glasllo občlnake konferonce SZDL IJublJana center SKUPŠČINSKA PRILOGA Ljubljana, 6. 7. 1978 Gradivo za seje zborov skupščine občine Ljubljana center 4. seja zbora združenega dela 4. seja zbora krajevnih skupnosti 4. seja družbenopolitičnega zbora Seje zborov bodo v torek, 25. jullja 1978 ob 17. url v prostorih Maglstrata, LJubljana, Mestni trg 1 Na podlagi 190. člena statuta občine Ljubljana Center SKLICUJEM 4. sejo zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Center, ki bo v torek, 25. julija 1978 ob 17. uri v veliki sejni dvorani na Magistratu, Ljubljana, Mestni trg 1 Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov 2. Verifikacija pooblastil delegatov 3. Potrditev zapisnika in poročila o izvršitvi sklepov 3. seje zbora 4. Obravnava poročila o izvajanju družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976-1980 v letih 1976, 1977 in 1978 5. Obravnava osnutka odloka o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000« 6. Obravnava osnutka odloka o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom občine Ljubljana Center za obdobje od leta 1981 do leta 1985 7. Obravnava predloga odloka o sprejetju zazidalnega načrta za zazidalni otok CS-6 Nove Poljane 8. Obravnava predloga odloka oposebnihblagovnih rezervah občine Ljubljana Center 9. Obravnava predloga odloka o organizaciji In delovanju predsedstva skupščineobčine Ljubljana Center, izvršnega sveta in občinskih upravnih organov ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni 10. Obravnava predloga odloka o obveznem radiofotografiranju prebivalcev občine Ljubljana Center 11. Obravnava poročila o delu Postaje milice Ljubljana Center za leto 1977 12. Obravnava poročila družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana o delu in pojavih na področju varstva samoupravnih pravic delovnih Ijudi in družbene lastnine 13. Kadrovske zadeve 14. Vprašanja delegatov. PREDSEDNIK ZZD Ljubljana, 6. 7. 1978 Marjan Likar, I. r. Na podlagi 190. člena statuta občine Ljubljana Center SKLICUJEM 4. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Center, ki bo v torek, 25. julija 1978 ob 17. uri v banketni dvorani na Magistratu, Ljubljana, Mestni trg 1. Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov 2. Verifikacija pooblastil delegatov 3. Potrditev zapisnika in poročila o izvršitvi sklepov 3. seje zbora 4. Obravnava poročila o izvajanju družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976-1980 v letih 1976, 1977 in 1978 5. Obravnava osnutka odloka o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000« 6. Obravnava osnutka odloka o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom občine Ljubljana Center za obdobje od leta 1981 do leta 1985 7. Obravnava predloga odloka o sprejetju zazidalnega načrta za zazidalni otok CS-6 Nove Poljane 8. Obravnava predloga odloka oposebnihblagovnih rezervah občine Ljubljana Center 9. Obravnava predloga odloka o organizaciji in delovanju predsedstva skupščine občine Ljubljana Center, izvršnega sveta in občinskih upravnih organov ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni 10. Obravnava predloga odloka o obveznem radiofotografiranju prebivalcev občine Ljubljana Center 11. Obravnava poročila o delu Postaje milice Ljubljana Center za leto 1977 12. Obravnava poročila družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana o delu in pojavih na področju varstva samoupravnih pravic delovnih Ijudi in družbene lastnine 13. Obravnava gradiva in določitev delegatov za 4. sejo zbora občin mesta Ljubljane 14. Kadrovske zadeve . , ' 15. Vprašanja delegatov • " ,... . ...... « , ¦.«,„ "<-- •- " \ - T - •• -¦ - PREDSEDNIK ZBORA KS LJublJana, 6. 7. 