LETNA ENERGETSKA BILANCA (upoštevano je neposredno delo) MELIORACIJE IN OKOLJE Marjeta Natck* VNOS DONOS UME T N * QNOJ I IA ZAŠČITNA SREOSTVA ELEKTRIČNA ENERGIJA DELOVNA SILA SKUPAJ OBDELOVALNA POVRŠINA i PRIDELKI J OSTANKI PRIDELAVE SKUPAJ Intenziviranje kmetijske pridelave z agrote- hničnimi ukrepi je v vse večjem obsegu pod- vrženo najrazličnejšim kritikam. Z enega vidi- ka je to odsev splošne družbene krize, ki po- slavlja po vprašaj vsak pojav in proces, z dru- gega vidika pa so posegi v kmetijski prostor dejansko sprožili loliko negativnih situacij, da je kritičen pogled nanje nujen. Eden od še ne zadosti proučenih, vendar najbolj spornih posegov v agrarni prostor, so gotovo melioracije. Z vidika kmetijstva so melioracije infra- strukturne naložbe, ki šele omogočajo inten- zivnejšo pridelavo na zemljiščih, ki se prej niso izkoriščala za kmetijsko pridelavo, ali pa je *, Inštitut /.a geografijo Univerze !•. Kardelja, Trg francoske revolucije 7, (>1000 L jubl jana. bila pridelava ekstenzivna z nihajočo količino pridelkov. Vendar pa melioracije, predvsem večjih območij, obsegajo vrsto zahtevnejših posegov v prostor. Izvajanje del s težkimi gradbenimi stroji (čiščenje, ravnanje, kopanje, utrjevanje brežin itd.) ter uvajanje trenutno ekonomsko vrednejših monokullur so povzro- čili številne negativne spremembe v ekološko zelo občutljivi pokrajini. Pozitivne ekonomske učinke melioracij, ki so največkrat povezane s komasacijami, sprem- ljajo številne še slabo proučene prostorske, ekološke, socialne in druge spremembe, ki jih je potrebno ugotovili, ovrednotiti in v končni lazi predlagali ustreznejše načine intenzivira- nja kmetijske pridelave, ki bo optimalna z gospodarsko-pridclovalncga in varovalnega vidika. 61 Glede na zastavljeni cilj in namen naloge ter njeno vsebinsko zasnovo bomo izbrali us- trezno proučevano območje (eno ali več oz. samo njen del, v kolikor je območje površin- sko zelo obsežno). Če je mogoče, izberimo območje, ki se ujema z upravno enoto, kar nam bo olajšalo delo pri zbiranju podatkov. Po izboru sondnega območja zanj zberemo vso uporabno kartografsko, statistično in drugo gradivo ter letalske posnetke (če je to mogoče). Ker je pri proučevanju melioracij v ospredju primerjalna metoda (primerjamo stanje pred posegi in po njih), potrebujemo gradivo obeh stanj. To so časovno ustrezno izbrani letalski posnetki, osnovne državne karte, pregledni katastrski načrti, pedološke karte ali karte pedosckvcnc, serije statističnih podatkov in ustrezna anketa. Razpoložljivo gradivo je mogoče dobili na občinski geodetski upravi, na ustreznem občin- skem komiteju (komite za urejanje prostora in varstvo okolja), na kmetijski zemljiški skupno- sti oz. kmetijski zadrugi. Priloženi vzorec ankete prilagodimo vsebinski zasnovi naloge. Po uvodnem pregledu in vrednotenju litera- ture o problematiki melioracij in prostoru, v katerem se izvajajo, posege prostorsko oprede- limo na karti. S fotointerpretacijo časovno ustrezno izbranih letalskih posnetkov iz let 1975 ( M l : 17500) in 1985-87 (M 1 : 17500 in 1 : 10000) ali s pomočjo ustrezno izbranih osnovnih državnih kart v prvi fazi proučimo spremembe v izrabi tal, kjer ugotavljamo nas- lednje kategorije: njiva, travnik, sadovnjak, vinograd, pašnik, grmičevje, gozd, pozidane površine, struge rek, potokov, melioracijske jarke in kanale ter ceste in poli. Učinke melioracij na nekatere klimatske dejavnike in hidrografske razmere ugotavlja- mo na osnovi podatkov večletnih meritev na ustreznih postajah. Spremembe socialno-ckonomske narave proučimo iz statističnih podatkov in gradiva, dokumentiranega iz obdobja izvajanje pose- gov. Nekatere tovrstne podatke, zlasti mnenja pa bomo pridobili iz vzorca anket, ki jo izve- demo med udeleženci v proučevanem območ- ju. Poleni, ko bomo ugotovili spremembe po posegu in jih ovrednotili, poskusimo predlagati ukrepe, kako ugotovljeno stanje spremeniti oziroma popravili. ANKETA MELIORACIJE IN O K O U E Ime in priimek anketiranega: Kraj: Hišna številka: I. DRUŽINSKA STRUKTURA I.čl. 2.čl.3.čl.4.čl.5.ČI.6.čl.7.čl.S.čl. L Položaj v družini-odnos do gospodarja 1 gospodar 2 gospodarica 3 žena 4 mož 5 sin 6 hči 9 vnuk 10 vnukinja 11 brat 12 sestra 13 svakinja 14 zet ()2 « _ _ 7 oče 15 drugo 8 mati 2. Starost (navedi število i/polnjenih let) 3. Izobrazbena struktura za starejše od 15 let) 1 brez šole 6 poklicna šola 2 do 4.r.OŠ 7 srednja šola 3 do 5-7r.OŠ