Dane, Korle, Drage, Pino, Zinke, Broni, Ane, Nino, Heribert. Reditelji: Miklič, Torkar, Skočir, Jaka, Laznik. SK Svoboda (Vič). Za aanašnjo tekmo z Diskom iz Domžal naj bodo na igrišču Primorja točno ob 12.30 v klubovi garderobi; Zupet, Vinšek I., Vinšek F., šmid, Zemljak, Jenko, Korošec, Jakše, Mihelin, Petrič, Lado, Jančigar, Samar. Gospodar naj pripravi opremo, igralci rez., ki imajo klubovo opremo doma, morajo to danes vsaj do 12.30 oddati v klubovi garderobi. SK Mars. Danes bo prvenstvena tekma s Slovanom ob 10.30 na igrišču Hermesa. Ob 10. morajo biti pri Beliču Zavrl I., Po-gačar n., Dolinar, Zavrl n., Krašovec, Klingenštein, Vrhove, Wohlfart, Zupane, Burger, Jenko, Zupančič. Reditelji: Poga-čar I., Stražišar, Vrhove n., blagajna Vrhove I., stranski sodnik Strah, nadzor g. Košar. Prijateljska nogometna tekma Amater : Dobrna na igrišču Amaterja bo danes ob 14.30. Ob 13. uri predtekma rezervnih moštev. Igra bo zanimiva. Športno društvo Vrhnika. Kakor je bilo že sporočeno, sem bil pozvan od oblasti, da skličem v najkrajšem času izredni občni zbor, katerega sklicujem za sredo 15. t. m. ob 20. v posebni sobi gostilne Ivana Oblaka »pri Staveru«, Stara cesta 183. — Vse športnike opozarjam, da se občnega zbora gotovo udeleže, ker bom sicer pri-moran predlagati oblasti razpust društva. Zaradi važnosti obstanka edine športne organizacije na Vrhniki, je gotovo udeležba vseh članov nujno potrebna. Jože Grom, predsednik. Tudi ostale pohorske postojanke čakajo smučarje. Vremensko poročilo, ki je prispelo iz koč na Klopnem vrhu, na Pesku in iz Senjorjevega doma, poroča, da je znašala včeraj zjutraj zračna temperatura ob 7. uri 3 stopinje Celzija pod ničlo, na zmrznjeno debelo snežno staro podlago pa je padlo 15 cm izvrstnega pršiča, tako da je smuka v tej višini odlična. Službene obiave LNP (Nadaljevanje s seje p. o. 8. novembra.) Odobrijo se prijateljske tekme v nedeljo 12. novembra Korotan, Kranj, I. in II. : Jadran I. in II. obe v Kranju, Enakost, Jesenice : Korotan. Kranj na Jesenicah, Zagorje : Trbovlje v Zagorju s predtekmo rezerv, Amater : Dobrna v Trbovljah s predtekmo obeh rezerv. »Konec sledi) SOKOL 60 letnice jubileja br. staroste Gangla se spominjajo vsi sokolski listi. V »Sokolski prosveti« je napisal zelo lep članek o hjegovem sokolskem življenju br. dr. Riko Fux. list jadranskih sokolskih žup, »Sokol na Jadranu« pa je priobčil prav tako na uvodnem mestu zelo dober pregled jubilantovega delovanja v sokolski in drugih organizacijah Seveda ne smemo prezreti tudi glavnega glasila Saveza Sokola. »Sokolskega Glasnika«, ki je isto tako posvetil bratu starosti vso svojo pozornost Sokolsko društvo Medvode priredi danes ob 18. pod okriliem ZKD predavanje o temi: Ristvo sokolske misli. Predaval bo s. Veko-slav Bučar v gostilni br. Jesiha. Vabimo občinstvo 1 Iz življenja na deželi GOLNIK. ZKD priredi 13. t. m. ob 16.33 v zdravilišču predavanje g. dr. Branka Alu-jeviča o razmerah v Franciji. GORENJI LOGATEC. V izpopolnitev svoječasne objave o prispevku Osrednjemu akcijskemu odbo.u za poplavljence se poroča, da so prispevali k temu skladu gg.: dr. Gostiša, Marinko Ivan, Nabrgoj Josip, Markič Anton, Matičič Anton, Godina Ivan, Lenassi Fran, Molk Alojzij, Logar Matija in Antičevič Peter po 10 Din, Rup-nik (Jepavšček), Hrastnik Avrelija, Urban-čič Franc in Vipotnik Leopold po 5 Din, Leskovec Valentin 6 Din, sodni predstojnik Premerstein in župan Puppis po 30 Din, notar Mrevlje 100 Din, skupaj tedaj 301 Din. — Sedaj je bila doba raznih zborovanj, tako se je ustanovil »Branibor«, reorganiziralo »Gasilsko društvo«, občinsko upravo je pa po svečani zaprisegi prevzel v svoje roke župan g. Puppis. — To nedeljo 12. t. m. priredi Sokol v svojem domu ob pol 20 martinovanje. — Skrajni čas bi že bil, da se elektrika uredi, ker je sedanja razsvetljava pod vsako kritiko. STRA2IŠČE. Gasilno društvo je imelo svoj občni zbor 5. t. m. v prisotnosti 64 članov, dočim iih je bilo 6 zadržanih, in sicer 5 zaradi bolezni, eden pa zaradi vojaške 6lužbe. Predsednik g. Anton Križnar je razložil določila zakona o gasilskih organizacijah. Izvoljen je bil odbor, kateremu so na čelu predsednik Anton Križnar, poveljnik Jernej Golob, njegov namestnik Jožef Bajželj, tajnik Janez Bajželj in blagajnik Aleš Urbane. Pred križem in gorečimi svečami so potem svečano položili prisego za predsednikom in poveljnikom vsi člani, ki so glasno ponavljali za predsednikom besedilo prisese. Na predsednikov predlog je bilo zbranih 160 Din za žrtve zadnie povodnji. Obravnavalo se je tudi več predlogov glede vai in gasilnega nrodia. Malo odgovora anonimnemu kritiku Včerajšnji »Slovenski Narod« je priobčil nepodpisano kritiko o dveh filmih. Prvega, »Titane neba«, je .napravil amer.ški filmski trusi ob sodelovanju najboljših režiserje? 'giaictv. letal, mornarice :n vsega državnega aparata. Drugega sem naredil jaz sam z materialom trdke »Kodak«, ki mi ga je dala na razpolago. Na vseh svojih predavanjih sem dosedaj omenjal tudi material, na katerem sem snemal, zato se mi zdi čudno, da se je anonimni kritik šele sedaj ob to spodtaknil. To me pa niti najmanj ne razburja — priporočal bom še naprej, kar se mi bo zdelo vredno priporočila. Kritika nima podpisa. Mene bi bilo sram, na tak način izza plota kritizirati človeka, ki bi ga imenoma omenjal. Ali je tak način. možat? Pisec mi priznava »nekaj« prav dobrih fotografij. Če želi, so mu na razpolago kritike, da mu bo zadostovalo, in to z 2 vabova, Lenarčič Stanko iz Nove vasi pri Rakeku, Zefran Ivan iz Got-ne vasi. veterinar Drolc Jože iz Kočevja in Hočevar Franc iz Strug kot zastopnik Kmetijske družbe V nadzorstvo so bili izvoljeni: veterinar dr. Veble Fran Ljubljane. Mrhar Franc iz Prigoric pri Ribnici in nrofesor Matasek Fran iz Novega mesta. Pri nadaljnjih točkah dnevnega reda se je zborovalcem razglasila razdelitev plemenskih b;kov, ki so bili pred kratkim im-potirani iz Švice in so namer jeni opleme-nitvi domače dolenjske živine. AUegro, J Mod. Standard združuj«" t enem aparatu speciijalmi kam™ in >»nj-e za brušenje, (»tri avtomatsko ve« britvice P'j-nikl'ja.1) Dio 260— Cra> D.d 205.— NOVO! A I 1 e g r o ! S^cijainJ nKKlei format za po-tova.nj« — za britvice na dve rezi. — Ponikljan Din 1.10.—. Omogoča brezlrbno britje! Ena britvi/« truj« leto dni. Dobiva e« v noža.rnah in parfumerijah ter dru-tjib trgovinah t« stroke. Gospodarske vesti = Zastopniki slovensih denarnih zavodov r Beograduu. Predvčerajšnim smo poročali r brzojavki, da je prispela v Beograd depu-acija slovenskih denarnih zavodov v svriK. nlervencije na odločilnih mestih glede ure-litve denarstva v davski banovini. V noiieo te je vrinila pomota, in sicer je Ljubljansko tredilno banko zastopal njen ravnatelj g. lr. Hanuš Krofta. ne pa g. Toeti, kakor je »ilo pomotno navedeno. = Proti razširjenju hmeljekih nasadov v femčiii. Odbor Nemške hmeljarske zveze isotavlia. da glede na težavni tržni položaj li želeti nadaljnjega povečanja hmelis:{;h laeadov Odbor je sprejel sklep, da naj se tedanja površina v skrajnem primeru novela samo za okroglo 500 ha v vsej. Nemčiji Povečanje na- se dovoli oredvsem majhnim imeljarjem. Nadalje naj bi se zmerno povijanje dovolilo tam, kjer bi odklonitev pomenila za dotičnega pridelovalca večjo Škodo. SImeSj 4- Žalec (11. t. m.) Prijazno razpoloženje pri prilično živahnem povnraševanju. Prodalo se je spet nekaj ctotov po neizpreme-njenih cenah Go do 68 Din za kg. Po raznih cenitvah je do danes še neprodanega hmelja do 120-1 metrski stolov Položaj na naših borzah Ljubljana, 11. novembra. Na deviznem tržišča ljubljanske borze je bila ta teden tendenca nestalna. Devizni promet ie dosegel 2.03 milijona Din nasproti 2.35, 3.79 in 3.49 milijona Din v prejšnjih štirih tednih. Deviza na Ne\vy0rk je po začasni majhni okrepitvi spet dalje popuščala. Srednji tečaj dolarja z všteto premijo je iio-tiral včeraj 45.40 nasproti 47-09, 48.83 in 51.40 ob koncih predhodnih tednov. Avstrijski šiling v privatnem kliringu je bil skoro ves teden na 8.85. Efektno tržišče ljubljanske borze je imelo ves teden neizpreme-njeno mlačno tendenco. Zaključena ie bila le včerai Kranjska industrijska družba Jesenice po 300 Din, medtem ko v državnih vrednotah ni bilo nikakih zaključkov. Zelo mrtvo je bilo tudi zagrebško efektno tržišče, kjer je bil večji promet le v Vojni škodi, ki se je med tednom okrepila in ie včeraj zaznamovala zaljučke za kaso po 249 in za december po 250. Nekaj zaključkov je imela ta teden tudi Priv. agrarna banka po 228 do 230. 7°/o Blair se je zaljučil po 34. Na lesnem tržišča ljubljanske borze je vladala ves teden živahna tendenca ob znatnem povpraševanju po III. vrsti smrekovine m jelovine, dalie po bukovini. suhih drvih in oglju (canella) za izvoz v Italijo. Cene ne-izpremenjene. Zaključena pa sta kljub živahnemu povpraševanju bila le dva vagona tramov. Na žitnem tržišču ljubljanske borze ze bila tendenca čvrsta. Zaključena sta bila le d »m vagona pšenice. Cene turščici so ostale ne-izpremeniene, medtem ko sta pop.istili ose-niea za 2.50 Din in banatska moka »0« iz nove pšenice za o Din pri 100 kg. P«M-?7f> Curih. Pariz 20.2075. London 1G.415. New-vork 323.50, Bruseli 72. Milan 27.15. Madrid 42.85. Amsterdam 208.25. Berlin 123.15, Dunaj 72.70 (57.45). Stnckholm 84.60. Oslo 82.45. Kobenhavn 73.25, Praga 15.325, Dunaj (Tfčaii v priv klinn1 _ Jefnion: ba-iki sremski 64/65 kg 63 _ 65 TnriHca- baška. sremska in baška okolica Sombor 75 — 77: baška in sremska p"5ena 66 _ 68: baška. za d°cember-innuar 55 — 57.50: banatska 72 — 74; banatska sušena 61 — 63: sremska sirena 50 — 61 • baška sušena, ladja 70 — 72; baška ladja Be-gei 79 - 80 baška ladja Tisa in Dunav 81_82. Moka: baška. banatska »Osr« in »Occr« 105 - 215; >2« 175 _ 195. »5« 165 - 175 *fi« 112.50 - 122.50: „7< 8250 - 92.50; »8« 65 — 70; sremska. slavonska >0g< m »Ogg, 185 _ 200. »2< 165 _ 185; »5« 145 - 165: »fi« 107.50 - 117 50: .7t 77 50 [ do 87 50 >8« 65 - 70 _ Otrobi: ba-ški sremski, v iutastih vrečah 51 — 53; ba-natski, v jutastih vrečah 48 _ 50. Fižol; ba-ški, sremski brli. bre-v ^reg 2°/o 132 50—135 v LNO + Vinsko tržišče v dravski banovini (H. t. m.) Kupčija z novimi vini se je pričela nekoliko gibati, toda po malem, ker so cene za količkaj boljša vina visoke; 5 do 7 Din Zato sega trgovina točasno le po navadnih, ceneiših kmečkih vinih, ki ne presegajo cene 3.50 Din. Šibkih in prav kislih vin se izogibajo, čeprav so mnogo cenejša; ta bodo ostala neprodana, dokler ne izgubijo preobilne preostre kisline, kar traja lahko tja do poletja Cene boljšim vinom se gibljejo okrog 4 do 4.50. sortnim (10 — 11%>) pa od 5 do 6 Din; producenti zahtevajo tudi ? do 8 Din. Zato ni za ta vina pravega zanimanja. osobifo ker taka vina še niso razvita in ker se dobijo ceneje pri vinskih trgovcih. Za stara vina. ki se še dobijo tu in tam v majhnih ali večjih množinah, zahtevajo producenti istotako 6 do 8 Din in tudi več. toda interes zanje pada. Zato pa rase zanimanje za cenejša dalmatinska in hrvaška vina. Up?ia«2LaU- $eni deset b™"* faalzam-kisikovo kopelj za noge in postala sem nato za deset let mlajša. Ja zunanjost tako sveža, kot »o že počutim v notranjosti. KeKel mi je naslednje: »Kupite si v najbližji lekarni al! 2™eerljl zavojček SV. BOKA SOLI. Stresi te dve žlici soli v čeber s toplo vodo: Sol sv. Ro-ff. 5aJe, čepeli za noge, enako mleku, ki se Izdatno peni ln vo, mišičevje postane elastično, a utrujenost izgine. Bolečine v sklepih, otrplost mi-I šičevja ln odrevenelost nog so prešle. Gdčna Valerija S. z Dunaja Je pisala dvorni lekarni, ki le SOL SV. ROKA ZA NOGE Izpopolnila na temelju znanstvenih Izkušenj novejšega časa: Sem žena srednjih let, ali po Izjavi mojega soproga še vedno čila kot mlado dekle Vsakdanje skrbi ln dnevno delo me Je utrudilo, — zakaj ne bi tega priznala — to Je bilo vidno. BI li odpotovala na oddih' To ni bilo mogoče. Obrnila sem se do zdravnika za nasvet kaj naj storim, da ostane tudi mo- razvlja kisik. Prepustite se povsem zdravstvenemu učinkovanju kot balzam mehke vode, masirajte noge istočasno v ko-peljl, ki vsebuje mnogo kisika. V oni meri, v kateri prihajajo hranljive soli za izgradnjo stanlčevja tkiva v pore v Isti meri se oživlja kožno tkl- Po kopelj 1 čutite, kakor da bi svoje telo zamenjali z drugim. Občutite prijetno umirje-nje. Gube obraza se lzglaciljo Neki posebni življenjski fluld Polje po vašem telesu, da občutite radost vaših mladih dni. Poslušala sem nasvet ln =» poslužujem, kjer le mogoče, sv. Roka solne kopeljl ln reči moram, da kisik zares čudo-tvorno deluje na moje utrujene ln bolne ude. Cela stvar stane malenkost, izdaten zavojček Din 9— in se res Izredno Izplača. NA STO VZORCIH SE LAHKO NAUČITE.. Vso umetnost modernega pletenja Vam razodene knjiga: »PLETENJE«. Ta knjiga je abecednik za Vas same, za i Vašo hčerko, mamo, sestro, babico, nečakinjo ali prijateljico in znanko. Na sto straneh Vam razloži vso sodobno tehniko pletenja. Za vse, kar potrebujete za dom, bodisi zase ali za družino: za rokavice, svitre, puloverje, šale, jopice čepice, pletene oblekice, pleteno perilo, telovnike. bluze, kopalne obleke, pletene čipke m za razna ročna dela dobite vzorce in predloge v tej knjigi. I še posebej je opisano in s slikami nazorno pokazano kako si zašijete perilo in zakrpate obleke, kako si lahko sami napravite copate itd. pra hSf^Tf si P°te,ntabeni lahko prihranite z delom svojih pridnih rok. Knjiga, ki ima sto strani, stane Din 30 — Naročnice »žene in doma« dobe pet takih gospodinjskih knjig za Din 37 L? Naroča se pri založbi l^T »ŽENA IN DOM« Ljubljana, Dalmatinova ulica 10, I. nadstr. Tužnim srcem javljamo žalostno vest, da je naš ljubi soprog, zlati oče, brat in stric, gospod J FRANCKOMAN posestnik itd« včeraj, dne 10. t m., mirno preminul. P?grel? nepozabnega rajnika se bo vršil v ponedeliek dne pokoSilče? ^^ 2al°Sti' Šk°fja L°ka' Spodn* SrnTtoo škofja Loka, dne 11. novembra 1933. 2ALUJOČI OSTALI. Kurje perje —___ povzetju 10402 VILJEM ABT, eksport MARIBOK —__ ZAHVALE „KARITAS" mi je po umrlem možu takoj izplačala celo zavarovano vsoto. Moja dolžnost je, da to pošteno ustanovo vsem priporočam. Pivola, 8. novembra 1933. CURIC TEREZIJA 1. r. :i> I li K MESTNA HRANILNICA V SKOFJI LOKI javlja žalostno vest, da je njen član ravnateljstva, gospod Jtane Homan posestnik In podravnatelj Mestne hranilnice danes po kratki bolezni umrl. Blagopokojniku, kot zvestemu sotrudniku. bo ohranil zavod trajen in hvaležen spomin. V Škof ji Loki, dne 11. novembra 1933. Ravnateljstvo. li !'!:.!|Vl Podpisana se zavarovalnici »KARITAS« najtopleje zahvaljujem za takoj v celoti izplačano posmrtnino po mojem umrlem zavarovancu. Kamnik 10. novembra 1933. GRAŠEK PEPCA 1. r. Ker mi je »KARITAS« po-moji umrli sestri izplačala takoj celo posmrtnino, smatram za svojo dolžnost, da to solidno ln popolnoma varno zavarovanje vsakemu priporočam. Pilštanj, 11. novembra 1933. JUG FRANCKA 1. r. Javljam s tem mčE NIMA VSEGA - Kar potrebuje, zato naj vsakdo pregleda »Jutrov« mali oglasnik. kjer bo naSel kar išče 12012 škodljivih notranjih sredstev, pUul ln tablet, more vsak moški — ne glede na vzrok im-potence — pridobiti takoj prejšnje popolne moške sile: Neuspeh absolutno izključen! Prospekte pošilja diskretno v zaprtem ovoju brez nadpisa za 5 Din v poštnih znamkah trgovina »Salus. Zagreb — 6 Jo Savska cesta 10. v odgovor na inserat z dne 29. oktobra 1933., da sem že 20. aprila t. 1. opustil zastopstvo tvrdke Teichert & Sohn Liegnitz (na žalost prepozno), ker mi ne izplača težko zaslužene provizije in teče , tozadevna težba pri okrožnem sedišču v Ljubljani. Svojim cenjenim strankam vljudno sporočam, da delam odslej z g. Petrom Angelo za svetovno znano in solidno tvrdko KLEIN & STIEFEL FITLDA in naj se v slučaju potrebe obrnejo zaupljivo i name, ker bodo najsolidneje postrežene. I LUDVIK ILERŠIC, Ljubljana, Tyrševa cesta št. 31, dvorišče Kokošje, purje, gosje ln račje, navadno, s stroju čiščeno ln čohano. Po znatno nižjih cenah. !W Vzorci se podiljajo brezplač- no in franko. ^/V J^p^1;" DOBAVLJA V VSAKI MNOŽINI E. VAJDA - ČAKOVEC Telefon 59, 60, 3, 4. ZAHVALA NOVOST! GOSPODINJE, POZOR!j Na kurjavi štedite le, ako imate na vašem štedilniku najnovejšo ploščo ali obroč „5TED REGULATOR" Domači izum in izdelek, konstruktivno najboljši in brez konkurence. Nudi 40 % prihranka na kurjavi, zvišuje toploto in varuje posodo Prodaja se v trgovinah z železnino. Bogata izbira dimenzij pri: Josip Zalta. Ljubljana: D. Rakuš, Celje, in Pinter & Lenard v Mariboru. 