1978 • T Niko Pogadar, I. r. Na podlagi 190. člena statuta občine Ljubljana Center SKLICUJEM 4. sejo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Center, ki bo v torek, 25. julija 1978 ob 17. uri v prostorih Magistrata, Ljubljana, Mestni trg 1 Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnika in poročila o izvršitvi sklepov 3. seje zbora 2. Verifikacija pooblastil delegatov 3. Potrditev zapisnika in poročila o izvršitvi sklepov 3. seje zbora 4. Obravnava poročila o izvajanju družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976-1980 v letih 1976, 1977 in 1978 5. Obravnava osnutka odloka o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000« 6. Obravnava osnutka odloka o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom občine Ljubljana Center za obdobje od leta 1981 do leta 1985 7. Obravnava predloga odloka o sprejetju zazidalnega načrta za zazidalni otok CS-6 Nove Poljane 8. Vprašanja delegatov PREDSEDNIK DPZ Ljubljana, 6. 7. 1978 Mltan Gaspari, 1. r. POVZETEK ZAPISNIKA 3. seje zbora združenega dela Skupščfne občine Ljubljana Center, ki je bila dne 22. 6.1978 ob 17. uri v veliki sejni dvorani na Magistratu. Sejo zbora je vodil predsednik zbora Marjan Likar, zapisnik pa sekretar zbora Vida Turčinov. Predsedujoči je predlagal v sprejem dnevni red, kot so ga delegati prejeli z vabilom za sejo. Razprave ni bilo. Soglasno je bil sprejet naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil dele-gatov 2. Verifikacija pooblastil delegatov 3. Potrditev zapisnika in poročila o izvršitvi skiepov 2. seje zbora 4. Obravnava gradiva za 3. sejo zborov Sktipščine mesta Ljubljane in določitev delegatov za 3. sejozbora občin Skupščine mesta Ljubljane 5. Obravnava predlogov aktov za oblikovanje temelj-nega sodišča in temeljnega javnega tožilstva v Ljub-Ijani 6. Obravnava predloga odloka o potrditvi zak-Ijučnega računa proračuna občine Ljubljana Centerza leto 1977 7. Obravnava predlogov odlokov o določitvi stopenj prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na po-dročjih: - vzgoje in izobraževanja - kulture - zdravstvenega varstva - otroškega varstva, socialnega skrbstva in zapo-slovanja - telesne kulture 8. Obravnava predloga odloka o določitvi prispevka za kolektivne komunalne storitve na območju občine Ljubljana Center v letu 1978 9. Obravnava predloga odloka o določitvi stopnje prispevka za financiranje temeljnih nalog programa varstva pred požarom v občini Ljubljana Center 10. Obravnava poročila začasnega poslovodnega or-gana in predloga odloka o prenehanju začasnega ukrepa družbenega varstva v Jugoslovanski avtorski agenciji TOZD za SR Slovenijo 11. Obravnava osnutka odloka o stalnih blagovnih rezervah občine Ljubljana Center 12 Obravnava predloga dopolnitev dogovora o zdru-ževanju sredstev za izvajanje skupnih nalog v mestu Ljubljani v letu 1978 13. Obravnava predlogov dokumentov skupnosti slovenskih občin 14. Obravnava predloga za izdajo odločbe o ugoto-vitvi splošnega interesa za izgradnjo dohodne in do-vozne poti iz Bohoričeve ulice v diagnostično terapevt-ski servis Kliničnega centra v Ljubljani 4S. Izvolitev namestnika predsednika zbora 16. Imenovanje članov sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ljubljana Center 17. Kadrovske zadeve 18. Obravnava predloga za izdajo mnenja k pobudi zbora delavcev delovne organizacije »Studio«, da se začne postopek za predčasno razrešitev poslovodnega organa Vinka Ugrine 19. Vprašanja delegatov. Ad1) IZVOLITEV KOMISIJE ZA VERIFIKACIJO POOBLASTIL DELEGATOV V komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov zbora združenega dela so bili so-glasno izvoljeni: 1. Špoljarič Nikola, delegat 31. konf. del. 2. Maja Tratnik, delegat 43. konf. del. 3. Kraner Vinko, delegat 30. konf. del. ¦ . ."¦ 'i > - • Ad2) VERIFIKACIJA POOBLASTIL špoljarič Nikola je v imenu komisije za verifikacijo pooblastil delegatov podal poročilo o prisotnosti dele-gatov. Od skupnega števila 70 delegatskih mest v zboru, je bilo na seji prisotnih 63 delegatov in sicer: Števllka konference Priimek in ime 1 Rejc Tanja 2 Erkar Marjan 3 Bržan Bojan 4 Haclar Leopold 5 Fink Jože 6 Orožim Anton, Jagodic Staša, Lazič Milanka 7 Špendal Jure 8 Žitnik Danijel 9 Romšak Alojz, Antič Vojislav 10 Lenarčič Damjana 11 Novak Janez, Likar Marjan 12. Remic Jože, Kastelič Ivo 13 Selan Brane, Pirc Milka 14 Lipuž Anica 15 Dadič Vojo 16 Draksler Ljuba 17 Brajer Dragica 18 Rifelj Milan 19 Kastelic Marija 20 Okretič Marija 21 Jeršin Alojzija 22 Pibernik Janez 23 Bogme Andrej 24 Podboršek Mišo 25 Zavašnik Milica 27 Petras Janez 28 Oblak Ivan 29 Baš Mojmir 30 Kraner Vinko 31 špoljarič Nikola 32 Djordjevič Vlado 33 Gosar Janez, Biščak Darij, Zupančič Gabriel 34 , Košak Angelca 35 Zorc Miro, Trpin Gorazd, Pogačnik Dušica 36 Grom Igor, Oblak Edvard 37 Kunaver Majda 38 Živkovič Valerija 39 Arko Milka 40 Puš Milena 41 Vertovšek Slavko 42 Sekavčnik Vlado, Dostal Bogdana, Pirc Bogdanka, Dragutinovič Jasnica 43 Tratnik Maja ' 44 Brus Vida 45 Nagode-Debeljak Lučka 46 Kalčič Miran 48 . Sajko Iva 49 Hvastja Jakob 50 Dolinšek Drago Obrt Kalar Dragica Odsotni so bili delegati iz naslednjih konferenc dele-gacij: 11, 14, 21, 26, 29, 42 in 47. ¦ doaovorl - skupičinska priloga I 5 Ad3) POTRDITEV ZAPISNIKA IN POROČILA O IZVRŠITVI SKLEPOV 2. SEJE ZBORA Razprave ni bilo. Soglasno je bil sprejet SKLEP: Potrdi se zapisnik in poročilo o izvršitvi sklepov 2. seje zbora. Ad4) OBRAVNAVA GRADIVA ZA 3. SEJO ZBOROV SKUPŠČINE MESTA UUBLJANE IN DOLOČITEV DELEGATOV ZA 3. SEJO ZBORA OBČIN SKUPŠČINE MESTA UUBUANE Zbor združenga dela je obravnaval gradivo za 3., 4. in 5. točko iz dnevnih redov zbora združenega dela in zbora občin SkupSčine mesta Ljubljane. Uvodno obrazložitev k vsem tr6m točkam je podala Nuša Kerševan, predsednik IS. K 3. točki: URESNIČEVANJE POMEMBNEJŠIH NA-LOG SREDNJEROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA UUBLJANE V LETIH 1976 IN 1977 TER OCENA GIBA-NJA ZA LETO 1978 V razpravi so sodelovali: Kalčič Miran, delegat 46. konf. del., Sajko Iva, delegat 48. konf. del. in Okretjč Marija, delegat 20. konf. del. Soglasno je bil sprejet SKLEP: Predlogi in pripombe izvršnega sveta in de-legatov ter delegacij k uresničevanju pomembnejših nalog srednjeročnega družbenega plana Ljubljane v letih 1976 in 1977 ter oceni gibanj za leto 1978 se posredujejo skupščini mesta Ljubljane. K 4. točki: PREDLOG ODLOKA O OBLIKOVANJU STANARIN V LETU 1978 NA OBMOČJU LJUBUAN-SKIH OBČIN V razpravi so sodelovali: Kunaver Majda, delegat 37. konf. del., Okretič Marija, delegat 20. konf. del. in Brus Vida, delegat 44. konf. del. Soglasno je bil sprejet SKLEP: Zbor združenega dela Skupšine občirte Ljubljana Center se strinja s predlogom odloka o oblikovanju stanarin za leto 1978 na območju Ijubljan-skih občin. K 5. točki: PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O UREDITVI CESTNEGA PROMETA V UUBUANI Razprave ni bilo. Soglasno je bil sprejet naslednji SKLEP: Zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Center predlaga, da se prediog odloka o~ spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi cestnega prometa v Ljubljani umakne z dnevnega reda 3. seje zbora občin-3. seje zbora združenega dela Skunščine mesta Ljubljane, ki sta sklicani za 29. 6. 1978, iz na-slednjih razlogov: 1. Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, ki po statutu občine in na njegovi podlagi sprejetega odloka oblikujejo stališča za delegate iz občine Ljubljana Center v zboru združenega dela in zboru občin Skupščine mesta Ljubljane, niso mogli oblikovati stališč in smernic za delegate, ker niso pre-jeli ustreznega predloga pred sejo zborov občinske skupščine. 