12010 PRESKRBITE SI ZA ZIMO zimske suknje, obleke ln perilo iz lastne tovarne »TRIGLAV" Obleke in perilo se izdeluje tudi po meri v najnovejši fazoni in najnižji ceni. 11173 IP OLUP LJUBLJANA Stari trg 2 (na vogalu), Pod Trančo 1 in Kolodvorska ulica 8. „Jutrovi" mali oglasi imajo siguren uspeh! Za prisrčno izraženo soZalje, za Številne poklonjene vence in šopke in vsem, ki so našo predrago soprogo, zlato mamico, sestro, teto in svakinjo spremili na zadnji poti, se toplo zahvaljujeta ( rodbini: Mencinger — Vizjak Bog plačaj! V Radovljici, dne 11. novembra 1933. 11983 Kraljestvo mode Domače halje Domača halja je oblačilo, ki mora najbolj poudarjati osebni slog nositeljice in se docela prilagoditi intimnemu okvirju njene domačnosti. Trenutno pridejo v poštev mehke in tople domače halje, kajti v prehodnih mesecih sobe še niso dobro segrete, tako da občutimo toplo domačo obleko kot pravi blagor. Domača halja moderne žene je lahko ži-vobarvna, saj je ne mislimo nositi več let in si zato smemo privoščiti blago v krepki modni barvi. Rdeče, modro, vijoličasto in zeleno prevladujejo, okrasje pa je večinoma svetlo in daje obleki prijazen značaj prave »ženskosti«. Seveda bi bilo napačno, če bi takšno obleko preobložile z okrasjem. Ljubko učinkuje le tu pa tam kakšna malenkost: zanimiv gumb, lepa zaponka, nenavaden pas, široki reverji ali ovratnik v obliki kepa itd. Seveda pa je najvažnejši kroj domače halje. Večinoma še vedno prevladuje kroj v obliki plašča, kajti tako ukrojeno obleko najhitreje oblečemo in slečemo. Dolgo časa se moda ni posebno brigala za domače halje. Zadnje čase pa je prišlo v navado, da sprejema moderna žena kakšnega dobrega prijatelja tudi v lepi domači halji, na mestu da bi oblekla drago čajno obleko. Seveda se je s tem položaj domače halje bistveno spremenil ter je dobila mnogo bolj elegantno obliko. Najbolj značilna oblika domače halje je tista, ki je ukrojena v obliki plašča. V ta namen se najčešče uporabljajo mehka blaga, ftenela ali baršun. Široki »meniški« ovratnik, ki prehaja v enostranski rever, okrasimo z lepo pobarvano krirantemo. Namestu z gumbi, zapnemo obleko z ozkim pasom, ki učinkuje mnogo bolj okusno (zadnja skica). Po sredi zapeto plaščno obleko nam kaže naša prva skica. Izredna ljubka je lahna prepenjava sprednje pole. Lepe so z Krznen® jopke9 plašče? bizam, fohlen, murmel i. t. d. ter razna krzna za ovratnike nudi po solidnih cenah Mj« R O HT krznarstvo LJUBLJANA. MESTNI TRG ŠTEV. 5. Krzneni klobuk v obliki originalne čepice je ena izmed najbolj zanimivih modnih novosti. Seveda smemo v ta namen uporabljati le gladka velikim gumbom zapete, široke manšete, ki soglašajo s svetlim kepom. Takšno garnituro izdelamo iz flaneia ali iz podobnega, voljnega tvoriva. Domačo haljo te vrste uspešno kombiniramo iiz dveh modernih kontrastnih barv, n. pr. temnozeiene in svetlozelene, rjave in rožnate, slivnato modre in svetlomodre. Često okrasimo moderno domačo haljo s tako zvanimi »huzarskimi preponami«, ki so iz svilene vrvice v barvi obleke. Tudi ovratnik in manšete so iz istega tvoriva kakor obleka (3. skica). V zadnjem času so se damam priljubile tako zvane »pagodne« domače halje. Tu gre za gladko ukrojeno, spodaj zvončasto obleko z dva prsta široko, navpično progo ob vratu, širokimi. mandarkiski.mi rokavi ter po sredi našito vrsto malih, okroglih gumbkov. Tako »pagodno« obleko opremimo s širokim svilenim pasom v kontrastni barvi, z enako sviilo pa podložimo široke rokave (2. skica). M O D NI AT£ LJ E ŠARC Ufilišče damskega krojaštva za dom in poklic. Kroji od Din 10.— naprej. Poleg pasaže Gajeva HL, levo stop. 11980 INGJinflUEN OKursam mmm J U K LJ Q N Q Levstikova ulica na Vrtači KROJE PO MERI po najnovejših žurnalih, ki so strankam na razpolago, izdeluje po najnižjih cenah modni salon ROZMAN Dvorni trg 3, poleg Univerze. 11995 Smotrena delovna obleka ki jo rabi vsaka gospodinja, kadar pospravlja. se mora zapenjati tesno ob vratu, tako da zflbrani dostop prahu in da in voljna krzna kajti sicer bi bil klobuk brez prave oblike in tudi pretežek V zvezi z ljubko kravato iz istega krzna učin-kuje tak klobuk okusno in nenavadno mladostno. obvaruje spodnjo obleko pred madeži Delovna obleka na naši skici je iz pral nega flaneia ter se zapenja ob vratu z velikim gumbom, ob pasu pa z ozkim pasom Takšna delovna obleka je čedna, skoraj bi rekli: elegantna, a vendar praktična in docela smotrena. Na}bol|se nogavice Od leta 1813 odličen bel Sifon. Zdravniška posvetovalnica F. S. Lj. Prav lahko je mogoče, da je zaradi vnetja mehurja oživela gonoreja, na kateri ste bolehali pred sedmimi leti. Nujno Vam priporočamo mikroskopični pregled iztoka. K zdravniku greste lahko brez skjrtji, ker je vsak zdravnik po zakonu zavezan, da obdrži tajno zase. Mir in pa sedeče kopelji so pa na vsak način priporočljive. — Nikičeva, Električno obsevanje pri kroničnem katarju na sapniku in v nosu je lahko uspešno; za uspeh pa seveda ne moremo jamčiti, ker ta zavisi popolnoma od slučaja. Na mestu bi bil pregled po strokovnjaku, da se ugotovi vzrok: če so n. pr. polipi, je treba operirati. Sicer pa večkrat olajša stanje izpiranje s 1% raztopino kuhinjske soli. — Obupan 28 let. Ker po Vašem opisu in lastnem opažanju izgleda, da je izpuščaj v vzročni zvezi s poklicom, bi bilo seveda najbolje, če ga spremenite. Ker je pa to težko, pa poskusite Calcium chloratum 2—3praške na dan in pa preparate arse-na. Obolela mesta si morate večkrat namazati z mastjo, da ne pride koža z barvami v dotiko. Za odstranitev miasti in čiščenje rok uporabljajte samo bencin. V poštev bi še prišlo obsevanje. — I. T. Zaradi polucij si ni treba delati nepotrebnih skrbi. To je prav pogost pojav v Vaših letih in posledica razdraženih živcev in preide sam po sebi prej ali slej. Gibajte se veliko na svežem zraku, zvečer se ogibajte težkih jedi in alkoholnih pijač, spite pri odprtem oknu in zjutraj takoj vsta-nite, ko se zbudite. Notranje pa vzemite malo brona, da se živoi pomirijo. — A. M. S. Za Vas velja isto kot za šifro I. T. — M. L. Zaradi jecljanja Vam priporočamo strokovni pregled. Ker ste v Beogradu, je najbolje, da greste na kliniko za bolesti uha, nosa i gria v Vidinski ulici, če je pa jecljanje samo na živčni podlagi, Vam bo napako najbolje odpravil dober učitelj za petje. H Urejuje dr. Milan Vidmar V šahovskem svetu se menda pripravlja nova doba. Ni naključje, da ni več velikib turnirjev. Sredstev ni. Toda potrebnim sredstvom so le usahnili prejšnji viri. Ni izključeno, da jim bodo drugod izbruhnili novi. Z njimi pa bo že prišla nova doba. Etatizem, državno gospodarstvo, steza vidno svoje roke tudi po šahu. Rusija m Nemčija sta šah že podržavili. V državnih proračunih nastajajo novi, važni viri za šahovske prireditve. Res je, da se še niso popolnoma odprli. Toda odprli se bodo. V zatišju pred začetkom novega šahovskega življenja imamo časa dovolj, da pregledamo tudi druge strani šahovskih prireditev, poleg denarne. Mogoče bi se dalo marsikaj zboljšati. Poglejmo na primer turnirje. Od nekdaj igra v turnirju vsak udeleženec z vsakim drugim svojo partijo. Ce jo dobi, mu zabeležimo celo točko, nasprotniku pa ničlo. Ce ostane partija neodločena, dobita igralca vsak pol točke. Tako je dolgo bilo. Ali ni boljšega sistema? Dovolj je bilo pritožb čez množeče se neodločene partije Publika je hotela videti boj, pa ne poravnave. Remi je postal neprijeten. Zelo je osovražen, že dolgo vrsto let. že leta 1900. so v velikem pariškem tui-nirju vsako neodločeno partijo kratkomalo razveljavili. Miroljubna nasprotnika sta morala nastopiti še enkrat, še le drugič je remi, če se je zopet pokazal, obveljal. Par let kasneje so v Monte Carlu ubrali drugo pot. Za neodločeno partijo sta dobila partnerja samo vsak % točke. Igrati sta morala še enkrat. Tisti, ki je drugič zmagal, je dobil še % točke. V celoti je tedaj iz dvoboja odnesel »/4 točke. Vse to ni rešilo težkega problema. Šahovski svet je iskal sredstva proti remiju. Začel je misliti na kazni. Resno je bil stavljen predlog, da naj za neodločeno pazujo vsak partner dobi samo y3 točke. Ostala tretjina bi bila izgubljena. Dr. Lasker je opozoril na to, da ni čisto v redu, misliti samo na zmago in remi. V srednjem veku je imel šah še drugo zmago poleg mata: oropanje. Ca pobereš nasprotniku vse figure in kmete razen kralja, si ga izropal. Pri tem se lahko primeri, do je mat izključen. Kralj in lovec proti golemu kralju na pr. ne zmoreta mata. Tudi kralj in dva skakača proti golemu kralju ga ne zmoreta. . tis pa ostane, da je nekakšna zmaga, vendi :e v zraku. Dr. Lasker je mislil honorirati mat z lOimi točkami. Za oropanje bi dal 7 ali 8 točk. Za čisti remi 5 točk. Seveda bi nasprotnik v primeru mata dobil 0 točk, v primeru oropanja 3 ali 2 točki, za remi pa 5 Lasker ju pat tudi ni veljal kot čist remi. če se kralj in vsa njegova vojska ne moreta geniti, je porazno. Pravično bi tedaj zares bilo tisti stranki, ki je pat, zapisati 4 točke, aktivni stranki pa 6. Pestra slika bi na tak način nastala v turnirskih tabelah. Vse to se mi zdi zelo pametno. Vse pa je treba preizkusiti. Kaj če bi poskusili v Ljubljani? Ljubljanski klub bo prav kmalu imel svoj glavni turnir. Zanj bi novi sistem ne bil napačen. Vsekakor bi se tudi Širši Šahovski krogi zanimali za eksperiment, ki bi prav lahko postal pomemben za bodoče velike turnirje. — & — Te dni sem slučajno našel star problem Veliki Samuel Loyd, eden izmed največjih komponistov vseh časov, ga je sestavil. V literaturi ga Štejejo med lahke Šahovske probleme. Ima pa svoje muhe. Zdi se mi, da se bo marsikateremu reševalcu trdovratno zoperstavljaL Postavljen je izredno preprosto: 8 SP m m lil 7 S s B B*B 6 B €M H m 5 in S fU^fgf 4 s <§M ini m 3 Ig B B 2 B S IS 1! 1 ilU m n n bed t g h Beli: Kf5, a7, b7, f6 (4 figure) Črni: Kf7 (1 figura) Beli na potezi izsili mat v treh potezah. Nikar ne začenjajte brutalno! Seveda si lahko takoj postavite novo damo. Kar dve možnosti imate. 1. a7—a8D 1. b7—b8D. V obeh primerih je črni pat. Pa boste previdnejši in poskusili boste s trdnjavo. Nič ne pomaga. Težave so iste: 1. a7—a8T pat 1. b7—b8T pat. Preprosta tedaj naloga ni. Malo bo vendar treba spretnosti. Prišli boste na idejo, masklrati damo, ki jo vendarle potrebujete. Na b8 bi lahko postavili skakača ali lovca, v drugi potezi pa na aS damo. Pat bi bil na ta način preprečen. No, poskusimo! 1. b7—b8S Kf7—e8 2. a?—a8D Ke8—d8(f7) Mata ni. Ne samo to. Črni ima bogato izbiro med dobrimi potezami. Vse zadostuje. V prvem koraku gre njegov kralj lahko tudi na g8, v drugem, če hoče, na f8. S skakačem tedaj ne gre. Z lovcem pa tudi ne: 1. b7—b8L Kf7—e8 2. a7—a8D K poljubno. Mata ni. Kaj pa če bi v prvi potezi beli kralj stopil na g5 ali e5. Ne bo šlo. Črni kralj dobi preveč prostosti. O matu v predpisanem času ne more biti govora Ni težko uve-riti se o tem. Problem zares ni preveč preprost. Edina ideja, ki ostane, je §e lahka figura, skakač ali lovec na a8, na b8 pa dama ali trdnjava Da je s tem manevrom pat preprečen je jasno. Očividno se rešitev skriva v tej smeri. Poskusimo Se to! 1. a7—a8S Kf7—f8! 2. b7—b8D+ Kf8—f7 Mata zopet ni. S skakačem ne gre. 1. a7—a8L Kf7—f8 2. b7—b8D+ Kf8—f7 3. La8—d5 mat. V tej varianti zadostuje tudi trdnjava, 1. a7—a8L Kf7—g8 2. Kf5—g6! Kg8 poljubno 3. b7—b8T ali D mat. Isto sliko dobimo na drugI strani. 1. a7—a8L Kf7—e8 2. Kf5—e6 Ke8—d8 3. b7—b8D mat. To pot je dama potrebna. Esidid IZVLEČEK IZ PROGRAMOV Nedelja 12. novembra LJUBLJANA 8.15: Poročila. — 8.30: Gimnastika. — 9: Versko predavanje. — 9 30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Kdo mora biti zavarovan? — 11.15: Slovenska »lasba radio orkestra. — 12: Cas, plošče. 16- Kmetijska ura: Iz sadjarstva in vinarstva. — 16.30: Pevski koncert zbora »Zora« iz šiške. — 17.15: Plošče. — 20: Prenos operete iz gledališča, vmes napoved časa in poročila. BEOGRAD 16.30: Jugoslovenske pesmi. — 19.50: Mešan program. - 22.15: Plošče. _ 22.45: Ciganska godba. — ZAuKtD 1-. Koncert na ploščah. - 17: Plesna glasba. _ 20: Prenos zborovskega koncerta iz.katedrale. - 21.45: Godba za ples - P]?ACtA 19^0- Pesini in koračnice. — 20: Godba na nihala — 21: Slušna igra. — 22.20: Lahka godba. - BRNO 19.20: Ves program iz Pra-.re. — VARŠAVA 20.03: Lahka glasba. — 21 80- Zabaven program. — 22.40: Dunajska »lasba — DUNAJ 9.25: Godba na pihala. — 1220: Pesmi in orkester. — 15.30: Komorna glasba. - 17.15: Orkester. — 20: Avstrijski večer. — 21.30: »Siegfried« (III. del) — BERLIN 19: Volilni rezultati, vmes godba. — KONIGSBERG 19: Prenos iz Berlina — M0HLACKER 18: Godba na pihala — 19: Prenos iz Berlina do 3. ure. - BUDIMPEŠTA 17: Lahka godba orkestra. — 1S.3J: Prenos zborovskega koncerta z akademije. - 20: Operetni večer - 22.d0: Jazz. - RIM 17: Koncert na ploseab. — 20.30: Klavirski koncert. — 22.30: Plošče. Ponedeljek 18. novembra LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 18. Gospodinjska ura: Naši posli (ga. Govekarjeva). — 16 30: Sedanji položaj pomožnih blagajn. _ 19: Plošče. — 19.30: Slavonija v šegah in navadah III. (Marjanovič). — 20: Martinov večer: šramel kvartet Humer, slovenske narodne v duetu (gg. Gostič in Rus), radio orkester in radio jazz. Vmes napoved časa in poročila. BEOGRAD 16.30: Koncert orkestra. — 19.30: Pesmi. — 20: Koncert komorne glasbe. — 20.30: Opera »Seviljski brivec« na ploščah. — 22.05: Koncert ciganske kapele. — ZAGREB 12.30- Plošče. — 17: Popoldanski koncert. — 20.15: Handlov »Mesija« I. del. — 21.30: Plesna glasba. — PRAGA 20.10: Jazz iz Mor. Ostrave. — 20.40: Orkestralen in klavirski koncert. — BRNO 19.25: Orkestralen in violinski koncert. — 2135 • Novi in starejši plesi avstrijskih skladateljev. — VARŠAVA 18.20: Klavirski koncert. — 19.25: Poljska narodna glasba. — 20: »Dolarska princesa«. — 22.25: Plesna muzika. — DUNAJ 11.30: Koncert orkestra. — 15.35: Mladinski koncert. — 17.25: Arije in pesmi. — 19: Koncert dunajskih simfonikov. — 20.30: Bolgarski skladatelji. — 22: Prenos barske muzike. — BERLIN 20.05: MeSan program. — 21: Pozabljene komorne skladbe 19. stoletja. — 22.30: Nočni koncert iz Hamburga. — KO- nifiMiifa! Henko za namakanje perila in za omeh- čanje trde vode, Persil za izkuhavanje, to je pravilen način pranja. Ravnajte se točno po navodilu in dosegli boste brez truda perilo belo kot sneg. Persil in Henko sta domača izdelka ter se dobivata v vsaki trgovini. NIGSBERG 20.50: Nemški operni večer. — MtJHLACKER 20.50: Dramatsko muzikal-ne mojstrovine. — 23: Godba za ples. — 24: Komorna glasba. — BUDIMPEŠTA 17: Lahka godba orkestra. — 18.40: Violinski koncert. — 20.50: Madžarska opera.. — Orkestralen koncert. — 22.50: Lahka in plesna glasba. — RIM 17.30: Orkester. — 20.45: Vokalen in instrumentalen