2. Po ugotovitvah izvršnega sveta se predlog odfoka bistveno razlikuje od osnutka odloka, ki so ga zbori občinske skupščine obravnavali na 2. seji maja 1978. Zaradi prekratkega roka izvršni svet ni mogel pravoča-sno proučiti predlaganega odloka in po potrebi pripra-viti predloge amandmajev, kar bi bilo nujno potrebno, saj predlagani odlok v veliki meri ureja cestni promet prav na območju občine Ljubljana Center. 3. Izvršni svet je ugotovil, da so v 15. členu predloga odloka prekoračena pooblastila, ki jih daje zakon o varnosti cestnega prometa in da določbe 16. člena predloga odloka niso v skladu z veljavno zakonodajo. 4. Izvršni svet smatra, da bi moral predlagatelj pri pripravi predloga odloka upoštevati dane predloge in pripombe izvršnih svetov skupščin Ijubljanskih občin in Uprave javne varnosti Ljubljana. DOLOČITEV OELEGATOV ZA 3. SEJO ZBORA OBČIN SKUPŠČINE MESTA UUBLJANE: Razprave ni bilo. Soglasno sta bila sprejeta SKLEPA: 1. Glede na predloženo gradivo za 3. sejo zbora občin SML delegirajo zbori skupščine občine Ljubljana Ce ter delegate tako: - zbor krajevnih skupnosti 3 delegate - zbor združenega dela 2 delegata - družbenopolitični zbor 1 delegata. 2. Na 3. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane se delegirata naslednja delegata zbora združenega dela: Kalčič Miran, delegat 46. konf. delegacij in Okretič Marija, delegat 20. konf. delegacij. Ad5) OBRAVNAVA PREDLOGOV AKTOV ZA OBLIKOVANJETEMEUNEGASODIŠČAIN -TEMEUNEGA JAVNEGA TOŽILSTVA V UUBUANI: - ODLOKA O DOLOČITVI ENOT, ŠTEVILA SO-DNIKOV IN SOONIKOV POROTNIKOV TEMEUNEGA SODIŠČA V UUBUANI TER DOLOČITVI ENOT IN ŠTEVILA NAMESTNIKOV TEMEUNEGA JAVNEGA TOŽILSTVA V LJUBUANI - DOGOVORA O ZAGO-TAVLJANJU SREDSTEV ZA DELO TEMEUNEGA SO-DIŠČA V UUBUANI INTEMEUNEGA JAVNEGATO-ŽILSTVA V UUBLJANI, - DOGOVORA O ZAGOTAVLJANJU POGOJEV ZA DELO TEMELJNEGA SODIŠČA V UUBLJANI IN TE-MEUNEGA JAVNEGA TOŽILSTVA V LJUBLJANI Uvodno obrazložitev je podal Rudi Veselič, podpred-sednik IS. V razpravi so sodelovali: Sajko Iva, delegat 48. konf. del., Kalčič Miran, delegat 46. konf. del., Tratnik Maja, delegat 43. konf. del. in Brus Vida, delegat 44. konf. del. Soglasno so bili sprejeti naslednji SKLEPI: 1. Sprejme se odlok o določitvi enot, števila sodnikov in sodnikov porotnikov temeljnega sodišča v Ljubljani ter določitvi enot in števila namestnikov te-meljnega javnega tožilstva v Ljubljani v predlaganem besedilu. 2. Sprejme se dogovor o zagotavljanju sredstev za delo temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega jav-nega tožilstva v Ljubljani v predlaganem besedilu. 3. Sprejme se dogovor o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani v predlaganem besedilu. Ad6) OBRAVNAVA PREDLOGA ODLOKA O POTRDITVI ZAKUUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA OBČINE UUBUANA CENTER ZA LETO 1977 Uvodno obrazložitev je podal Rudi Veselič, podpred-sednik IS. V razpravi sta sodelovala: Kalčič Miran, delegat 46. konf. del. in Pogačnik Dušica, delegat 35. konf. del. Soglasno je bil sprejet naslednji SKLEP: Sprejme so odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine LjubljanaCenterzaleto 1977 v predlaganem besedilu. Ad7) OBRAVNAVA PRE0LOG0V ODLOKOV O DOLOČITVI STOPENJ PRISPEVKOV2A ZADOVOUEVANJE SKUPNIH POTREB NA PODROČJIH: - VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA, - KULTURE, - ZDRAVSTVENEGA VARSTVA, - OTROŠKEGA VARSTVA, SOCIALNEGA SKRBSTVA IN ZAPOSLOVANJA in - TELESNE KULTURE. Uvodno obrazložitev je podal Rudi Veselič, podpred-sednik IS. V razpravi so sodelovali: Pribernik Janez, delegat 22. konf. del. Oblak Ivan, delegat 28. konf. del. in Pirc Milka, delegat 13. konf. del. Soglasno so bili sprejeti naslednji SKLEPI: 1. Sprejme se odlok o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na po-dročju vzgoje in izobraževanja v predlaganem bese-dilu. 2. Sprejme se odlok o določitvi stopnje prispevkaza zadovoljevanje skupnih potreb na področju kulture v predlaganem besedilu. 