koncert. — 21.15: Lahka glasba. Torek 14. novembra LJUBLJANA 11: šolska ura: Kako se pripravlja narava na zimsko spanje (Pet-kovšek). — 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 18: Otroški kotiček (Manica Komanova). — 18.30: Plošče. — 19: Francoščina. — 19.30: Moja pot po Norveški (škerl). — 20: Glasbeno oblikoslovje (dr. Dolinar) ilustrirano z radio orkestrom. — 20.30: Kuplete poje g. Baj-de. — 21: Vokalni dueti (gdč. Kristanova in Rudolfova). — 21.30: Cas, poročila. — 21.50: Radio orkester. — 22.30: Angleške plošče. BEOGRAD 16: Koncert orkestra. — 17.30: Plesna glasba. — 19: Narodne pesmi na ploščah. — 19: Jugoslovenske pesmi. — 20: Igra. — 20.30: Orkestralen koncert. — 21.30: Koncert ciganske kapele. — ZAGREB 12.30: Koncert na ploščah. — 17: Lahka godba orkestra. — 20: Ruska sim-fonijska glasba. — 21.45: Godba za ples. _PRAGA 19.10: Prenos iz Brna. — 22.15: Plošče. — 19.10: Prenos mešanega programa iz Znoimova. — 22.15: Koncert na ploščah. — VARŠAVA 18.20: Plesna glasba. — 20.15: Simfoničen koncert. — 21.30: Nadaljevanje koncerta. — 22.25: Plesna glasba. — DUNAJ 12: Lahka glasba. — 15.30: Otroški koncert. — 17.25: Violinske skladbe. — 19: Koncert dunajskih simfonikov. — 20.15: Melodramatični večer. — 21: Lahka godba orkestra. — 22.45: Plesna glasba na ploščah. — BERLIN 20.15: Plesni večer. — KONIGSBERG 20.10: Koncert opernega orkestra. — 20.35: Recitacije. — 20.50: Skladbe Joh. Straussaa. — MtJHLACKER 20.10: Operetni zvoki. — 22.45: Lahka glasba. — 23: Solistična parada instrumentov orkestra. — BUDIMPEŠTA 17: Koncert na flavto. — 18: Lahka glasba. — 19.30: Prenos opere »Rensko zlato« iz gledališča. — Lahka in plesna glasba. — RIM 17.15: Koncert orkestra. — 20.15: Pesmi. — 20.45: Orkestralen koncert. — 21.30: Veseloigra. — 22: Nadaljevanje koncerta. Križaljka „Avto" Vodoravno: 1. določena doba, 4. četvero-kotno polje z reliefi, 6. dalmatinsko vino, 7. kazalni zaimek, 8. reka v Rusiji, 11. godalni instrument, 15. zabavno potovanje, 16. vprašalnica, 17. osebni zaimek, 18. Fin-žgarjev roman. Navpično: 1. poljski pridelek, 2. rimski cesar, 3. prometno sredstyo, 4. priprava za prejo, 5. prijatelj, 9. začlnba, 10. strešna slama, x2. konec določenega dejanja, 13. narod severne Evrope, 14. avtomobilska znamka. Rešitev križaljke „Dan mrtvih" Vodoravno: 1. Dolores, 7. Eva, 8. osa, 9. tko, 12. kit, 14. rekorda, 15. ara, 16. kar, 17. ovo, 20. Ibsen, 22. ar, 23. O. M., 24. USA, 25. O. M., 27. bt, 28. Demetra, 30. od, 31. tornado, 32. od, 33. ar, 34. kor. Navpično; l. Demetra, 2. ov, 3. la, 4. ro, 5. es, 6. samotar, 10. ker, 11. Oka, 12. Krk, 13. Ida, 17. ob, 18. Vsi svetniki, 19. o—e, 22. alod, 26. Matador, 27. brodar, 29. Metoda. 31. to. DAMSKI PLAŠČI še vedno najceneje pri TOMŠIČ SV. PETRA CESTA ŠTEV. 38. Oglejte si cene! 11255 / Iz življenja in sveta železnica preko Sahare Kako In kje bo zgrajena — Predor pod Gibraltarjem Italijanske skrbi — Afrika, dežela bodočnosti Ce nas vsa znamenja ne motijo, bo imel nekako l. 1940. prvi potnik priliko, da si v Constantini ali v Oranu kupi direktni vozni listek za spalni voz do Segouja ali Nia-mvja Sedem ali osem let bo delalo kakšnih 50 000 ljudi na teh velikanskih progah skozi najbolj zapuščene pasove črne celine. Transaharska železnica danes ni več utopija, temveč je realen načrt, za katerega se potegujejo francoski socialisti, ki bi radi priskrbeli toliko in toliko tisoč ljudem dela in zaslužka, fra'nooski vojaški krogi, ki bi imeli v progi silen strate-gičen pripomoček, po katerem bi lahko spravili na »lice mesta«, eventualno v Evropo, lepe milijone črnih voiaknv. francoski gospodarstveniki, ki sanjajo o letnih 400.000 t bombaža, katerega bi lahko pridelovali v Francoskem Sudanu in ga spravljali na Francosko, o neštetih tovarnah, ki bi dobile za to progo naročila, o izboljšanju vsega francoskega gospoda rstva. 3000 milijonov frankov bi stala približno gradnja transaharske proge, toda te ogromne investicije bi se morale rentirat.i v kratkem času, kajti Afrika je dežela bodočnosti, važen rezervoar človeškega in sirovinskega materiala, 30 do 40 milijonov zamorcev potrebuje na ozemlju, ki bi bilo v območju proge, marsičesa iz Evrope, če ne njene kulture, pa vsaj njenih fabrika-tov. Ovi»ra za uresničenje velikega načrta je Erav za prav samo ena: in to je Italija, i seveda prav nič rada ne vidi, da bi dobila Francija v severni polovici Afrike, od Sredozemskega morja do ekvatorja in pod nj'm v gospodarskem ir vojaškem oziru absolutno dominanten položaj. Italija sama je saniala že dolgo časa o podobni progi, ki bi jo pa imela seveda v svojih rokah, in na ttfiem se je za to stvar že obračala in pogajala na vse strani — Franciji za hrbtom. Toda kakor ka- že, pojde Francija mirno svojo pot do absolutnega obvladovanja severne polovice Afrike, vsaj v njenem zapadnem delu, in Italija ne bo igrala tu nikoli večje vloge nego dane« Ce se pa zgodi, da zgradijo že doigo projektirani predor pod Gibraltarsko morsko ožino (kar se bo po vsej priliki zgodilo v dogleclnem času) in da dobi Francija možnost, da prepelje v potrebi milijone svojih črnih vojakov skozi Saharo in Španijo na francoska tla, tedaj se U tudi na evropskih tleh ni bati nobene st>-vražne sile na svetu. Kar se tiče drugih ovir za gradnjo, terenskih in klimatskih, tudi uiso takšne, da bi jih ne mogli zmagati. Pred vsem pušča' va in samo takšna puščava, kakršno s» običajno predstavljamo: neizmerna povr šina iz samega peska in peščenih viharjev. Pasov potujočih peščenih sipin se bo proga povsem izognila in bo vodila preko kameni tih tal, ki so dobra podlaga za železnice. Seveda ni v kameniti puščavi tud« nič vode, toda to projektantom ne dela prevelikih skrbi, ker misiljo namestu loko motiv na paro, ki vode potrebujejo, uporabljati lokomotive z Dieslovimi motorji Kar se tiče poti same, bi bilo potrebno omeniti, da gre prav za prav za celo vrsto poti, tako da bi morali govoriti o več transaharsikih železnicah. Iz Tangerja — Orana in iz Constantine vodita že danes proti osrčju puščave dve železniški progi, ki bi jih bilo treba v osrčju samem združiti v pravo transaharsko progo. Ta bi vodila do mesta Gao ob Nigru in bi se ta ponovno razcepila na dve progi, ki bi dobili zvezo z že obstoječimi manjšimi progami ob Nigru navzgor proti Segouju y Dakar (Senegal in ob Nigru navzdol proti Niamvju v Por to Nuovo (Gvinejski zaliv). Pozneje bi se zgradila mimo čadske-ga jezera tudi zveza z bivšim nemškim Kamerunom in s Francosko Ekvatorialno Afriko. Obletnica premirja Trobentač, ki je oznanil konec bojev, na mestu, kjer so pred 15 leti Nemci prosili za premirje arija Luiza - razkrinkana Odmev finske vohunske afere Kakor smo že poročali, je policija v Helsinkih aretirala poleg drugih članov Pentikainenove vohunske družbe neko 27-letno Marijo Luizo Martinovo, ločenko, brez poklica. Neka poročila so velela, da je žena tujega diplomata v finski prestolnici, kar pa po najnovejših vesteh ne drži. Sama se je izdajala za Kanadčanko in je pred nekim časom pripotovala na Finsko s kanadskim potnim listom, do katerega pa je prišla očitno po nepravi poti. Angleščine namreč ne obvlada dobro, tem bolje pa nemščino in francoščino. Njene identitete še niso prav ugotovili, toda tem bolj je gotovo, da je istovetna s premeteno sovjetsko emisarko, ki jo zasledujejo vohunske in protivohunske centrale skoraj vsega sveta in ki je igrala veliko vlogo v nedavnem procesu proti poročniku škotske gorske garde Baillieju-Ste\vartu, ki so ga obsodili na pet let To\vra, ker je »neki tuji sili« preko Marije Luize izdal najnovejši model britskih ka-rabink. Mladi poročnik je trdil do zadnjega in trdi še danes, da je bil s »plesalko« Marijo Luizo na svojem dopustu v Berlinu samo v ljubezenskih odnosih, a to bi mogla potrditi edino Marija Luiza sama, ki pa iz razumljivih razlogov ni odpotovala v London pričevat. V zvezi ž njeno se- danjo aretacijo na Finskem pa se bo proces proti nesrečnemu poročniku nemara obnovil in si jo bodo angleški vojaški sodniki izprosili za nekaj časa iz Finske. Afere s poročniki ima končno vsaka -mojstrska vohunka. Marija Luiza Martinova bi si jih pa ne smela tako nakopičiti, kajti ob zadnji aferi s poročnikom Penti-kainenom jo je končno doletela usoda. Pentikainen namreč ni bil mož, da bi se dal zaradi lepih oči svoje zaupnice in ljubimke, s katero je igral v helsinškem nočnem življenju veliko vlogo, spraviti na ve-šala. Ko je zaslutil, da so začeli nezaupno gledati na njegovo razsipno življenje z lepo »Kanadčanko« in da mu grozi razkrn-kanje, jo je pustil enostavno na cedilu m pobegnil v Rusijo. Bil pa je tako nepreviden, da ji je iz Moskve poslal pismo, dali ne pride kmalu za njim. To pismo so prestregle finske oblasti, ki so nato seveda takoj izvršile preiskavo pri lepi tujki in jo zasačile baš v trenutku, ko je imela pri sebi večino članov vohunske organizacije, s katero je delovala. Za ta plen bo Finski hvaležna menda tudi ostala neboljševiška Evropa, ki je tako za nekaj časa rešena ene najnevarnejših mednarodnih vohunskih družb. Milijonar — puščavnik Kalifornijski milijonar Barry Heran si je sezidal pri Los Angelesn puščavniško hišo in hodi takole oblečen v svojo banko v Hollywoodu V pomislek Pesimist: Na zadnje prihaja vedno konec. Optimist: Konec prihaja vedno na zadnje. Po škodi postaneš pameten, 65 si pameten. Kaj te veseli najbolj na tvoji lastnini: da jo ti imaš ali da jo drugi imajo? Castihlepnež hoče nekaj postati, neči-mernež nekaj biti. Zato je Castihlepnež delaven, nečimernež len. Vedno so samo norci, ki vodijo pamet do zmage. Cim razumnejši in vednejši je človek, tem manj argumentov mu Je na razpolago, namreč samo takšni, ki se obračajo na razum. In sedaj — ali bi človek ne skočil lz kože? — je baš logični argument najšibkejši! V tekmi za naklonjenost ženske je č» stokrat nesoudeležen opazovalec zmagovalec. Klevete ln torpsde streljajo nasprotniki, ki ostajajo rajši skriti. Pri avtomobilskih dirkah in v ljubezni te vrže Cesto iz proge. Razum proti ljubezni je dvoboj z ne-I enakim orožjem. Zdravje in vreme Zdravje je v veliki meri odvisno od vremena. Umrljivost je v zimskem polletju n. pr. dosti večja nego v potetnem (maksimum v marcu, minimum v septembru-oktobru), pripravljajoče se slabo vreme se izdaja često z bolečinami v sklepih, brazgotinah, amputiranih udih. V neki bolnišnici so znanstveno preiskali starodavno ljudsko naziranje o zvezah med vremenom in zdravjem, pri tem so ugotovili, da se javljajo bolečine že dva dni pred vremenskim preobratom, in sicer tudi pri mrtvoudih, kapeh in hrbteničnih boleznih, čudno je, da bolečine malo preminejo, ko slabo vreme končno nastopi. Zanimivo je tudi, da bolnik občuti bolestno padanje barometra, nikdar pa ne njegovega dviganja (ki kaže v splošnem na lepo vreme). Pri visokem zračnem tlaku so skoraj vsi ljudje bolje razpoloženi, to se kaže zlasti pri nevrastenikih. že davno vemo, da je sončna svetloba mogočen činitelj zdravja. Da pa imajo mesec in zvezde kakšen vpliv na zdravje, to je astrološka pravljica. V alpskih deželah ima za zdravstveno stanje poseben pomen topli južni veter. Mnogi ljudje so silno občutljivi zanj in ga čutijo z vsemi svojimi živci, brazgotinami, ranami, revmatičnimi obolenji. Poleg bol'»-čin čutijo nevoljo do dela, padec duševnih zmožnosf, zaspanost, utrujenost, kar je vse za čudo podobno znanim spomladanskim utrjenostim in nervozam. Za srečo pa ne reagirajo vsi ljudje na takšen način proti temu vetru. Občutljivim pomaga često baje jemanje kofeina ali piramido- na. Rumena nevarnost v praksi Iz Curiha poročajo, da gledajo Švicarji z zaskrbljenim očesom v bodočnost. Na tržišču z urami se je namreč pojavila japonska konkurenca, ki silno ubija to solidno švicarsko industrijsko panogo. Jar ponske ure so v pogledu kakovosti sicer manjvredne kakor švicarski izdelki, zato pa gredo v denar, ker jih prodajajo na kilograme. V švicarskem kantonu Jura stane n. pr. funt japonskih ur 18 švicarskih frankov. Ko so Japonci svoje blago vrgli na trg, so Švicarji nekaj časa drsali roke križem in pomilovalno ter zaničljivo gledali to početje. Bili so prepričani, da te vrste trgovina ne pojde v klasje, kajti ure niso čevljarski žeblji. Toda konkurenca se je kmalu tako poostrila, da Ima od nje švicarska industrija za ure veliko škodo. Zato je švicarskim urarjem priskočila na pomoč vlada z odredbo, da je treba za izvoz vsakega stroja za izdelovanje ur plačati 3000 frankov. Ce bo ta ukrep kaj zalegel, pa je seveda drugo vprašanje. Sto zakonov — a le eden srečen! »Seksualne motnje so produkt naše kulture oz. prekulture. So skupna last izobraženih slojev. In trdil bi, da je med sto zakoni en sam resnično srečen, en sam zakon je popolnoma prost vseh ovir.« Tako pravi znani dunajski psihoanalitik dr. Rudolf Urbančič, ki je imel te dni dve zelo obiskani predavanji o tem predmetu. Krivdo za to nezdravo stanje pripisuje tako moškemu kakor ženski. Ženska deluje danes v raznih poklicih in je postala podobna moškemu. Nima dovolj časa. da b' negovala svoje telo in zanimala moškega. Ženska, ki se enači moškemu, pa ima za posledico moškega, ki postane ženski Moški ima v ljubezni danes čestokrat pasivno vlogo in jo hoče tudi igrati. To je nenaravno. Glavna napaka pa je strah pred otrokom, ki izvira iz slabih gospodarskih razmer in ki more spočetka srečen zakon tako ovirati, da ima za moškega kakor za žensko naravnost nevrotične simptome za posledico. Pomoč za to je po mnenju navedenega psihoanalitika samo ta: odkritosrčnost, popolna odkritosrčnost med moškim in žensko, med starši in otrok,. Otroka je treba vzgojiti tako. da bo smatra! seksualnost za nekaj potrebnega in dobrega. Privzgojitev napačnega čuta sramežljivosti je med glavnimi krivci, ki spravljajo človeka na stranske poti. v nevroze in poznejša razočaranja v zakonu. Krvno, kožno in živčno bolni, dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice urejeno prebavo. Specijalni zdravniki silnega slovesa spričujejo, da so z učinkom staro preizkušene »Franz Josefove« vode zadovoljni v vsakem oziru. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. _ Usodepolno obsevanje z umetnim soncem Brnskj listi poročajo o usodnih posledicah obsevanja z umetnim soncem, katerega žrtev je postalo dekle iz ugledne brn-ske obitelji. Dekle je zahajalo v neko brn-sko kopališče, kjer so obiskovalce obsevali z umetnim soncem. Pri nekem takšnem obisku je postavila zdravniška asistentinja na dekletove noge umetno svetilko in je pozabila vrniti se o pravem Času. Ko je prišla in izklopila aparat, je bilo že prepozno: Dekle je dobila hude opekline na nogah in bo ostala naj-brže za vedno pohabljena. S stvarjo se bo bavilo še brnsko sodišče. čitalnice na kolesih Francoski listi poročajo cmerava železniška uprava uvesti katerih progah posebne vagone, >■ urejeni kakor čitalnice. Opremljeni t mehki- mi fotelji, dolgim* mizam: ir> električnimi svetilkami ter bodo audili potnikom vse udobnosti klubskega življenja. V vagonih bodo tudi majhne knjižnice, kjer si bo vsak potnik lahko izbral primerno štivo. ki mu bo krajšalo čas med vožnjo. Ali ste že kupili Vegovo številko tedenske revije »ŽIVLJENJE IN SVET" Zlato mesto pod zeitilp V južni Afriki pridobivajo več zlata kakor po vsem ostalem svetu Veliki nasipi izkopane zemlje stoje ob vhodih rovov v zlati paradiž zemlje okrog Johannesburga. Skoraj v sredini mesta pa leži vhod k enemu največjih rudnikov. V divji vožnji premeri dvigalo, ki prepelju-je ljudi v njegovo osrčje, velikansko pot navzdol. Ta vožnja ni za vsak želodec, marsikateri je ne prenese. Toda druge poti ni, d* dosežeš zlato mesto, ki st širi s svojimi cestami 2 in pol kilometra pod površino zemlje. Pravijo, da ni človek še nikoli prodrl tako globoko kakor v zlatih rudnikih Južne Afrike. Tam spodaj je peklo. Strašna vročina udari vsakemu novodošlecu naproti, velikanske množine ledene vode, ki jo pršijo vsepovsod z zmešnjavo cevi, jo komaj olajšujejo. Kdor ni tu stalno v delu, je ne bo dolgo zdržal. Ceste podzemeljskega mesta so prepre-žene s tračnicami, na katerih ropočejo v nepregledni vrsti in s čudovito brzino vlaki z zlato rudo. Vse je žarko razsvetljeno. Ob cestah se vlečejo kakor balkoni veliki, s strehami pokriti hodniki. Strehe omogočajo delo, ščitijo delavca pred rušečim se kamenjem. Stolpaste stene, betonski oporniki izpopolnjujejo vtis mesta, v katerem vlada neprestano vrvenje, sikanje in ropo-tanje. Ne trenutka miru. Od časa do časa zaslišiš iz daljave grom. Nekje so z razstrelivom zrušili nov sklad rude. Vročina ubija. Zatohla je kakor v rastlinjaku, ker spreminja pršeča ledena voda vse v cedečo se vlago. Tenka megla se vleče kakor dim skozi rove. Edino ta megla omogoča ljudem dihanje in delo. Brez nje bi tudi vse pobrala jetika. Drobni prah iz kamenja in zlata, ki se vseda v pljuča, bi v kratkem času uničil najmočnejšega moža. Vse ogromno mesto pod zemljo rabi samo pridobivanju zlate rude, iz katere ločujejo čisto zlato z nekim novim postopkom s ciankalijem. A navzlic temu postopku je zaslužek pri toni rude komaj 200 Din. Po starem postopku z živim srebrom je bil zaslužek še manjši in često tako majhen, da se obratovanje ni rentiralo. Sedaj pa se je izkoriščanje afriških zlatih rudnikov razvilo v izvrsten, dobičkanosen posel. Zdi se, da njihovo bogastvo še davno ne bo izčrpano. Kar spravijo na dan, je najmanj trikratna količina tega, kar je dajala Kalifornija v svojih najboljših dneh. Samo s pomočjo Južne Afrike morejo dežele sveta danes vzdrževati zlati standard. Ce bi ta vir usahnil, bi si morale poiskati nov pripomoček. človek s smrtjo v srcu Množice ga ogledujejo, on pa noče umreti! Iz Kansas Cityja poročajo: Pred tremi leti je bil obstreljen na lovu 181etni far-marski sin Virgil Benett. Zadel ga je neki prijatelj. Krogla je tedaj prodrla v levo ključnico in je niso mogli odstraniti. Pozneje je začela »potovati«. Benettu so zdravniki tedaj svetovali, naj se podvrže operaciji, da se svinčenka odstrani, toda Benett je brezbrižno hodil okrog in se nI zmenil na svarila, šele nedavno je stopil k zdravniku, da bi se posvetoval z njim zaradi bolečin, ki so mu postale neprijetne. Tožil je posebno o nekem pritisku v srcu. Rontgenska preiskava Je pokazala, da Prvi šivalni stroj v obrtnem muzeju v Parizu je razstavljen šivalni stroj, ki ga je izumil Francoz Thi-monnier. Ta stroj je prvi, ki je bil zgrajen v Evropi Amerika se veseli konca prohibicije Država Utah je 8 svojim glasovanjem zapečatila ameriško prohibicijo. V vseh državah, ki so se izrekle za mokri režim, se zdaj vršijo velike slavnosti in parade. V mnogih krajih, kjer žive privrženci suhega in mokrega režima, je prišlo tudi do spopadov med obema taboroma. V Kaliforniji so takoj, ko so doznali za rezultat glasovanja v Utahu, začeli prodajati vino javno na ulicah, čeprav Je naznanjen uradni preklic piohibicije šele za 5. december. Ali v zakon, ali pa iz službe Italijanski ministrski predsednik je prea kratkim napovedal borbo do skrajnosti samskemu stanu. _ Zdaj je izšlo uradno obvestilo, s katerim se opozarjajo vsi italijanski samci, ki so na važnih mestih fašistične države, da se morajo nemudoma oženiti ali pa se odpovedati službi in karieri. Mussolini zahteva od njih, da z razmnoževanjem dajejo zgl'3d vsemu italijanskemu ljudstvu, ki bo po sodbi ministrskega predsednika samo pri večjem obljudenju Italije zmožno večje ekspanzivnosti. Potolčen nemški rekord Italijanski letalec inž. Nicolai Je potolkel z lahkim hidroplanom 160 k. s. dosedanji višinski rekord nemškega letalca Zimmermanna. Slednji je dosegel zadnjič višino 5662 dočim se je povzpel Nicolai do višine 8411 m. 11 učiteljev, 10 učencev Na praških Vinohradih stoji poslopje keramične šole, ki ima letos samo 10 gojencev. Za te učence so na zavodu nastavljeni: ravnatelj, 6 profesorjev, 3 učitelji, l laborant in šolski sluga. nosi mladenič v srcu svinčenko, ki se nt dala odstraniti. Zdravnik mu je predpisal počitek. Toda Benett se je kmalu naveličal ležanja in je prijel za poljsko delo ter mu je bil že toliko kos, da je le še tu in tam čutil bolečino v srčni mišici. Tedaj se je zaradi zanimivosti njegovega slučaja sestal zdravniški svet, ki je Benetta preiskal in ugotovil, da dela svinčenka takšne obrate v srcu, da bi moral biti Benett zaradi njih že davno mrtev. Ko se je to razvedelo v Ameriki, so začeli ljudje od vseh strani romati na Benettovo farmo, kjer ogledujejo moža s smrtjo v srcu kot čudež, ki mu noče udariti zadnja ura. Prava dobrota današnjih dni so izborna oblačila in izvrstni štofi za gospode v tako fini kvaliteti in po tako nizkih cenah kakor jih nudi tvrdka Drago Schwab v Ljubljani. Opice pojedle denar Raziskovalec dr. Kaplan je kupil pred letom dni na Dunaju opičjega samca in samico, ki sta mu rabila pri njegovih poskusih. Opici, ki pripadata neki vrsti šimpanzov, je imel profesor v svojem stanovanju v Unterachu ob Atterskem jezeru, živali sta imeli prostorno kletko tik profesorjeve študijske sobe. Te dni pa sta opici odprli kletko in začeli pustošiti po stanovanju, kjer ni bilo tedaj nikogar doma. Ker so bila odprta vrata v profesorjev študijski kabinet, sta vdrli tudi tja in sta se lotili še profesorjeve obleke. Pretaknili sta vse žepe, potegnili iz nekega notranjega žepa denarnico in pobrali iz nje bankovce ter jih raztrgali na drobne kosce. Del denarja sta tudi pojedli. Ko se je prof. Kaplan vrnil domov, je ugotovil, da sta mu opici uničili za 8000 Din bankovcev, pustili pa sta samo nekatere novčanlce manjše vrednosti. ANEKDOTA K dunajskemu gledališkemu ravnatelju Heinrichu Laubeju je prišel nekega dne samozavesten mlad človek in ga prosil, naj bi preizkusil njegove igralske zmožnosti. »Talent je glavno, toda brez predrznosti tudi ne gre,« je dodal. Laube ga je pustil nekaj deklamirati, potem je dejal: »Sedaj, mladi mož, pa poskusite s — predrznostjo ...« VSAK DAN ENA »Po čem spoznamo, da je gos stara?« »Po zobeh!« »Gos vendar nima zob!« »Ampak jaz jih imam!« Cene malim oglasom ženitve in dopisovanja: vsako beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina ze šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega m reklamnega značaja: vsaka beseda Din l.—. Po Din /.— zs besedo st zaračunajo nadalje vsi oglati, ki spadajo pod rubrike »K.vm pa kam*, »Auto-moto*, »Kapital*, »V najem*., »Posest*, »Lokah*, »Stanovanja odda*, »Stroh*, »V red note*, -Informacije*, »Živali*, oObri* in »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* in »Zaslužek*, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, ie te išče potnika. Kdor ti pa pod tema rubrikama išče tasljik* službe, plača ta Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din L— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro a/l za dajati je naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratne pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po SO par za vsako besedo, znaša Din 3.—. NajmanJSI znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—, pri oglasih po 1 Din za besedo pa Dm 15.—. Vse prlc*ojbine ca male oglase je plačati prt predaji naročila, ozt-rona fih fe vposlati v pltmu obenem z naročilom. Sittžbo dobi Vsa£» bnrit« SO VOJ,j ' u dajanje naslov* ali U Ilfpo 8 Din fl) Kravarja ki ziia dobro moleti to opri v! jat,; drus* poljedelska de'a. sfte tm-m $ 1. januarjem. — PVmtne poti ribe s prepihi spričeval drtf-edA&iih sinih o« »jr.ee od Hek »Jutra« pod šif-o »liravar«. i o3Ž-l Domača učiteljica 6 t>frfek:n;m znanje® oefli Skt-ga. francoskega jezika in k'avirja se s.prejm/ ta ko: za Dodučavanje 13 :etri »• deklic* gimnaz/s-ike k lig —i :i: ro.jhi.ni i Pni'■epa. Vard-areka banovina. Natančnejše i nf^rtnaoije daje oglas-n; oddeiei »Jute«. V i-31-1 Rudarski inženjer i r;a joijo prakso, »e išče za rudnik z nastopam takoj. Izčrpne ponudba z navedbo prakse, zah>ew in referenc pos'a-ti p "i »Mon*eho aa doa\ d-o-t»e takoj d»lo. PotrtrGfoe na A oma Cuimpa* v d, z o. z., Ljubljana, pod »Zaslužek«. 41367-1 Kravatarico veščr. v 'jedel« vi «ii)i>yn-Tiic i.n nošene takoj sprej-tivf.ji'0. Pon-ii-ub« na Al-oma 04rip9toy 4. z o. z., Ljmb-lijana pod »Takoj«. Hotelsko kuharico ^'»podini^tiTa. sta-ro Sj let, sprejmem takoj ▼ stalno sitržbo Lctns i« »rm <•'■<■ »ezona PiaiiinfH Neodvisna oseba moški ali ženska. ki lahko vloži 20 do 30.000 d",nar jev v obstoječe dio-Včka nosno podjetje (obrt, trgo vina) v centrn Ljnbljane, dirbi dobro službo ki možno«« lastnega izv="žbanj« zelo dobre strok«. Pristopi lahko tudi kot tihi d m-ia-hnik. Kropro ee avent. hranilne fcnližice na odpla Sila. Deta^me -ponudb1 nr og'as. oddel. »Jttfra» ["-d »B-ez rizika«. 41«;«-1 Brezskrbna bodočnost f» mi-dr »'od4. čedni s»n-epe a'ii gospodion-!. ve?!5! nemščine, iasmbražpai, ki bi vodila, majam. lahko jro-w «Ji'Ti iotvo »imiv.tolneinn tfvipod.u v z'3,ra.v-i'!iiš5n n« Jnd-a.nn ^Tjlizn ?n,5V"t ».Ttit."a« pod imaAko pri Mika«. 41873-1 ho'-: na Ko-efl«feem #e4!o j vo7 Ponudbe s prepis spri- oh irstrijeki meji. Pisme ne pm. 41459-1 Mesar, pomočnika r "lenega hi irezn^ga ki vajeni vseb d«!, poleg mesarske obrti sprejmem « 1. deopmbrnm. proti piia6i im wm dnjgem po diogo-▼orn. Franc DoblŠek .-.e-ea' in gostilničar. Mo^;rje. 41554-1 DeMe č"d:ie ia priktrptjive mna-Bjo^ti, vajeno gop-niiTie in ▼Srh domačih fprpjm-m takoj t rt'11-žbo. Sfarc»t 33 Jot Vscil-ov r>o>ve ojj'a«ni odd»J -k »Ju t na c. #>-28-1 Služkinja va j-nn pam.oe t^ tH' k a h o. pospravljanja fwiH» sob i-o iiki-ni.-i. zelo natančna io doh' tne«to pr1 treh o* 'b«h Pom-trdb« parno pr vov-itnih moči na podrni ti'- »Jiitra< v Ce!:n i».>d »Prilnost«. 45641-1 čeral na po-diružniTO J'K rs v Celju pod značko 'Vesten«. 41368-1 jMlajše dekle k J i ma veee1;ie z obrok om i,n zv.a nekoliko kuJiaiti — sprejim« Of-et, Metalk ora 5. 417364 Ilišni in osebni poslužitelj soneten tn Bameeljrv. z dobrimi ftpiičeT,'"'i. dobi mesto v fini biši v Beogr«du. event. r Tjiuihijanii. Vprašana e tif*Vrm'i podatki na 0'Slai=. od-ielek »Jtntra« pod značk-o »A. M.« 41.733-1 Uradnika bhga.inika ■venz:rane2a r: 'jr-ovod jo e kavi-.ijo in Vviinterko « t-r--ako šolo ali a.kademi;io cpr-i-imemo. — Ponu4be na od del. »Jutra« pod »Zahtev pik«. 4161il-l Služkiniio 3« d.»la. pridno in po-iten-o i-šč^-n. Narioiv v ogi o.i*iel'co »Jintra«. 41094-1 Delavke ki b! jih izvežb-ali za pletilje. sprejmemo. V pošterv pridejo le m'a;še deavke n kraj-erv Ki-eče. Sa-vlje, Jeik-a in bližnja okoVi-ca. T-oraniR Vidmar. Ljnblja na. Pred škofij® 19. 41696-1 Mladega slugo tirnega in zanesljivega, ki ^bvla.da ^lo^-en^kii i.n nemški jezik, vojaščine prostega. ®pre;'im.om o. — Poštena mladeniči z neoporečno preteklostjo in dobro pisavo, naj pošl.j-e-io ponudbe, v katerih je navesti osebe, ki bi mog'e sprejem v shiiž-bo priporočiti, pod šifro »t,ren in ža.neelijiv« na ogl. oddelek »Jutra«. 41754-1 Kot gospodinjo s.pre-wne starejši gospod boljšo vdovo a-lti ločenko, k.i ni imela otrok. Prednost 1ma taka. ki zna tudi etro-jepis in «teno^ra-fijo. Dopise ? sVko na naslon, ki ga pore oglasni oddelek Jut-na 41686-1 Spretno pletiljo emrerm« Graima. Ljui« 'a-na VH. Č-emeto^a Štev. 3G. 41767-1 Dekle zdravo, ubngltlvo, spre.1-raem k 15 mesečnemu fantku v boljšo mestno družino. Ako 1e vzgo-iena v u^erlllvosti ln i« odkrlt->srrneea. lepega vedenia. razumna ln n-'dna za delo. je prilika se jI naučiti vsesa '?pei»eš-n-o posredovanje pača 700 Din. Najraje bi šel kam v Ljuiblja-niO. Ponudbe na "gl. •oddelek »Jutra« pod šifro »Zan.esi.jiv 1550«. 41674-2 Trgov, pomočnik iizvežVa.n v mešani stroki, z večletno prakso, želi s 1. decembrom ali pneneje premeniti službo. Gre tudi kot skladiS6ni.k. Zmožen j« rtemščin« in kavcijo. Naslov pove oglasni odd**Vk ■»Jutra«. 41679-2 Dekle pridno i.n pošteno, vajeno ■vseh hišnih de! in nekoliko kube, išče slufibo za ta.ko.j. Gre tudi rz mesta. — Ponudbe na o.g!a«ni oddelek »Jutra« pod - mčko »Zanesljiva 1,18«. 4K5S9-2 Vajenca sposobnega. za kitojaSko obrt. spr.ejm.em. Preskrba po dogovoru. Ponudbe na naslov: Venčeslav Nemec. — Sloivemja. 41682-44 Ključ a v. vajenca f.pre'me Meg.ič, Karl.orška c«ta 3-2. 41723-44 14!etni mladenič i-obraižen, k-reipn.k in pošten se želi izučiti krojaštva a'i mehanika. Naslov v ogl. oddel. »Jutra«. 41551-44 Urar. pomočnika zanesljiveira -n som.netoine-a o-bitelj. Ponudbe s »lik o na Kolodvorsko re-»"avrati jo. Vi.rje, Hrvatska. 41637-1 Uradnika veičeja knjigovod., t ta 11-;a.m=keg« jezika. vež bari : za etreinTc« v LinrbVa.nJ ali v Zagrebu. Denar p-a:me. ko noMo-i-im službo. Nas'ov v ogTa«nem odd el.k u »Jmtra«. ~41®06-2 i.nstruina v s e p: edmet* — predve em ma u m.i t.iko. Pc -nudbe na p^lt-sni oddelek »Jutra* pr.1 »lEj,;rak-or«. 41574-4 Profesor poučuje sredi, :rš?-'co po praktični met-tvli; pripravlja ze izpite. Spne-jme 1—3 dijake v popolno oskrbo. Ponudbe na onrasni odtdelelc »Jtntra« pod šifro »Zmerno planilo«. 417132-1 Učiteljica državno izprašana, poučuje k'avir in nemščino. Posameznik pfočti za dvakrat tfdeneko 60 I>,Fn mesečno. Marta Gigo-j, G^iposka nI. št. V¥I 41716-4 Plesnega učitelja za plesno Jolo enkrat na teden išče Henbert Tsehin-kel, Kočevje. 416S8-4 Postrežnlca m^ada. pridna, poštena — išče zaip"slitrre za ves din. Nas>v v ogl. oddel. »Jutra«. 41706-2 Sluga htiičfin šofer in Jx»!mfčar, deilaven. mo^an in zdmv, gre takoi v primemo sduž-bo. T. Ka.stelic, Zaer-adeo št. 7, GrosTOolje. 411362-2 Pooblaščeni elektrotehnik z lO-etnn p-nkso. kvalificiran za vodsVo elektra -rpn f>o norem zakonu o delih, govori in piše evbo-hrvatski. neim^ki, češki — iS?« nameščen V. Prepisi spričeval na zahtevo. Ponudbe prosim pos'a-skem jeziku .poučevai v vseh predmetib 3. in 4. gimnaeije. Ponudbe z na-vfvlbo pogo:ev, oz-ir. cene n« oglas™ .oddelek »Jutra« P"d »Tnstru.ktor«. 4i'Rr9-J Francoščina Privatni pouk. konver-~acijo. pripravo na lz-p'ts (mature) nudi učiteljica. dipl. v Parizu. Dopise »Prakfa« na oglasni oddelek ».Tutra« 41820-4 Klavirski pouk temeljito, tudi z nemškim učnim Jezikom, sp-elmem 1—2 učenca '-k»V Dopise md »TTčl-teHlca« na oglasni oddelek »Jutra«. 417E4-4 |AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA>UAAAAAAAAAAAAAAA EUMIG Kdor f i t e iMlutk«, plač« u vsak« bes-do 50 par; za naslov tli Šifro S Din. — Rd«r a a d f zaslužek, p« za vsako besedo 1 Din. »a dajanje naslov« ali x> Šifro pa 5 Din. (3) Vsako prepisovanje na stroj prevzamem na lom Naslov pustiti v og! vddelku »Jutra«. 41430-3 Cntlanje 1 m 1 nin ažur I m 2 Din p.isiranja montaža bridge swr. pranje in likanje ve ženin, ročno vezenje, mo nogrami. »krojno vezmje ln predtnsk najmodernejših rz.>rcev. — Dunajska cesta št fa/IV. 155 8 a.'i knii sličnesn želim. Naslov pove oglasni oddn'»k »Jutra«. ~ 41470-2 Brivski pomočnik mila d. išče službo — katero lahko nastopi takoj. Iva.n Bo.rl Slovenjgradec. Ca.n karjeva n,lica. 41458-2 Vzgojiteljica ! prakso, vešč« vzgoj« otrok, všče mesto Pomagala bi v gospodinjstvu. Dopise na ogl. oddelek Jutra pod šifro --Zmožna«. 41545-2 Brivski pomočnik S0 let star dober delavec, soliden in zanesljiv želi službo v Ljub'«,ni Vfl#t.o,pi 'obko tako! ali po dogovoru — Ponndbe na naslov: Fran Novak. Maribor. 41616-2 1000 Din plažam takoj tihemu, ki mi preskrbi »talno službo sk'a-diSčni-ka. vratarja ali »lično v več;m P"diet;u kjerkoli. Ponudbe oa podrtiž Ju.t.r« v Mariboru pod »1000«. 41648-2 unokoienec jamski, z nekaj gotovine, išče službo, ali bi šel kot drwa.bn.ik k man š'-.n:n pnd iet!n. .T»rnoi r>r?ta Lošk.i Potok pri Ribnici. 41552-3 Izurjena krojač?ca se priporoča cenj. demo m ma d-»n po 25 Din dnevno Ponudbe na otrlae. oddelek »Jutra« pod značko »Z»!o natančna«. 41737-' Mlada vdova išče m-osto po»trežnice. al* kakrViokoll zaposlenie. — Ponudbe no oglas, oddelek ».Intia« pod »Delavn.«' 41740-° Oosnodirna trgovsko izobražen«. ki obv'ada poleg francoskega perfektuo s'ovensiki. hrvat-siki m nemški jezik prosi zaposlitve v kra'n 7 zim sko sezono. Ponudbe na 0g'asni oddelek »Jut ra. pod »Eveline«. 414iV5-2 Izu?en brivec ilSp v večjem salonu brez- >la-?.n« rvameščen;e. v svriio T^opohi'anla t>rakse v dam ■=kem saJ«win. Ponudbe na "£r'as. oddelek »Jutra« ood šifro »BrernlaJen«. 41631 2 Mehan. mojster z ob-t.no nravieo. Šofer In plektromoniter. s šestletno dpliovodsko pnakso. išče namešiVnio. — Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« r>nd značko »30 let«. 41R8S-? Kot kn?Vovo^?a iSoa mes*o absolvent trg 5' e z matit-o Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 41681-3 Šivilja začetnica, išče znojenje. Gre tudi na dicm. K-.tVov-ski nasip 14. 41770-2 Natakarica z dobrimi spričo vali in neka.' kavcije, išče sTi-žbo v hol.^i gn-^čine. l^i^pna ^d-avrti-me- ct.a. k Tmlkt' ft.ll k hoHSI rtn.ižlril Irot. v?go-'HeiMca v L'ubli«T»1. — <5rtri*ovpi«>- rta ?*».tv>1«>- vn na Ocrlflpril oddelek T.Ji'<-rabl tisti. nreskrM "•d*Til k sred. Sol. ln fce*«}«"^ m^stn v n^ar- nl nt! hiar"iiril*a>-kp 1—S Ipt-a. Ore en m«- be na 0aj: ta da janje naslova ali 13 šifro 3 Din. — Kdor ipreiema potnike, pla ča besedo po 1 DiH; z« dajanj« naslova ali ia šifro pa 5 Din. (o) Zastopnike za naš patentirani pred-, nu-t za vso .lugosavijo — iščemo. Zaslužek zajamčein. Jamčevina za kolekcijo 73 Din. Resne ponndlb«1 na »Gamac-e«. d. s. o. j. Kranj Klane 47. 41670-5 Krajevne zastopnike za vsa mesta in vasi sprejmem v evrh-o razpečevanja mmožinskegia predmeta. — Resni gospodje na.j pošljejo svoje ponudbe pod šifro »Ge.nera litiio zastv^petv-o« na naslov »Interrekla.m«. Su botica. pošt. pret. 1A1. 41692-5 Konservatorist poučnie klavir po naj-novetsi Naslov v oglas, oddelku ».tntr,, 41794-4 ti'l* f// RADIJSKI APARATI za sezono 1933/34 1. dvoelektronski Midget z dinamičnim zvočnikom ; 2. troelektronski »Eumte« 133 z dinamičnim zvočnikom; 3. troelektronski Eumig Super 4. štirielektronski Eumig Super 5. petelektronski Eumig Super za kratke, normalne in dolge vfelove. Zahtevajte prospekte in ponudbe od „RADIO", r. z. z O« Zs Oglasi trg. značaj« po 1 Din beseda; z« da jauje naslov« ali m šifro 5 Din. — Oglaai socialnega značaj« va« k* besed® 50 par; m dajanj« oaslo^a ali ta šifno pa 3 Din. («) Sadna drevesa Tis.fkodebelna tn tudi pr! Sliin« od oajbojiii Trst v prime kvaliteti nudit naj p »volneje Banovinsk« t.rsni c« jp drevesnic« v Ii«pHD poŠta Slatina RadetiCi. Za h f,av a j t« ponudbo! «»47 6 Otroški vozički igralni vozički in trioikli. najn.»vejš! modeli, nizke ee n >. M. Tomšič. Sv Petra o. št. 52. 43148 6 3 krasne omare registrir. t noietami la 1 pisa.ino mizo prav ngodno pro>la M. Rozman Metal kova al. 13. 41354« Licenco za izdelovanje kemičnega porabnega predmet« (no vo) v vsakem mesto od dam Ponudbe v nemškem jeziku na: Krahulet« Ljubljana. Wolfova al. l/I. 41416 Perje puh. 15 vrst od 8 Din naprej ter volno jn žimo za madrace najceneje prodaja: Sega. Wolfova 12 (dvorišče). 314-6 Pleskano spalnico z iiudraci in mrežami, ore hovo jedilnico in predsob-no steno poceni predam radi odipotovanja. — V o do-vodina oesta 46. pritličje. 41725-6 Železen štedilnik in železna belo emailirana otr ika postelja naprodaj. Florjanska »1. IS, trafika. 41726-6 Trgovsko opremo pult, etelaže. oano prodam. Nasiov v oglasnem oddel. »Jutra«. 41738-6 Otomano ot-otti stol i.n zagri.njala prodam. Ogied t Wo!fovi rliui 12, ta petni k Sitar. 41702-6 Peči na lego vino najboljšega *if tema t«r zelo trpežne '■zce^i jo ter razpoSil.j« tudi na posku:-ojo R. Jaketj — Bled. 416712-6 Enovprežne sani elag3.ntne, lahek voz za pravljtivček z oljnatimi osmi in kompletno konjsko opremo za 1 konj« prodam Nasio-v v opisanem oddelku »Jatra«. 41310-6 Predtiskarijo ročnih dol, kompletno, takoj prodam. Pouk zrav<*. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod ši.fro »500«. 41747-6 Močne stelaže pulte ln druge različne stvari za mam u fakture o tr go vi no proda SHbar, S.ari trg 31. 41818-6 Pozor I Pozor! Začetni trgovci! Prodam kompletno trgovsko opravo, 2 pulta, 1 za moko, 3 stelaže. stojala za petrolej ln olje z merami. Oddam takoj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 41774-6 Lončeno peč le br o ohranjeno prod« K»nt.ny Šiška, Medvedov« št, 38.' 41496 6 Pozor! Zgornje dele* za čevlje dobit- najceneje v trgovini Mohorič, Florjanska nI. 3. 41507 6 2 projekcijska kino-aparata »Erneman« takoj uporabljiva. prodam. — Ponudbe t>« podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Ugodno« 41530 6 Otroški vozički oa;m «lwnfjSi m aajceneji-v varni otroških vozii Sov Stanko Kucler. Ljub Ijana Vil Celovška e. 42 252 6 1 Lflu, ta ,la janj« oaslov« ta šifro J Din. Dijaki, ki iščejfl Histrnkcije. p!« •Vajo v«ako besedo 50 P»r j z« iifpp »jj u janje naslova s r>in. (4) Šofer, šola E. Ceh Tyrjeva (Dunajska) cesta it. 36 Za h tfvajt* pro^p^kt Ponavljalne ure 'za tekočo učno snov iz 'matematike, fizike, kemije, nemščine in zemljepisa z« srednje- in meščansko-šol-ce daje poceni izkuišen profesor. Pri večji udeležbi skupnih ur znaten popust. Prijava: Ljub''ama — Sv. Petra cesta 27. 41716-4 Šole in samostani! Velika Izbira volne, umetne svile, kongrea, štranina. Jute, platna v barvah, tusora. sukanca. igel, bombaža, go belina, kelim-del in ves C. M. S. pribor. Tvornlca šabion za predtl-skarije. Specialna treo-<*r.a in atelje ročnih del KruSevič. Zagreb, Eadičeva ulica 5. 292-6 Učitelj instninre osnontnoioiHče in n-.vogimnazijske učence. Da jim dobro podla jo im vzbti di veselje do nčenj«. Po nudbe na oglasni ndde'ek »Jutra« pod značko »In-strnkcij« 10«. 4)1803-4 Profesor poučuje francoščino nosomezno in v grupah — Naslov ntistiM v oa^atni-m oddelka »Jutra« pod šifro 41879-2 »Profesor«. 4E430-4 št. 31, Perje (f-isje bali, tohano Kg 36.— sivo čohano kg 26- — V-tj bW' rtob it j 280.— sM pnh kg 180.- Din Razpošilja n, (ln pošt i»m (vvvzetjn L BrozoVtf Zag-eb fl'-« «0 3*? g Božična drevesca lepa. za izvoz, kupim. — 1000 komadov po pol metra. 1000 komadov po 1 meter. 100(1 komadier po 2 metra. 200 komadov i»o 3 metre. Cenjene ponudb" z nainižjo ceno je poslati na Alojza Steger. Pmi. __" 41618-6 Praktično eleamni-no. tm^žno in tvore ni darilo za M:k'av?a. bo žič in nov© letm je f-iet-zastor. ročno delo. Na-o-f't" pravočasno »pri Ko rošiol«. Pol lanska cesto 3. 3v:'ene nogavice r»n 1l?.o0 Din zo.p»t v zaboji. __41633 -6 Štedilnik? obroč »Saturn« prekata rs» d-rwedanfe iz-noidhe n «»nne «nno "0 do 60 d:narlev Naročila sp"eiema Ludvik Terilič. T.iiibl 'nn«, TyrSeva ces-ta Na iavni dražbi ugodno naprodaj: Dsiha z oeledalom, dne 17. 11. 1933. ob 16. url Rožna dolina, c. XI'3 r-'zarsk! stroji ln dru go, dne 23. 11. 1933 ob 15. url, Vtžtnarje 48 pri Ljubljani, moško dvokolo, dne 15 11. 1033, ob 1. url. Sp. Jarše 17 pri Domžalah, 2 r.irkularnl žagi, 14 no vib žag ln drugo, dne 15. 11. 1933, ob 14. uri, Domžale 30, razno blago za špecerl-Jo ln manufakturo ter železnina ln drugo. dne 16. 11. 1933, ob 14. url, Kropa 34, Gor., 16 m5 smrekovih ln bukovih desk ter parketne deščice, dne 17. 11. 1933, ob 10. url, Litija, ozir. Gradcu pri kolodvoru, 2 šivalna stroja ln dru-fio. dne 16. 11. 1933 ob 10. url, Murska Sobota. Aleksandrova 2 ln 18, težki voz. dne 20. 11. 1933, ob 10. url. Gen terovci 32. Dobrovnlk. Prekmurje. Dlsalnl strol, glasovir pohištvo, dne 18. 11. 1933 ob 8. url. Dol. Lendava. Glavna ulica 97, koni ln mesarski voz, dne 15. IV 1933. oh 15"« url. P<->brežie pri MV^oru. špesovo se-lo 12, to* lp krava, dne 17. ir. lf»?3, ob 15»;, url. Pobrale pH Mariboru. Nasipu s ulica 55. ">■ vrtslnn "tri'a. dne 15. u. 1933. ob 14. url »fnribor. Židovsko 4. 41763-6 Peč na žasr3nje ve'iko. W| lokaJ. rv»- nap-o^^i, v sms-fil*in: -Rfofan«. MlkV^čeva c. 4. 41931-P KuhtnfeVo ^ilri —o—i n nrndo-m Voelov t- offtl»cnp*n M- lelku »Jutra«. 41841-P Svetilko za kuhinjo, električno, svetilko za spalno sobo, aparat za čiščenje par-ketov, novo kuhinjsko klšto za smeti prodam. Naslov v ogl. odd. »Ju-tfa«. 41517-6 nt-^ .lo ""-'^ltlč 1 * — "« Tr^9?k?> « 41847 '" 41937-6 Žimo 'a m^draae. Vo.VaJ1 — Krekov trg štev ■">. 41821-6 Radi opustitve Izdelovanja kravat prodamo zalogo kravatne-ga blaga s potrebnimi kroji. Prikrojevalko ln šiviljo po potrebi na razpolago. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Izdelovanje kravat«. 41831-6 Oglasi trg. značaj« po 1 Di.n beseda; ta da :anj« naslov« a}] ta šifro 5 Din. — Oglasi •»ooialneg-a tnačaja pa vsaka besed« 50 par: a dajanje naslova »|! za šifro p« 3 Din. W Pozor šolske knjižnice! Knjige slovenske, leposlovne ln pripovedne, večjo množino, med njimi 5 letn. »Dom in sveta«, vse trdo vezane, zelo poceni prodam. Naslov v oglas, oddelku »J.utra«. 41588-8 Božične jelke 4000 komadoor, kupim. Ponudbe je pos'atd na: Ma tej Lap. Beograd. 41598-7 2 nočni omarici sferi, dobro ohranjeni ku p;m. Nastorv v o-glasnem odduliku »Jutra«. 41746-7 Štedilnik emajilinan, d «bro ohranjen, kupim. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod š:fro »J- K.« 41887-7 u besedo. Ogtae: m> cijalnega tnaeaj« pc 50 par besed«. Za da janje naslov« alj 7» šifro S Din. oziroma 5 Din. Od) Dve kolesi žensko in moško, po 450 Din no {»rod« j na Viču — Cesta na Dobravo št. 4. 41856-M Moško kolo dobro ohranjeno, ugodno naprodaj. Realitet-na pisarna Grašek. Ljubljana, Masarvkova 12. 41828-11 Radio Vsaka beseda 1 Pij: sa dajanje naslova ali šifre pa 5 Din. (9) Osebni avto prve amerik. znamke, zaprt, 4 vra-a 5 (ev. 7) sedt~ ž-v. rabljen, v izbor-nun ■»ten:u poceni prodam, ev. z« dobro hranilno vlogo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41016-10 Tovorni avto »Chevro-let«. lVs tonski — prodam v dobrem stanju. Garaža Guš-rin. Kapiteljska 3. 41661-10 Motorno kolo znamke Griff »n. 350 cem, z električno luč.o. sockisom in sireno, skoraj novo in lepo zbinko poštni h znamk prodam ali zamenjam za težje miotm-rno kolo" 6 prikolico. — Naslov: Ma.nd-ovič. ka.pemn, S'ov. Bistrica. 41651-10 Lahek tovorni avto 25 HP. z zaprto Karoserijo za tovor 600 K2. ugodno prodam. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobra guma«. 41890-10 Štiricillnder. avto znamke Chevrolet s štirimi sedeži ln šestclHn-drski Bulck s sedmimi sedeži prodam ali eventualno zamenjam za limuzino Chevrolet ali Ford. — Ponudbe pod »Ugodna cena« na Alo-ma Company d. z o. z.. Ljubljana. 41835-10 71....... Radio-aparat štiiric-evni. z anodno baterijo in zvočnikom kupim. Natančne ponudbe na »gl. oddelek »Jutra« pod šifro »Gotovina 4«. 41457 9 Radio-aparate rabljene. na tok, 2—6 cevne, kupujem. Pisme smene ponudbe z toč no navedbo fabrlkata na oglasni oddelek »Jutra« pod »Plačilo takoj« 41805-c »Ljubljanski Zvon« nevezan leUrk 10?4.. zal« dobro ohranjen, prodam z« 60 Din Naslon v ogas- m oddelku »Jutra«. 41518-8 Mayerjev leksikon dobro oh ranjen. ?! knjig, naprodaj za 900 Dim. Na ogled pri m o d i s t k i na Smartrlnsk! cesti štev. 6. 41769 8 Radio-aparat dvocevni, »Telefunken« zvočnikom, ugodno naprodaj. Realitetna pisarna Grašek, Masarvkova 12. 41827-9 Avto, moto Vaafca boaeda 1 Din: dajanj« oa^iova al: i« šifro pa 5 Din. (10) Mayerjev leksikon popolnoma nov. zadnje izdaje, 12 zvezkov, in mali Brockhaus. 4 zvezki, ugodno prodam. — Vpraša se pri špedicij, tvrdk) Grom, Kolodvorska ulica. 41861-8 Kupim '»glasi trg. (nafeja po l Din beseda; u aa a nje naslov« ali u Mfro 5 Dio. — Oglasi •ocfmlnega »nagaja rs« beseda 50 t*r; u lajat.je naslor« t« 4ifro p« S Din. (T) Krznen plašč •el. za triletno punčko, ter dve radio s!uša'.ki kupim. Ponudbe na ogas. oddel. »Jutra« pod »Poceni«. 4168S-7 Star baker, cink in aluminij kupimo v vsaki množini. Jugolutz, LJubljana VH. 41533-7 Pneumatiko 20>46.50, pojačano, sr.o-raj novo prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod. »Po-jačana«. 41891-10 Chrysler Desoto 1931. linnu.z'™. v brezhibnem stanjn. kot nov. telo itgodno proda Lovše. Tavčarjeva št. 7. 41474-10 Motor 550 cm', močan, z« prikolico zamen iam za 250— 350 om*. Motor mora bi-ti tudi dobro ohranjen. Po-nudbe o« oglasni oddeek »Jirtra« poj šifro »Lažji«. 41532-10 Motorno kolo .500 c.m« tnalo r* b' jeo. kompletno oprnn':no t ločjo in *o«?tic .m prodam za 10.?00 Din - deloma *nd» m hran. kn:i*ice Na slov t»ove oglasni? oddelek »Jutra«. 41534-10 Dieselove motorie 'n na pl!n. 'okorno bffle. kable vsake veliko *ti. mlin«kp stnois. kom r»letine mline, »troje za ob dela vo železa Tn l^sa kn pnje. proda5« zamen;av» in podeduj« E>nest. Ha oker. Nori Sad. Sremska št. i. 41633-d0 iidor o u d 1 prehram. plača sa vsako besede 1 Di.n: kdor kšfce pre hrano pa za besedo 50 par; ta dajanje ta «lova alii šifro 8 Din. oairoina 5 Din. (14', Trgovski oglasi 1 Din Abonenie v etro-gem centru m-est« sprejme po 9 Din na zei-o oku&no oijio-lda.nsko hrano. Nasiov v oglacovsrn oddelku »Ju.tra«. 41766-14 Vsaka htjstiia 1 Dm; za lajanje naslov« ali sa šifro t» 5 Din (15) Orehove hlode kupujem stalno. Ponudbe na Skala. Brežice. 41404-15 Kostanjevina do 1000 vagonov za su.k-cesiivno dobavo je naprodaj. Naslov v oz!. odd. »Jutra« pod »Zlareb--ve poll.tvrau«-apaiuice m črt&ujeve ma««rv de ^-»riDLranb spa.in.vce. — Sp«ra.ue Apa.f*!«*: 3000 LHd p.nfkint- »p«. n:oe . 1800 „ kuhinjske »prave . 850 „ kuh kredence . . . 450 „ poštenje.....2U0 „ Vse drugo pohištvo dobite najceneje pr m.iarstvu »Sa va«. K >U>iv.>rrka Št. 18 1U Miklošičeva 66. l»efon 2780 41787-12 Pohištvo vsakovrstno, tz mehkega ln trd "3sa v različnih barvah ln tapet nlške izdelke dobite najceneje v Zalog. ;» bistva. Vegova ulica 6 41789-12 Oblačila Hranilno knjižico I rtugu cca 200.000 Um eprejmm kot pu»w»jil*> prx> K vknjižbi n« prvo mesto. Ponudb« na .>g!asu: odde l«k »Jutra« uod »Varnost« 41531 16 Lepa priložnost za etabliranje! »blačilne jo galanterijske stroke. e provzetjem te ob stoječega in dobro lispeva jočega podjetja, [>>d zelo ugodnim <•• vel:k>-m industrijskem mesto na Gorenj «-k<-m Za na daljne n formacije se obrnit« na "gi. »ddel«-k »Jutra« pod šifro »S-eča«. 4.1556 16 Suh trgovski lokal >dda Mfbaek Majcen, lian cika ee»ta &L 3 (pri d'04wnj skejn muetu). 40362 19 Boljšo gostilno dobr oidočo. oa prometni to&kt v Ljubljani, vzame na račun natakarica t večletno prak&o v prvovrstnem »bratu. Ponudbe Da oglasna oddeiek »Jutra« pod »Ljubljana 1902«. 41410-10 I rg. ogiasi po 1 l>in beseda; za dajanje na il«vj sJi za Si frti .i !>' Oglasi socialnega zna č-aja vsaka beseda 50 par; ta dajanje naslova tli wi šifro 5 Din. (13) Dekliški plašč zimsKi kožuh, ovratnik, moški čevlji sukneni, z usnjem obšl-ti, št. 42. malo nošeni, zelo poceni naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41589-13 Lep krznen plašč »Murmt-I«, ugodno proda M R.^/.man. Mptekova 13 41355-13 Za krojače! Nekaj kosov Double sukna (nemško blago) pod eeno proda Zei-ezrr kaT. Marijin trg 4.1 469 13 Moško suknjo žrtn.0, novo in več da.nvkih oblek p"av pogrni predam. Gregorčičeva u:. 17b/I. 41715-13 Reven dijak prosi kakega dobrega go-epoda. d« bi mu prepustil i rusko suknjo. Dopisa na podHi?n:eo »Jutra« v Celju pod »Hvaležen«. 41527-13 Zimsko suknio dobro ohraaleno. po usodni ceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41812-13 Hranilne knfržice hranilnice dravske banovine v Ljubljani k >j j« • m proti takojšnjemu plačilu. — Ponudbe na "glasni oddelek »Jutra« pod »Gotovina«. 41587 16 Katera gospodinja rahi družabnika za pos^-st vo. gncatil.no ali trgovino? Ponudbe n« ogl. oddelek »Jutra« pod »Kapital 8S«. 4'67816 Solidno osebo z nekaj gotovine za prevzem d>obro znane im vpe-1 jan e špeeeri :sk e tirgovi ne v strogem cen.t.r u Ljub' ;ci ne kot družabnika iščem. Ponudbe na ost-ar. -oddel. »Jutra« prd »40.001«. 41669-16 Hranilne kn''žice Praštodi one ;n L:ude.ke po so-ikrce v Celin kun^tno. Ponudbe na n«. 41666-17 Trgovino (voga'n'Ol z mešanim b'>a-aT"-ni konfekeijo. specerijo in t-nfiko. na S'a rem trgu v LjntJiniprn d«m t. a k o j podjetnemu 'rgoveu v na jem. Ponudbe na na^'.ov: A. Herzog. Ljutomer 41384-17 Mizarsko delavnico s stanovanjem oddam v na jem event. jir> p hi^o vred prod-n.m ponudbe na po-dnrin"'-" »Jnr.ra« v Celjn pod mačko »Procnctn* k'a;« 41526 17 Trgovino mešanega blaga na dobri to*ki v I,1ublinni radi prp'at>oslltxre oddam za dali*o dobo v na,om Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šl-f-o »Momentana n**i 11 -ka«. 41807-17 Dntžahnika s ca. 40.009 Din sprejmem k sDscielni kovinski obrti 7 delokrogom po celi državi, v svrho T>0,,eAaT14n obrata. Ponudbe prvj s-MarHivost.« ni oglasni odde,oV- ^.Tn-tra«. 41799-16 Družabnlco k1 ima veseMe do gostilne, četudi ml a i-o vdovo, z vsaj 20 000 Din sotovine, v manjšem m°=;tu na Oo^njskem. takoj spreimem. Na-=lov v oelasnem odde1-kti »Jutra«. 41771-1« 30.000—40.000 Din Doso!ila tš^em proti dobrim ob-restim in vkr ližbl na n-«pstvo. vredno nad 500.000 Din. Ponudbe n ogiicnl oddelPk ».Tu-t-ra« pod varno«. 41864-16 Po«redu»em d<"nar na hranilne knjižice velikih denarnih zavodov. Rudolf Zore, Ljubljana. Gledališka 12. 41857-16 Moratorij tn tihe poravnave uredim zampno m diskretno. Po-nud-he na i>g!as.ni oddelek .Jutra« pod »Ureditev dol go*v«. 41865-16 Vložim z osebnim delovanjem v dobro rentabilno industrijsko podjetje večji znesek. Sem vsakega komercialnega de'a zmožen, dober kalkulant in organizator. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Družabnik 500.000«. 41833-16 beaeda 1 Di>n. j za dajanje naslova »li j za Šifro n» 5 Din 08i j Martinova goska bogato obložene im namočena vab' vse v nede.jo »Fvankopan^ki dvor« Ples. zabava, em^b. 41565-18 Gostilna Štiri stanova njska. n-o-rretna. na periferiji Martbira raradl d-u-ž'nsklh razmer takol racodai ali se da v pnt-pvion kT.nl-tal P'n l^nn^O dr"Ti hranilne knližiee. Naslov v oglasnem . ku »Jutra«. 418B0-17 Vsaka l>HS«Ia \ Om j a la>anj* naslov* 1» Šifro r» 5 Din Vložne knjižice K «mn .4k- m-firn^ h'arii-ln:ee k'»p'm p>d m1 po g >jt P- nn ttif ne aeoi oddelek »Jutra« ood Šifro »Pol.na vred«ost«. 41559 16 Hranilne kni:ž5ce kopire ali on»daete 'e-o-ie-ojiia naj kulantneje r»ri Pn^lovn za V id d "1 7,:l?'eh pra Jk« n! "« 6'TI Za odz- v »-pril^ili? inamko na 3 Dn 16 Dnižabnikafco) e kapitalom >d 100.000 Di naprej, tud: hran;lne kn.r' žice. sp-e;m- 100 % renta bil.no p->d ■ et je — event f.ndi finanei-v Ponudb-M >y'n*n! nddHek »Jutm« pod znaftko »Bukov lop« V 701 -16 Pozor! KegfaSklm klit-bom m 4po-gim eportroikom kegljišča n ud m keglijišče pod zek> ugoitoimi p-igoji. Toči sodobna ka.pVjjca i® vsa.b te den domače krvavice. Pri »Vrh.niča.nu«. Traajška 11. Ljiublja.na. 411719 18 Na martinovo nedeljo pp diobo peSen p gosi v go stil.m Kers-lč. šišlka. 41653-18 Gostilna Kramar Dolenjka cesta, vabi na Mart.im.ovo. Dobi jo se prift na vina. pečene go^ke :n razn.o. — Prosta za.bava. 41705-IS Kam prijatelj V nedeljo zopet k dolenjskemu Lojzetu Fab-ianu. Glince 9 30 na go-sko pečeno. Krstili bomo mošt ob domači bavt s koncertom. Na svidenje 41712-1P Kam pa kam? Vabim vse cen j. goste na Martinovo nedeljo aa domače krvavice in pečenice in prvovrstna vina. ki jih ima samo Rezka Koritnik, prej ori Ravbarju za Beži-sradom. 41773-48 Kam pa kam? Osvoritev na novo prenov jene gostilne, kjer je po nizki oeni dobra pijača 'n ;ed — »Podgrajftka ket«. Ljubljana. Meetioi '.rg št 13 41800-18 '"'saka boseOia i Dui. '-a dajanje naslova ali ia Šifro p» 5 Din (19 j l ep vogalni lokal za vi.nofvS z delik«t«w> v prMm-t.i, i<{fio: bnzu centra oddam Ponood šifro »1500«. 41569 19 Zelo ugodna prilika Prodam trgovino z meša mim bagom krasno oprem ■ jeoo. na zelo prometu 'očki. križišče d'veh točk Potrebno 30.000. Fornezzi. Vii. 4.1744 19 Mesnica pripravna tudii ta drugo obrt. d->b>v> vpeljana. 'M prometnem kraju naprodaj radr. družinskih razmer. — Naslov [»ove ogabni odde lek »Jutra«. 41508 19 Trgovina s kurivom na zelo prometnem kraju v Ljubljani ugodno naprodaj. — Ponudbe ne oglasni ■oddelek »Jutra« pod šifro »Prometni kra.j«. 41707-19 Pisarniške prostore •dveh do trrb proeloro-v — ;ščemo v centru. Ponud.lv na ogl. 0"idel. »Ju.tra« p>d »Cena«. 4161Ž-19 Poslovni lokal in etannvaaje oddam na Tjrrševi - cesti št. 29. pri Gospoda raki zvezi. 41638-19 Gostilno star oznanil — na prometni točki oddam zarad; bolezni. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gostilna 22«. 41577-1« Skladišče ovet.iio in eiiiho. 15/5. oddam v Knezovi ulici St. 37 — Ljubljana VIT. 41739-19 Špecerij. trgovim> na zel.o premetnem kraju v centru me?.ta prodam. Po-iradbe na og'o«ni odde!e,k »Jutra« p^d zinafikio »Ren ta bMnost« 41742-1 o Poslovne prostore spstoj.eČP iz 2 so.b in pred sobe. v sredini mes'a !a koj oddam. Po:asmii!a daje J os "p Ježek, Seleribur»wa uiMoa 6. 41777-19 Majhen lokal v sredini mesta oddeim. — Vas'ov v og!a«n.em odd.-likn •Jutra«. 41819-19 Delavnico za. čevljarsko obrt Iščem v centru event. na dvorišču. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41817-19 Lokal poleg poete takoj oddam. — Povprašati pri hišniku, šelenburgova 6 41776-19 Trgovino ;pecerijskega in delikatesnega blaga tik Ljubljane oddam dobri mo-t';l takoj v najem vsled bolezni. Naslov v ogl. oddel. »Jutra«. 41760-14 Slaščičarno v dobrem kraju, takoj vporabno, radi selitve ugodno prodam. Ponudbe pod »Ugoden nakup« na oglasni oddelek »Jutra«. 41779-19 Manjša trgovina zelo dobro vpeljana, na naj prometne j si točki v sredini mesta Celja na predaj s celo ali delno zalogo. Potreben kapital 60.000 Din. polovico v gotovini, polovico v hranilnih knjižicah. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Prometna toč-.dd »Ju.tra«. 41555-20 Posestvo s 25 johov. na lepi liegi. 20 minut oddaljeno od postaje Rim*k:h Toplic i,n 10 minut od dal ieno od farne eerkve prodam za 85.000 i i no rje v sli zamen !«m za mon:ŠP posestvm potTve se v hotelu »Nova poŠta« — Rtmske Toplice. 41 ali enostano-vanjsko hišico z vrtom v m.estu ali na periferiji mesta Maribor, levi breg, ifci je v dobrem stanju. — 'Pooud.be je pos'ati z na-•ved-bo najnižje cene ter ■točnim opisom na naslov: Sitman A!i".:wi.j. Kozje 35. pri Raj.betibttrgu- 41514-20 Več lepih travnikov n.ji.v in stavbnih pareei v Dol. Logatcu ped ugodnimi pogoji na.p-.odaj. Poi.zve se v trafiki S. Smole — Dol. Logatec. 4K590-20 Hiša s 8 stanovanji, vrtom Im kopa'.n.:oo Din 100.000 in ''•ta.vbtii prrstor. v?e v sredini me?ta, naprodaj. — Vpiaša se v Židovski 8. Zidanšek, Maribor. 41649-20 Novo hišo eoostanovan^ko, z vrtom, ugodno proda.m. Studenci, Bol.fe-Dikova 36, Maribor. 41650-20 Novo hišo v bližini CeHa zelo poee-orodam. Naslioiv v pod.r. »Juitra« v Ce'ju. 4H639-20 Iiišo z nekaj zemlje, ob bano-vinsk.i cesti, blizu kolo-d.vora Petrovče. v . Sa.vi.nj-ski dolini prodam za Din 00. Pripravno za vsakega oh-tnicP»«fvo oziroma trgovino kupim v p-o.m<>tn.Fim m »sin. Ponudbe r>od b-. 3".SOS na Pnh"ei- ta.s. Zagreb. 41464-20 ;pOSESE" ReaHtehia pisarna družba t o t. Ljubljana. Miklošičeva e. 4 proda: HIŠO, enonadstropno, prd-kileteao, 2 komifort. pet-»ob. ^anoo vaaji, ,pri tik li ne pui Taboru, 600 m! vrta, garaiž.e. Din 460.000 — za knjižice Mestne; VIIX), novozitloii.o. enonad-s-tropnio, enodi-uži.nsko. 5 sob, najmodernejši k.om-fort, 725 m5 vrta, 3 minute od Erjavčevo ceste, Din 360,000; HISO, trgovski lokal, eno štirisobno, tri trisobna in dive en.ueob.na eta.nova.nji, cc-a 700 m2 zemAjišča, pri Taboru, Din 700.000; HISO. podkletetio. eno trisobno, eno dvosobno, pri-tikline. začetek Sp. Šiške 80» m® vrta. Din 210.000; HISO. eno trisobno in eno štirisobn-o stanovanje 6 pri ti k Linami, 1000 ms sadnega im zelenjadmega vrta. Trnovo. Din 230.000; HIŠO. novozidano. eoonad-etroipni.!-, d.ve enosobm i.n eno trisobno kom.fo-rtn.o stanovnnie, vrt, Pod.rož-nik. Din 205.000; HISO. podiklete.no, Dioivo^i-da«i.o. eno trisobno i.n eno dvosobno stanovanje, 400 m® vrta. Roina dolina. Din 153.000; HISO, enodruržiinsko. 4 eobe ku.hin:a. 2000 m' vrta. Poljansko [>rpd.mestij«. Din 1.80.0f>0. Potrebna gotov-na Din 60.000. ritanek po 7 %; HTŠO. noviozidano. 2 dvo so.bni stanovanji. 780 ms v "ta. Viič. Din 155.000: HIŠO. podkleteno. visoke prit!:?.no. dvosobno in trisobno lepo s'amorainie. pos.ehpj prizidek, vnt in dvoriSče. 500 m!. začetek Sn. ši-ške. Din ?30.000. -Pjodrni plačilni pogoji! 'fTSO. novozidano. 1 emo sobno in 2 dvosobni sta n.ovan« s p-itiklinami. vrt. Spodnja šiš-ka. Din •330.000: fJTŠ0. novozidano. tri dvo sobna stanovanja, priti k'ine. delavnica, pri Sv Krištofu, vrt. dvorišče. Din -380.000: fTTšO. novozidano. podikl-e ten.0. 5 eoosobnih in 4 dvosobna stan.ova.n;a. vrt dvorišče 550 ms. Spoiln.'« Šiška. Din 320.000: HIŠO. novozidano. visoko pritlično z m.a.n.zardo, eno dvosobno, d. ve trisobni stanovanji. 545 m! vrta. irvestio. Din 205.000; ITTŠO. prenovljeno. 4 s obe. kuhin.'«. pri.t ik line, sro sonda ns.ka pos'op;a. gor m' vrta. Št. Vid — Hk tra.mvH;a. Din 115.0n0; P.ARCETiO TrO m' veliko pod šmar+itis.ko ppsto. v krasni legi. po Din 120 z« m!: PARCELO 750 m« veliko. Kolezija. po 55 Din: Poleg te 7.1 več d "litrih sta nova.n"sVth. trgovskih hiš v L-ubl-fl.ni. na deželi, km-e^ka posestva, m-epT v vs»h delih mp«ta. v izberi po nal-'igodine!5!.h cenah. 4H844-2T, kjer ie dobro vpeljana me in p-^kalsrn-inlpa. v indiistrii;sk«m k"a»n s-edi tropa nrt kolodvo-n prodam — Hiša !e v d-ob-em »'a-n"u in '»ma 6 wh knhinio. mesnico klavnico t^en* (V), hlev velik vrt. vse ka.' »pada k ob-H itd — Prof* tnko^šntomn t>'«Wn iT.pod 90 000 TVm Na«'ov pove oglasni oddelek Jutra 41425 20 V fiohprln nr? CeH" poeenl naprosi pet W*lh parcel P"iesnila da te Anton Permozsr v Cel mi 41529 20 H'So hi na r celo oropam v Zeloni wim" 7vpiztw S fVnsfoV Te.t,otfl rr oddam stanovanje sob« ni kuihinj«. 41811-20 Kupim hišo 2—3 stanovanjsko V Ljubljani ali bližini mesta LJublJ., Opis hiše ln ceno na oglasni oddelek »Jutra« p„d šifro »Takojšnje plačUo« 41761-20 Petstanovanj. vilo novo, komfortno, ln parcelo v centru LJubljane, 2 stanovanjsko ln 12 stanovanjsko hišo na periferiji prodam pod ugodnimi plačilni-inl pogoji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sreča«. 41877-20 Manjšo vilo ali hišo z vrtom, kinpitm. Ponudbe na ogasni oddelek »Ju.tra« pod znaoko »Takoj dona.r«. 41836-20 Hišico z vrtom prodam tudi proti hranilni knjižici. Ju.rčk.ove pot 67 — pri iža.n,j.kii mitmici.. 41895-20 Enonadstropno hišo sredi vasi, par minut od postaje, električna ra.zsvet-ljava, prip-a.vna za obrtnika. v Savinjski dolini prodam tudi na kn!:žice sigurnih za.vodov. Naslov v oglasnem oddel.ku »Jutra«. 41.725-20 Parcelo 17O0 m*, m ves materijel na 'licu mesta pripravljen za vsako zg-adbo im obrt. od daijeino 5 minut od R mskih Toplic, ugodno prodam. — Pojasnila daje Cvikl. brivec, Rimske Toplice. 41528-20 Stavbno parcelo leipo i.n veil-k'0. v centru Bleda prodam za 12.0"" Din. In forma cilje da.!e So- kilič na Bledu. 41745-20 Hiša Stranišče 283, nova. vl-sokr-pritlična. dvostam-vanfska. naprodaj za 100.000 Din v gotovini. Polzvdbe v Stra^i^ču 580 (Kalvarija) p-i Kranju. 41767-20 Gozd, njivo in travnik Iz prve po ceni nanrodat. SrMda r>od mesto. Ko1 ^dvorska ulica 25. 41790-20 j Vs*ka besed« i l>ln; j J u da.ja.nj« naslova aH S j u Šifro pa 5 Din. (31) i ... ., Dvosob. stanovan'e šolnino, parketirano, viso-kopritličn-o, z balkoni in pri t !.k lin« mi. proti primerni ceni oddam z dee.eimhrom za. Bežigradom, Einspieler-eva uil.ca ar. Petsob. stanovanje s kabinetom, event. še 1 ali 2 *ob' v podstrešju duteretiu. e priiik'tno. v vili biizu centre Ljubljane, šolnina in mirna lega moderni komfort. f>ovsem re-novirano oddam takoj ali s februarjem Naslov pove >glasni oddelek »Jutra«. 40854 9! Štiri sob. stanovanje visok oprit«i6no. elegantno, na novo preurejeno, ol.in. elektrika, kopalnica. od •dam z nnvmb-u.ro Poiaf nila: Šubičeva 3/1. 41406 21 Trisob. stanovan5e oddam. Naslov pove ogL oddelek »Jutra«. 41473 21 Trisob. stanovanje oddam t decmh^vm ali! i® nuorjem m 800 Din. — Karlovška 15 L 41654 21 Stanovanje Hinoeobno ali dvosobno — komfortno, oddam si de ^embrom v Zeleni iamf Tovarniška 14. 41713-2! Dvosob. stanovanje s prit i'k l ima mi takoj ali s 1 decembrom oddam v Rožni do'tm.1. c. IV'-32. 41741-31 Dvosob. stanovanje * parketi. eiekt-oko. soapo -abo kopalnice in prit:kli nami ta.koj oddam v Zgor nji Šiški 221. 4:752-žl Dvosob. stanovanje s kuhinjo, kopalnico, vo dovodom in vsemi priti^ld ■lami. poleg cestne želez -ice oddam takoj mirn.i stranki. Po potrebi so,bo m služikinjo. Nas'ov pove ogla.sni oddelek »Ju.tra«.-11733-21 Stanovanje nritličino. le.po in zračno. ohsto.;eče rz sobe. kuhinje, kopalnice ter sh-ambe. takoj oddam v LjubVani — Strossma ver jeva 5. Poizve se is^otiam v ponedeljek sredo in petek od '/• 2. do 3. popoldne. 41751-31 Stanovanje sobe. kuhinje im pritifcMn ta 250 Din oddam v Zg Š!ški ob Celovški cesti. 41697-21 Enosob. stanovanje •okoj oddam. Ho-timirova iflica 17. 41684-91 Dvosob. stanovsnle s pritikl:nami t»ddam takoj stranki brez otrok. Hrenova ul. 12. 41700-31 Dvosob. stanovanje v novi hiši z velikim vt toim na Ježici takoj od dam Pv>iM zob-itetinnika. Naslov v ogl. oddellku »Jutra«. 41564-?1 Dvosob. stanovanje s kuhinjo, v vili na Mirjo fs»te-en) oddam mirni etraniki e 1. decembrom a.li pozn.e:e. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 41765-31 Dvosob. stanovanje s kuhinjo 5>n pritiklinami, na.peljava z« kofolnico, na S*«rPm trgu 17'I oddam mi-ni maloManski stranki takoj za 600 Din. 41766-21 Solnčno stanovanje pet- ali šes-sobno, s kopalni oddam. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod »Centrnim«. 41798-31 Trisob. stanovanje z in b-^z kopa I.n ;ce oddam v bližini bo.nske uiiirave. — Ponudbe na 02"'asni odde-'•ek »Ju.*na« pod »Takoi ali 1. februar«. • 41797-31 Stanovanje siobe in kuh-nje. z elektriko ter vodovodi"™ t.afcoj Tvoeeni odda Bivčar v Zg. šiškfl 211 — Pod h ribo m-41808-21 Stanovanje so.be. kuhinje in prifikVn. oddam v Streliški uilioi 29 — na vrtu. 41849-al Trisob. stanovanje z vsem komfortom. v stTO-gem centru oddam takoj ali s 1. fpb-tiar;em. NasW v oglasnem oddelku Ju.tra. 4l85tl-21 Dvosob. stanovanje z elektriko, vodo, zemljiščem oddam s 1. decembrom v Rožni dolini. c. X 28. 41808-21 Štirisob. stanovanje z vsem komfortom oddam s februa.rjem v vila. Infor macij« da,je hišnik na Mir.tu št. 9. 41888-21 Več stanovanj takoj |WM'-n: odda Tribu£. Glince. T^žašika cesta 6 — telefon 2605. 41846-21 2 štirisobni stanovanji s prit.ikM.nanji oddam v Zg. Šiški, restavracija Trigiav 418:6 21 Enosob. stanovanje odda »Juija na«, Rožna do lina. ce&ta V Lil Stev. 23 41886-21 Dvosob. stanovanje s pri tii,k linami oddam. — Vprašati na Masarjrkovi št. 64/1. 41900-31 Sobo, kabinet in pritikline widam poleg pošt«. — Po ■itid.be na oglasni oddelek • Jutra« [>od šifro »Slučaj« 41)177 Dvosob. stanovanje resnično čisto, v I. ali višjem nadstr.. Išče takoj 4 članska uradniška družina v obližju Mestnega doma. Ponudbe pod »500 do 650 Din« na oglasni oddelek »Jutra«. 41897-2J 2 mirnim osebam oddam lepo, enosobno stanovanje na Kodelje-vem za 200 Din Parket. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41840-21 Solnčno stanovanje treh sob. kopalnice ln pritiklin oddam za februar v vili pri Tobačni tovarni odraslim osebam za 950 Din. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 41852-21 , Vsaka oeseda 5»' par. ( i a dajanj« naslov* aji ' w šifro 8 Dio. (21 Stanovanje sobe in kuhinje »v en t tn di z 2 sobami, po možno sfi s HoiiaJnico šče mkr na stra.nka dveh oseb ta koj ali za februar. P.«nud be na og'asn: oddelek »Ju tra« pod »Dober plačnik« _ 41394 21* Stanovanje sobe in kuhinje, išče trgovka Ponudbe na og'as "ddelok »Jutro« pod šifro »Sama«. 41757-21/a Stanovanja eno alt dvosobno, iščem za december. Ponudbe na o?'as. oddel. »Juitra« pod »Bližina centra 500«. 41595-31a Tročlanska rodbina mirna, išče stanovanje 2 oarketiranib sob s kopal n.ioo ?m pritiklinami za 1 december, raven centruma mesta. Pomidbe na og'as ndd'»I. »Jutra« pod znamko »Udobnost«. 41691-21« Mirna stranka "šče za takoj ali pozneje trisobno či«to tn lepo sta novanje Ponudbe na ogl. oddel. »Jutra« pod Šifro »Cisto stanovanje«. ' '_41698-31 a Hvosob. stanovanje ■ mirna družina ZA ta koj ali pozneje. Ponudbe na oglasni odde'ek »Jirt.ra« pod »Vesten plačnik 90«. 41867-31/« Sobo in kahinjo m takoj pozneje, v Troovtkem, o® ur. Sen tja kobskem okraju iščeta dve os«bi v mirni hiši. Naslov io ceno n« ogasne »ddelek »Jutra« pod »Mati in »in«. Stanovanje 3—4&obiw>, e pntiklinemi. po mož-nosti s kopalnico, iščem sa februar. — P« nud.be na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Center ali bližnja periferna«. 41772-31/a Dijuikt sobe Vaaka beseda 5» par: za dajanje oanlova ali xa Šifro 3 Din. (23) Stanovanje za dva brata dijaka nižje-šolca ifcčt-m. Ponud'be na oglas, oddel. »Jutra« pod ►Dobri očod usfieh žS« 41673-22 Dijaka sostanovalca sprejmem na stanovanje. Naslov v ogi. oddelku »Jutra«. 41-584-22 Dijaka eipre.jimpim na slanovain'« z zajtrkom ali z vso oskrbo. Velika, zračna in toplo kurjena soba. Badiura. Novi trg mi. 41:636-22 Nižješolca sprejmem na poidnevno ute.n:e. Dobi tudi pomoč pri študiju. Pogoji ugodni. VpMŠafi pismeno v o?l. odd«!. »Jutra« pod »Dobri šoski usipehi«. 40559-£r2 2—3 dijake sprejmem v bližini univerze na lepo solnčno stanovanje z dobro meščansko hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41834-22 Sobo odda Vsaka beseda Ml par, za dajanje naslova ali *a Šifro 8 Pin. (23) Dve pisarniški sobi takoj odda irogerija Her m«« oa Miklošičevi r.. 30. 41520 23 Prazno soho v bližini eentra oddam sni osebi. Naslov pove oglasni oddelek »Jat.rac. 41535-23 Sobo lepo opremljeno, z uporabo kopalnice, set>. oddam boljšemu ln solidnemu n'>«odu oa Vodovodni cesti št. 5/1, pri artiljerijski voiašrrc. 41536 23 Opremljeno sobo i kopaliniico, centralno kurjavo in dvigaom. v centru mesta oddam 2 oseba ma za 750 Din mesečno. — Naslov v ogasnem oddelku »Jutra«. 41677-23 Opremljeno sobo :epo. seiparira.no, oddam gosipod:čni v vili pri Tivoliju — škrabčeva u<. 6/1. 41730-23 Sobo lepo in zračno, e posebnim vbodom, v centru mesta, v visokem pritličju odd« A. La.zar, Gradišče št. 17 41755-23 Opremljeno sobo ►ddam. Medvedova 21. 41607-23 Sobo s posebnim vhodom ter vso **krbo po zmerni ceni od lam solidni gospodični. — Glince c. Ia/5. 41619-28 Opremljeno sobo - p-isebnim vhodom oddam v Florjanski ulici 31. 41695-23 Opremljeno sobo eipo. solnčno. e posebnim vhodom oddom. Bežigrad 15. vila »Rozinka«. ' 41731-23 Več gospodov sprejmem n«i stanovanje in hrano. Cena Din 400. Po zve se: Vodmafski ,Tg 3. 41720-23 Sobo svetlo, a posebnim vbo dom. oddam solidni oseb-za 230 Di.ri Naslov v ogl odd »Jutra«. 4172S-2S Sobo s posebnim vhodnim oddem rosioodu. Na.»lov v og'as. iddeJ. »Ju-tra«. 41724-2? Sobo epo oprem.i.ieno — oddam Tos-podu-upokojencu z vso oskrbo. — Lepodvood5čni »M Tospe v Gledališki ul. 7/T.. Atanovamj« St. 4. 41709-23 Oprem Meno sobo ■"isto. južno letečo, z vho i>njn iz st.opn!c. oddam ta Voi Poleg Tabora V-bov Vvn 9/T.. desno. 41710-2S Pisarniške sobe v flrt.r>omp-m centru mps'a •ddarno takoi v na.!em — t»oi«sr>l'9: Ga.jeva 57 »n ha 128/1. 41337-3? Sobo ora®no alfi mpr enojen o. e ooseJmiim vhodom oddam Rožna dolina c. VITT/?. 4159«-?" 2 prazni sobi •vidam s 1. deremb->nm v Trnovem. Opekarska cest« St. 23. 41616-33 V strogem centru v prvem oadstr»rpju oddam sobo s kompletno oskrbo in souporabo kopalnice za 700 Din. Naslov v og-as. oddelku »Jutra«. 41749-23 Opremljeno sobo čisto, z 2 posteljama in elektriko, takoj oddam tudi zakoncema. Vprašat« v mlekarni Krnc, Celovška c. št. 4(2. 41768 23 Elegantno sobo zračno, s posebivim vhodom v centru m-esta odda .m 1 ali 2 osebama. Naslov pove ogasrni oddelek »Jir-a« 41708-3S Opremljeno sobo v bli-žimi kolodvora odd^m gospodu. Naslov v oddelku »Juitra«. 41791-33 Sobo 'epo opremljeno, z eVktr. rav.svetlijavo tak^j poceni "ddam solidni osebi v Sp. Šiški, Aljaževa 17,1. levo. 41^56-33 Soho lopo opremljeno, z električno razsvetljavo, »akoj pocem odd a.m solidni osebi v Sp. š;ški_ A!:až»va št. 17/1, levo. 41056 23 Prazno sobo s posebrrtn vhodom h) majhno p-«vis.o.bo v cen*Tii me-f*a oddam . takoi. Naslov v g'asnem oddelku ».Tn+ra«. 41866-23 Onremlieno sobo s posebnim vhodom, v Wt-?;ni finančne direkciV in »:mnazl^e oddam s-alnemu tn solidnemu gospodu. — N«s'ov v oglasnem ndd»%u »Jutra«. 4186S23 Kabinet dobro opremljen, oddam z ra-zsvetljavo in postrežbo Z8 300 Din me-seifno takot. Ogledati: Knafljeva 13/n. 41853-23 Dve lepi sobi opremlijen;. i.n kuhinjo oddam v Gledališki ulici 12. pritličje. 41884-23 Sobo lepo opremljeno, s poseb nlm vhodom, odda.m dvema boljšima osebama — tudi z oskrbo. Poljanska cesta št. 20. pritličje, levo. 4C872-23 Opremljeno sob'co čisto, oddam. — Sp-ejmem 'udi *m'.ic. oddam sVuipno ali posamezno na Napoleonovem trgu št.. 6 TI. 41858-23 Opremljeno so!h> v cestni m.osta oddaim so Hdni "sebi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2 pra m j. ve7|ni sob? s so"iporabo kuhinje in kopalnice cddam s 1. decembrom. Naslov v oglasnem oddelku t>Ju-tra«. 41871-23 m j Vsaka besed« SO p»r: j za dajanje naslova ali I ta šifro 3 Dia. (23-a) Opremljeno sobico majhno, suho tn solnčno. t lončeno pečjo, v centru mesta, po zmerno ceni išče solidna in mirna gospodič na za 15- november ali 1. december. Dopise na ogla«, oddeiek »Jutra« pod šifro »Stalna in točna plačnica«. 41600-23/a Sobo za dve osebi v sredini mesta iščem Ponudbe na ogl. oddel. »Jutra« pod značko »Navedba cene«. 41717-23a Opremljeno sobo s-epa rireno. v centru iflesta išče sta,'en gospod. — Po ntid.be na oglasni oddelek »Juitra« pod »Sefpa^ana«. 41778-23/e Sobo s posebnim vhodom in so •uporabo kopalnice, v bližini pošte iščem s 15. no vembrom aH 1. decembrom Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »300—850 Din« r«S10-23'a Sobo s klavirjem iščem. Ponudbe pod »Sre dina mesta« na oglasni od delek »Ju.tra«. 4!417-23'a Sobo s posebnim vhodom i-ali brez oskrbe v bli-4inl dramskega gledališča iščem. — Naslov v osrlasnem oddelku »Jutra«. 41795-23a Dva gospoda iščeta sobo z dvema posteljama blizu Tabora ali univerze. Ponudbe ooslatl na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Solnčno stanovante«. 41781-238 Konservatoristka išče soho e klavirjem in vso nsfc-bn. — Ponudbe na o"-'as oddelek »Jut-a« pod »Mirna 1933«. 41860-23'a Sobo epo opremljeno, i poseb nlm vbodom in kopalnico :šč- m'ad gosood Ponudbe na og'asni odde'ek »Juitra« pod značko »Tako' -oba«. 41885-23/a Dopisi Vsaka beseda 8 Din. za dajanje naolova aH Jdfre pa 5 Din. (S4) Gospod ua položaju. 45 let etar, išče inteligentno an zveeto prijateljico. Ponudbe s sliko na ogl. uddelek Jutra pod »Razvedrilo 1234«. 41399 24 XI Srčna hvala — piši. PoFub 41680-24 dedek Dvisn« pismo takoj g'avna pošta. S. T. 41460-24 Žena z otročkoma pridna itn poštena, ki ji ni mogoče vztrajati v nesrečnem zakonu, želi najti ba-go s-^ce, ki bi ji pomogio zboljšati življenje- Ponudbe na oglasni oddelek »Juva« nod značko »Blago s-c.e«. 41734-ii Za revijo rabim 10 moških in 10 ženskih g'av. ki j:h boni sii-kaa gre'is. — Fot.o-aiel :e S'aut. Gledališka u.1. 161 (Dukičev blok). 41750 Vsaka beseda i Din; j ta lujajije naslova ali Šifre pa 5 Din (S) I Podčastnik sta.r 33 iot. ieli v evrht) •akojštije ženitve znanja z meščansko gospodično aJS vdiovo brez otrnk staro oo 25—30 iet. *dravo s-rednje veliko. d»>bro razvito s hišno opravo in primemo loto. Resne ponudi«- e sli ko na og oddelek »Jutra« pod »Poroka« 40S65 25 Kratek giasovir VVirth t(o«ndorfer, skoro nov, poceini prodam. Dobrajc, Maribor, Tatttuba-ch»va SI. 4i6i5-J5 Koncertne citre ugodno naprodaj. Poizve se med 12. In 14. uro v Aie-ševčevi ulioi 40/1. 41580-16 Klavir dobro ohranjen, neprodaj. Naslov v ogabnem oddelku »Jutra«. 41731-28 Pianino dobro ohranjen, boljše znamke, kupim. Plačam takoj v gotovini. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41775-26 Pian:no skoro nov, poceni naprodaj. Naslov v oglas, oddel. »Jutra«. 41800-2B Klavir z močnim s-asom. za 3500 Din naprodaj v Cerkveni ulici št. 31, vrata 13. 4:332-26 Vsaka Oeseda t [>nt: ta dajanje naslova ali za Šifro pa 5 Din (87) »Fortuna« Ljubljana. pošto« predal št. 321, pisarna za ženit-n-o posredovanj« Vam pošlje prospekt proti predplačilu 10 Din. 282-25 Solidnemu oficirju želim postati vzorna živ-ljenska dnižica. Dop:se na •^'a-s. oddetek »Jut a« pod značko »Strogo vzgojena«. 41675-25 Učiteljica z 10 leti službe, zd-eva i.n dobra gospodinja poroči akad. izobr.. 30 "do 40 let starega gifipoda v državni službi. Cenj. d'opise 6 polnim naslovom in sliko na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Moj d.om. mo;a sreča«. — Diekrecija zajamčena. 41636-25 Gospodično v star 22—27 let z znanjem nemščine, želi poznati obrtnik v .Ljubljani. CnJ. dopise z naslovom Je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pred Božičem«. 41785-24 Varčna in popoln.-.ma vešča v go spodinjstvu želi poročita orožnika ali financarja. — Ponudbe na ociasTO odd. »Jutra« pod »Tajmost. za-iamčena 15000«. 41571-25 351etna vdova Avstrijka, z ma 'im stanova n;em se žel.: p.iriičit; z gospodom, ki ima stalno ^hi^bo. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod 5'f-o »Vdova«. 41506 25 Tntelifffinten «-n« 41369 25 Ločenec ne po svoji krivdi, s svoj.o obrtjo išče gost»odinjo z nekaj prem.ožen;a. v svrho povečania ob "ti. Dopise na pod-tusn.ico »Jutra« v Celjn pod značko »Zimska f>rpld H 41687-29 Šivalni stroj za 500 Din prodam. Me-earvkova cesta 15. 41608-29 Dva šivalna stroja dobro ohranjena, krojaški in žerieki. ugodno naprodaj na Žu.bjaku "l0. 41792-29 3 šivalne stroje krojaškega ln čevljarskega (flah) poceni, in ženskega Z8 400 Din orodam. Linhartova 14. I. ndst., Novak. 41804-20 Šivalni stroj pogreznjen, krojaški šivalni stroj poceni na-orodai. Dvorakova ulica 3/1 levo. 41759-29 | Vsaka beseda 1 Din: I j «a dajanje naslova ali I ( šifro pa 5 Din. (31) I Preklic Tem potom jajmo preklic n-jem m obžalujem, da sem popolnoma neopravičeno ža-i lil gospo Kleme.n in njene-gu očeta v gostilni Bantam dne 1. novembra t. 1. ter i se njima zahvaljujem, da ; sta odstopila od sodtni-ga poetoponja. V Hrastniku, i dne 10. novembra 19-53. — J. K o m 1 a n c, steklar, Hrastnik. 41515-31 Soliden srostHničar ln posestnik. vdovec brez otrok. 49 let. želi znanja s solidno samsko damo, izurjeno v gostil, stroki. Dopise s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobrosrčnost«. 41780-25 Trgovec vdovec brez otrok, srednjih let, poroči takoj sebi primerno gospodično ali vdovo brez otrok. Za prospekte pošHite Din 10.—. »Fortuna«. Tjjubliana, poštni predal 221. 41829-25 Drž. mojster ključavničar ooročl takoj do 30 let staro gospodično z nekaj premožen Ia. — Za orospekte pošljite Din 10.—. »Fortuna«. Ljubljana, poštni predal 221. __41830-25 i . . Vsaka beaeda i Din. ta dajanje naslova aH za Šifro m S Din. (261 Pianino nov. črn, s krasnim glasom poceini naprodaj Na «!ov v oglasnem oddekti »Jutra«. 413S9 26 Klavirj pianlni Kupujte na obroke od Din 400.— jrve svetovne fabrikate BO ■lendorfer Stetnway Far *t»r Potrof HBItI St.ing M-i^. ki nesporno oaj boljši! — Lahka oreetena mehanika Prodaja jib i ključnp te sodnt Uvedene* n bivš ičitslj G1 Mat1r» \LFONZ BREZNIK Aleksandrova cesta 1 (vogal Beethovnove ulice). i-alia r»esera.u po Din 1.75 kg nudi Pel« SntUt, Radeče — iidair m***. 41(192 33 Letošnjih orehov Jederc, ve£j«j oanolmo, obrana jaboik« 'gamb^vce; in V.isA »cipro« kupimo. Ponudbe ? »značbu množine, kvalitete m eene te kg foo n« k'uda'na postaja n« na Vov: Nabavljaine zadmga uslužbencev dri. ieWn:re v Ljubljani. 41656 33 Kislo zelje novo. prvovrstno rezane ln cele glavice za sar mo. v sodflh. v vsa-icl množini dobavila po brezkonkiiren^nl cen' Ou.=tav ErKlavec L1ub-liana Kodellevo 10 teflon 25-91. 23R-3:- Krompir lep. o^bnen. zdrav, vsako ko'nSino. po 60 Dn za 100 kg oddaj« tvrdka A. Volk LjibUra.na, Resljeva c. 24. 33 Čebulo prvovmTvo. naz,]>o5i!ja ve« k-o množ/n^ po 63 Dir za 100 kg Uršiž — Moška>n-'ci. 41758-33 ootšt^la 1 Din. ta tajanje rvaslova ali '.a *'fro m 5 Din C3.V Srebrne krone staro zlato in srebro k a p a j e rafinerija drag b kiyvio v Ljubljani Ilirska ulic« 36 — vhod Vidovi« nrkt- cest* _ pri ? »pt.il ni M.viina 70 Vsakovrstno zlato tiipajt po tttjvii jih wmab CERNE - Juvellr Ljubljana. WolIova ulica 3 Zlato, srebro, platin kupuje po aajviijifc dnev aib cenah Mariborska afi opri j« zlata — Maribor Orožnova ulic« 8. 230-85 Razno Vsaka OMtrda 1 Dili. u dajanje naslova ali za Šifro pa 5 Din. (37; Dipl. babica in maserka Jo«. Bernard. &e je preselila iz Pokopa iš-ke ulite na Zaloški cei=-ii 25. Mwt« — telefon 25-76. Priporoča t«j vsem matera.m, 41753 37 v tablah in za odeje. Preden krijete svojo potrebo, zahtevajte moje vzorce in cenik! ARBE5TER Maribor 9965 HBBMBMHB Kolosalen prtesiek taa kurivu tvori najcenejša peč sedanjosti. Ze-phir-peči vam prihranijo tekom let mnogo tisoč dinarjev. greje eno sobo kg drv ur r Izdelek: „Z E F H I E" tvornice peči d. d., Subotica. Zahtevajte brezplačne prospekte! Tovarniško zastopstvo: Ljubljana, Venčeslav Breznik Celje, D. Rakusch Maribor, Pinter & Lenard 10035 Največja stalna razstava v Jugoslaviji. Cenik s slikami brezplačno. Naročeno fc^ago pošljemo franko postaja naročilca, brez zaračunavanja omota in vozarine. Nepovoljno zamenjamo. »AVALA« tovarna otroških vozičkov Beograd, Knez Mihajlova 47. 11217 šampon varuje svetle lase nevšečnega potemnevanja in daje potem-nelim lasem tudi brez sijaja svetel blesk in svilnato mehkobo. že prvi poskus vas bo prepričal o tem! Oprema za enkratno uporabo Din 6.— Oprema za trikratno uporabo Din 12.— Dobiva se povsod. 31 fi 1 za oblaganje kuhinj, kopalnic, štedilnikov najceneje pri MATEB1JAL, trg. dr. z o. s. LJUBLJANA. Tvrševa 36. ft£on;xka struna (Rosshaar) Zimo za žimnice ir-idrace) najboljše kvalitete, vsake vrste in v vsaki množini dobite vedno pri tvrdki FBANC JEŠE, tovarna žime Stražišče pri Kranju. 272 Vzorci franko! Ustanovljeno 1768. Cene nizke! ELIGIJ ESEfi, Ljubljana, Kongresni trg 7< Najbogatejša izbira polarnih lisic srebrnih lisic PenUnnrrjev Asifrnhana Notri* ln vwh ostalih vrst krzna. Moderna konfekcija kožuhastih plaščev, jopic, večernih jopic in kepov, mnfov krznenih garnitur po najnovejših pariških In dunajskih noflelih. Moderniziranja kožuhovin. NIZKE CENE! DOBRO BLAGO! SOLIDNA POSTREŽBA Epidemije (hripa, influenca) skrbe prečesto ljudi zlasti roditelje, ki se tresejo zaradi svojih otrok. Oblasti priporočajo za sprečevanje infekcijskih bolezni največjo opreznost in čistočo. Odvračati je vedno laže nego boriti se proti Infekciji, ki je že nastopila. Po sedanjih izkušnjah je znano, da prihajajo bakterije skozi organe za so-pila v telo. Zaradi tega morate vsako jutro in tudi nekolikokrat preko dneva izpirati svoja usta in grlo z mlačno vodo, v katero nakapate nekoliko ictna francoskega žganja. Njegovo dobrotvorno delovanje je poznano že cele decenije, a tudi z Vaše strani boste dosegli uspeh v pobijanju prenašanja infekcije. Dobiva se povsod. 5 a češkega sukna! BOGATA IZBIRA! DO PREKLICA JEMLJEMO V RAČUN TUDI HRANILNE KNJIŽICE TUKAJŠNJIH PRVOVRSTNIH DENARNIH ZAVODOV. A. & E. SKABERNČ LJUBLJANA n-, samo GLAZbILA . ; kep so najpopolnejša in najcenejša. ppavijo tisoče in tisoče mojih stoonka Vidline odDn,71.-aaije\ Havajske grtape, Gitare » »148.- - \klavipske bapmardke. Mandoline - 93.- •• \ saksofoni, tpobl/e in t d. Hapmonike -7S- - B po najnižjih cenah HA3VBČ3A DOMAČA. STROKOVTfO ODPRBMNA TVRDKA GLAZBILA KRALJEVSKI OVORNI OOBAVITELJ PROIZVOD GLA.ZBIL M POTREBŠČINA Nikollčeva ul. 12./c. ZAHTEVAJTE CENIK Tovarna testenin naprodaj. Stroji tt. Werner & Pfleiderer, Wien, polvagonska kapaciteta v 24 urah, kompletni. Ponudbe na PubHcitas d. d., Zagreb, Ilica 9, pod br. 35768-c. SK A L K A raznih vrst in prvovrstna jabolka mošančke prodaja GOSPODARSKA ZVEZA tCo/zMe Ava iKUie uoCzll*. 'Kr -vkenu 1DUMwn Mama v>ten^ivu vdiuit Bctol TAuimimi^M m. vk^. Rachmojou»Co ZEMUN Luščilnlca ječmena naprodaj. Stroji tt M. Martin, Bitterfeld, kompletni, vaeonska kapaciteta v 24 urah. Ponudbe na PubHcitas d. d., Zagreb, Ilica 9, pod br. 35768-a Kupim manjšo dobro ohranjeno hladilno napravo (Kilhlanlage). Ponudbe na Marko Fuhr- man, eksport jajec in perutnine. Sunia. 11974 Oddam s 1. decembrom ali januarjem SPECERIJSKO IN KOLONIALNO TRGOV staro in dobro vpeljano v centru večjega mesta. — Dopise pod »200.000.—« na oglasni oddelek »Jutra«. 11996 mi čisto obleko, svetel ovratnik napravi kemična čistilnica SAVS STANE TyrSeva cesta 36 Cesta na Loko št. 20 — Kamnik, krojač Jerinc. OROŽARNA J. PASTUOVIČ ZAGREB, Zrinjevac 15, telefon 33-49 Za vse orožje, municijo in lovske potrebščine znatno znižane Zahtevajte brezplačni ">hra t 1. 1120f> Pristopajte U „Vod*tth**vt družbi" Sušilnica koruze naprodaj. 8-vagonska kapaciteta v 16 urah. Ponudbe na Puhlicitaa d. d., Zagreb, Ilica 9. pod br. 35768-d. INFORMACIJE zbira in da.ie, INKASO oskrbuje: „ZASCITA" Ljubljana, »Grafika«, Masarykova c. 14 Ihttimo se fiitto domov • • • SEDAJ OT OSMIH PRENAŠA RADIO PARIZ. PO HITIMO, DA NE ZAMUDIMO l ODKAR SMO SI NABAVILI NOVI PHILIPS „Super Inductanceu SPREJEMNIK JE V HIŠI POPOLNO ZADOVOLJSTVO. Reprodukcija je odlična. Slušajočl Ima vedno vtis, da je v gledališču. Zabeležite si naš naslov in na« pokličite. Sprejemnike vam hočemo brezobvezno na Vašem domu predvajati Prodaja tudi na dolgoročna odplačila. PHILIPS zastopstvo: H. SUTTNER, Ljubljana 8, Aleksandrova 6. PHILIPS 834 634 ' 'S UPEtt-MXD UC TA XCE'' »TRIBUNA« F. B. I*, tovarna dvokoies ui otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovška c. 4. Najnovejši modeli dvokoies, otroških tn tgrafi-oih vozičkov, prevoznih triclkljev, motorjev in šival-oih strojev. Velika izbira. Najnižje cene. Ceniki franko. MOŠKI, POZOR! Spolno slabost odstranite z upora&i' neškodljivega sredstva za osrepuev »La aios« De luje v vsaKl flovešii dobi s presenetljivim uspehom Vzdržuje seksualne moC do uloboKe starosti. Na tisoče priznanj. Cena 60 Um. laočne ša 100 Din — Uspen .aiam^eu v nasprotnem slučaju vruemc djnar Havelbova nrdinačnt laboratof Prana S5 Nus.e Božetechova u». 10 I L C S. R TRA2IMO MARLJIVE POVJERENIKE n Ljubljani, Celju, Mariboru 1 drugim vecim mjestima Slovenije za sakupljanje pretplat-nika na naše nove serije: Djela Miroslava Krleže u 18 knjiga Klaaici ruske književnosti u 12 knjiga Knjige našeg vremena, serija od 12 knjiga Djela S. S. Kranjčeviča i Sto godina hrvatske književnosti u 10 knjiga Djela Augusta Senoe u 12 knjiga Djela Vjenceslava Novaka u 12 knjiga Omladinske knjige Minerva u 6 knjiga i ostala razna izdanja naše naklade. Visoka i laka zarada pruža se svakome. Ponudbe za referencama slati izravno na naš naslov: Minerva nakladna knjižara d. d., Zagreb, Gunduličeva 3. "992 Vsem cenjenim odjemalcem tvrdke F. TERDINA Ljubljana, Stari trg Stev. 17 vljudno naznanjam, da prevzamem z Jutrišnjim dnem bivšo njeno špecerijsko in kolonialno trgovino. Prosim vse dosedanje in ostale konzumente, da mi blagovolijo posvetiti dosedanjo naklonjenost, za kar jim obljubljam največjo Bolid-nost cen in najskrbnejšo postrežbo. Srečko Mlakar dosedanji 10-letni uslužbenec tvrdke F. Terdina. 12007 V hudih časih so »Jutrovi« mali oglasi najcenejša naJcnpovalnlca potrebščin. Da nes priobčite oglas. Jutri le prejmete Številne ponudbe. NA VAŠ 1NSTRUMEKT JE ZABAVA; ! tako pravijo mimhi Ogkfe \ si torej temeljilo naš kaiih^ ) prednokje ha; kupite "' ' HARMONIKE Din 69.- < MANDOLINE GITARE TAMBURICE 99r ua-66: ipecijslifets so isnunatične k .iavirsfee harmon:bs itd HTIVATTt BBžiPlAČHI KATAL&-VOOhtCA lilASBIL l>1 HArlPPCK mrSCUHERO^ ACD.P0DR.MARiB0R(i. 101 7ntrtniirjfn ritmu hrriptačn, ojsmm/ petri » ZOPET ZNIŽANE CENE! Preskrbite si za zimo po nizkih cenah perje v Trgovskem domu — Stermecki. Samo: Din 10.50. 17.50 in 28.— mešano perje Samo: Din 48.—, 60.— in 103.— čiščeno perje Samo: 66.— sivi puh, Din 152.— pol puh Samo: Din 250,— beli puh. TROOVSKI DOM ImmTkl CELJE Stev. 20 TOVABflA ■ D€PH A • HI • OBLEK Zahtevajte takoj veliki, novi ilustrirani cenik z več tisoč slikami, katerega dobite brezplačno! Zahtevajte vzorce perja, da se prepričate o dobn kvaliteti. Kar ne ugaia, se zamenja ali vrne denar. P.H.J 24 Življenje — filna Roman Nobeden izmen njiju ne misli na to, da bi utegnilo imeti to slučajno srečanje še zle posledice. V parku vile »Nikolajevke« god na stotine pisanih lampijončkov. Pogled je pravljično lep. Hiša je živo razsvetljena, na terasi sedijo gostie. kolikor se jih ne izprehaja po parku. Majhna italijanska godba igra. Sluge tekajo s polnimi pladnji okoli, vsak lahko neprisiljeno M, iaroča, si postreže in pije, kjerkoli in kadarkoli ga je volja. Te zabave pri Marji Fedorovni so priljubljene prav zaradi svoje neprisiijenosti; na n,ih ni ne napetosti ne zadrege. Kneginja zna prirejati veselice. Vsak se čuti »kakor doma« in se vendar zaveda, da diha v ozračju, ki ga le malokatero prekaša z odličnostjo. Prozorno sinje se boči južno nočno nebo kakor čudovita gledališka kupola. Morje tiho šumi. Rahlo klokotaje skačejo valovi na breg in se zaganjajo po njem navkreber. Časih se oglasi preplašen, srebrn dekliški smeh, kadar katera izmed gospod:četi ob strani svojega spremljevalca zdajci opazi valove v nevarni bližini svojih drobnih nožic. Nežno drhtijo glasovi godbe v ozračju. Z mehkim, medlečim glasom poje goslač italijansko narodno psem, ki jo zaljaibljnci ponoči prepevajo dekletom ob spremljanju mandoline, kadar je ura prepolna hrepenenja in vonja cipres. Marja Fedorovna se z nasmeškom obrne k Milkoviču, s katerim sedita pri mizici ob znožju terase. Olga Nikolajevna sedi zraven Milkoviča. Gospodinja se je morala pošteno truditi, preden je ujela te četrt uri-oe za nemoten razgovor z njim. Dolžnosti jo kličeio zdaj sem, zdaj fca, in dobri Vasilij Konstant in o vič, sključen, suh gospod z dolgo belo brado, se tudi zdaj že spet ozira s terase in je išče z očmi. »Nu, gospod doktor, vendar si vas že lahko nemoteno ogledam. Nikar mi ne zamerite: toliko jih je, ki mi hočejo poljubiti roko.« »Vaša dobrota me zelo osrečuje.« »Ali ste že bili v Rusiji?« »Na žalost ne. Dohodki srednje zaposlenega odvetnika v moja deželi navadno ne dovoljujejo takih potovanj.« Marja Fedorovna se veselo zasmeje. »Kakor nikjer ne, gospod doktor. A človek mora biti optimist, kaj ne?« »Iz vsega srca. To je tudi vzrok, da se zunaj poklica udejstvujem v literaturi.« »Prelesten humor imate. Vsekako je ta optimizem obenem vzrok, da ste prišli v Nizzo.« »Prej bi reke!, usoda, gospa kneginja.« »Aha!« Mana Fedorovna mu z rahlo, žensko prekanjenostjo pomežikne. »In — ste P zadovoljni z usodo.« »Zadovoljen — kako siromašna beseda v tem primeru!« Roka Olge Nikolajevne se pod mizo dotakne njegove. Njegovi prsti jo krepko stisnejo. Marja Fedorovna se dobrotno nasmehne. »Želim vam, da bi bili zmerom zadovoljni. In veselilo me bo, če boste v bodoče pogosteje prihajali k nam. Olga Nikolajevna Pav-lovna temu gotovo ne bo ugovarjala.« Peter Milkovič si je na prvi mah osvojil njeno srce. Goslač pravkar spet poje medlečo serenado, ki seveda govori o luni. »Kad bi bilo, če bi šli z Olgo na obalo pogledat, kako se toli slavijena luna potaplja v morje,« de poredno stara kneginja in vstane. »Sicer bosta pa kmalu lahko občudovala umetni ogenj. Mislim, da se mora vsak čas pričeti.« »Tetka, zabubila bi se vate, če bd bilo še treba,« vzklikne Olga Nikolajevna. A prav ta mah stopi k mizi Vasilij Konstantinovič. »Oh, moj zvesti. Da, prosim, spremite me na teraso,« reče Marja Fedorovna, in stari carski general ji s smešnim, viteško-gizdavim priklonom ponudi komolec. Milkovič in Olga Nikolajevna kreneta v globino parka. »Ta tvoja tetka, Olga, je prečudna ženska.« Olga se priviije k njemu. Na prvi pogled si ji bil po godu, Peter. Ze prejle mi je povedala na uho. Vsa srečna sem, da je tako!« Velik in srebrn visi mesec nad morjem. Čolni veslajo nedaleč od obale. V njih sedijo ognjarii, ki pravkar končavajo zadnje priprave za bengalsko pašo očem. ★ Na ozki, temni stranski stezi se pokaže moška postava. Srajca se mu belo zablešči v izrezku fraka, ko pohiti z urnejSimi koraki skozi svetlobni krog nekega lampijona. Ta mož je Vladimir Sokolov. Tudi on je dobil vabilo na veselico. A doslej se je skrival med množico gostov in ostajal v ozadju. Zaman je izkušal začeti z Olgo Nikolajevno razgovor! Pozdravila ga je samo, kolikor zahteva spo-dobje. Pa on je ni izpustil izpred oči, in tako je izza grma prislu" škoval tudi njihovemu razgovoru v treh in se ni malo ustrašil, ko je spoznal v gospodu zraven Olge Nikolajevne prav tistega, ki ga je srečal oni večer, ko sta se z Mbajlovim vračala od Ricauta. A takoj nato se je pomiril. Temu Jugoslovanu, Olginemu zaročencu, se tako in tako ni treba bogvekaj približati. Njegov čili je: govoriti z Olgo Nikolajevno v štiri oči. Nič drugega. Zdaj ju pritajeno zasleduje. Cez nekaj minut zasršijo nad morjem prvi svetlobni brizgi, k: jih gledajo gostje z obale in z vrtne terase vile »Nikolajevke«. To je prizor, kakor da bi ga bili vzeli iz »Tisoč in ene noči«. V čarobno se izpremimjajočih barvah se zrcali vsa ta krasota v morskih valovih. Peter Milkovič sanjari ob teh čudesih. Nenavadne misli mu rojijo po glavi. Pred nekaj meseoi je bil še ubog, zbegan, v ljubezni razočaran srečolovec, ki mu ni ostajalo nič drugega, kakor svinčenka. In potem ni obveljalo: Z Bogom življenje! — ampak: Z Bogom nesrečna prošlost! Začel se je nov nemir, novo obupno iskanje! Z zadnjimi denarji v žepu se je spustil v široki svet. VSAK GOSTILNIČAR IN RESTAVBATER postrezl s pristnim BERMET-VINOM Dobi ga že v sodčkih od 501 naprej pri MARINKOV, SREMSKI KARLOVCI Najizvrstnejše zdravilno vino z Fruške gore < 4> Inozemska tvoraica m V isee za Dravsko banovino za prodajo svetskega preparata za živinorejo. Ponudbe z referencami na oglas, odd. »Jutra« pod šifro »Pruna 4«. 11965 Žične vloge po 109 Din Žične Vloge iz izvanreano trde žice Din 159. Plačljivo vnaprej, franko vsaka železniška postaja. Preprodajalci dobijo popust. Pri naročilu se prosi, da se navede natančna notranja mera postelje. „WEKA", MARIBOR o. Priložnostni nakup: 2 Dieselova motorja po 25 HP Leobers- dorfske tovarne z vsem priborom; nadalje: cisterna za olje 20.0001; cisterna za vodo 2.000 1; kompletna akumulatorska baterija J 10 s 64 členi: vklopna plošča za nabijanje akumulatorske baterije, kompletna, z releji, volt-metrom 250 V, amperometrom 80 Amp., variatorjem itd.; centrifugalna sesalka za hladno in toplo vodo, 50 litrov na minuto; dinamostroj istosmernega toka, 110 voltov, kompleten, s pogonskim jermenom, vklopcem 100 Amp., volt- in amperometrom; vse skupaj za 60.000 Din. Samo 1 Dieselov motor z vsemi gornjimi predmeti Din 40.000 brez demontaže in odpreme. Poleg tega je na razpolago še več raznih dinamostrojev istosmernega toka od 0.33 do 5.8 KW 110 voltov. Vse je v brezhibno pravilnem stanju ter se lahko ogleda v pogonu. Interesenti naj se javijo na Gradsko mu-njaro, Osijek, telefon 4-56. 11969 Lahko startanje — ker teče 32 Eno teh svojstev imajo nekatera zimska olja, Gargovle Mobiloil združuje v sebi obe. , a zimsko olje je cenejše ln bolj: Mogoče, da svojega poletnega olja še niste vsega izrabili. Toda še sedaj ga dalje izkoriščevati v motorju — bi bila štednja na nepravem mestu, ker to ni dosti tekoče, da bi moglo takoj doseči vsa mesta, kjer je mazanje potrebno, torej dovede do izrabe, ki je draga in poleg tega je tudi nepri-kladno, ker je težko spraviti motor v pogon. Pričakujte hladno letno dobo z novim oljem — z zimskim oljem po Gargoyle kazalu. Lahko stavljanje motorja v pogon pri mrazu, polna moč stroja pri vsakem obteženju, dolgotrajna uporabljivost nalitega olja brez izgube sposobnosti mazanja in lahko menjavanje brzin — v tem se kaže boljša kakovost Gargoyle Mobiloil Arctica v motorju in GargoyIe 3Iobiloil CW v menjalni škatlici. Zaradi svojih dvojnih lastnosti neobčutljivo za mraz, odporno pri visoki ob-težitvi, je bolje kot druga zimska olja, kar se tiče pogona, trajnosti in ekonomičnosti. • ••in bas sedaj Pazite, ošk.o 4 orana! LAHKO STARTANJE — VELIK mm® UČINEK — EKONOMIČEN POGON i AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA>WM steljoa pregrinja.a. — Najfinejše in nejtrpežnejSe e& okrepite 7 vez en jeni od trrdke Matek & Mikeš, Ljubljana, pcieg hotel« Štrukelj Izdelujemo ^umhnlce. prebadamo iablone, pred-Ciekujemo &isto žen. roč. de!«, imamo epecijeltii en-te! za oblake ln volane, ažurirajno tn entlem-i,. Vsakdo že ve, da "Diam-j največjo to najmodernejšo vezilaioo. Ker sami delo sprejemamo, ga sami nadziramo zato Vae tudi najboljše t>oat.reif«mo. 79 Inserirafte v „JVTRU" Luščiinica prosa naprodaj. Stroji tt. Schule, Hamburg i M. Martin, Bitterfeld, kompletni, pol-vagonska kapaciteta v 24 urah. Ponudbe na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9, pod br. 35768-b NARODNI MAGACIN TILNA LJubljana* Mestni trg 17. D. D. Tudi za zimsko blago imamo najnižje cene, n. pr.: Vzorčaste flanele .... Barhend za obleke . . . . štof za obleke 130 cm . . Zefir za srajce..... Flanelaste rjuhe Ia. , , , Odeje iz klota, ročno delo . Odeje iz rožastega hrokata . Kuhinjske brisače . . . . Din > » 2> 2 8.50 10.— 29.— 7.75 35.— 116.— 200.— 5.— Volnen štof dvojne širine . Volnen krep moderne barve športno blago za dam. plašče Voln. blago za dam. plašče Najfin. blago za dam. plašče Double za moške suknje . Češki kamgarn za moške obleke od Din 70. — do Din 190 Otroški marine plašči . . » 160 Din > > > > 31. 39. 52, 80, 140, 60, 11068 Kotenina 75 cm široka . Sifon........ šifon brez apreture . . . Platno za rjuhe 150 cm Platno za kapne 180 cm . ZAHVALA Množicam kraških rojakov, ki so spremili pokojnika na zadnji poti in vsem, ki so se nas spomnili ob smrti našega dragega soproga in očeta, gospoda Antona Kosovel šolskega vodje v pokoju m ter nam dejansko ali z besedo izpričali svoje prijateljstvo in naklonjenost, se s tem še enkrat najsrčneje zahvaljujemo. Toma j na Krasu, Ljubljana, Maribor, Dunaj, 11. XI. 1933. Žalujoči svojci 11898 o rej u je Oavonn ftavijen. izdaja tu ttouzorci.i »Jutra« Auon i\ai<>uin uskarno d. d. kot uskarnarja Piane Jezeršek. Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi S Ljubljani.