3. Sprejme se odlok o določitvi stopenj prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdrav-stvenega varstva v predlaganem besedilu. 4. Sprejme se odlok o določitvi stopnje prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju otro-škega varstva, socialnega skrbstva in zaposlovanja v predlaganem besedilu. 5. Sprejme se odlok o določitvi stopnje prispevkaza zadovoljevanje skupnih potreb na področju telesne kulture v predlaganem besedilu. Ad8) OBRAVNAVA PREDLOGA ODLOKA O DOLOČITVI PRISPEVKAZA KOLEKTIVNE KOMUNALNE STORITVE NA OBMOČJU OBČINE UUBUANA CENTER V LETU1978 Uvodno obrazložitev je podal Rudi Veselič, podpred-sednik IS, ki je v imenu izvršnega sveta predlagal naslednje amandmaje: 1. 2. člen predloga odloka naj se spremeni tako, da se glasi: »Prispevek za financiranje programa kolek-tivnih komunalnih storitev se plačuje iz dohodka te-meljne organizacije združenega dela ter delovneskup-nosti, oziroma ugotovljenega dohodka občanov, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo go-spodarsko ali negospodarsko dejavnost. Osnovo za obračun prispevka predstavlja osebni dohodek. Stopnja prispevka znaša 0,93.« 2. V 1. odstavku 3. člena se črtata besedi: »drugega odstavka«. 3. V 3. členu se 2. odstavek spremeni tako, da se glasi: »Občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, plačujejo prispevek po tem odloku po postopku in na način, kot je določen za prispevke za SIS in za davek od opravljanja gospodarske ali negospodarske dejav-nosti. Zbrana sredstva davčna uprava odvaja na zbirni račun pri SDK, ki jih prazni na račun Komunalneskup-nosti občine Ljubljana Center« V razpravi je sodelovala Marija Okretič, delegat 20. konf. del. -' --..,- Soglasno je bil sprejet SKLEP: Sprejme se odlok o določitvi prispevka za kolektivne komunalne storitve na območju občine Ljubljana Center v letu 1978 vključno s predlaganimi amandmaji. Ad 9) OBRAVNAVA PREDLOGA ODLOKA O DOLOČITVI STOPNJE PRISPEVKA ZA FINANCIRANJE TEMELJNIH NALOG PROGRAMA VARSTVA PRED POŽAROM V OBČINI UUBUANA CENTER Uvodno obrazložitev je podal Rudi Veselič, pred-sednik IS, ki je v imenu izvršnega sveta predlagal naslednji amandma: 1. člen predloga odloka se spremeni tako, da se glask »Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združe-nega dela ter v delovnih skupnostih in delovni Ijudje, ki z osebnim delom ter s sredstvi v lasti občanov oprav-Ijajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek (v nadaljnjem besedilu: zave-zanci), plačujejo v letu 1978 prispevek za financiranje temeljnih nalog programa varstva pred požarom na območju občine Ljubljana Center po določbah tega odloka.« V razpravi sta sodelovala: Puš Milena, delegat 40. konf. del. in Petras Janez, delegat 27. konf. del. Soglasno je bil sprejet naslednji SKLEP: Sprejme se odlok o določitvi stopnje pri-spevka za financiranje temeljnih nalog programa var-stva pred požarom v občini Ljubljana Center y pred-laganem besedilu vključno s predlaganimi amandmaji. Ad10) OBRAVNAVA POROČILA ZAČASNEGA POSLOVODNEGA ORGANA IN PREDLOGA ODLOKA O PRENEHANJU ZAČASNEGA UKREPA DRUŽBENEGA VARSTVA V JUGOSLOVANSKI AVTORSKI AGENCIJI TOZD ZA SR SLOVENIJO Uvodno obrazložitev je podal Sergej Vošnjak, pred-sednik začasnega organa v JAA. V razpravi je sodelovala Sajko Iva, delegat 48. konf. del. Soglasno so bili sprejeti naslednji SKLEPI: 1. Sprejme se odlok o prenehanju začasnega ukrepa v Jugoslovanski avtorski agenciji TOZD Avtor-ska agencija za SR Slovenijo v predlaganem besedilu. 2. Zbor združenega dela Skupščme Uvodno poročilo je podal Sergej Vošnjak, pred-sednik začasnega organa. Razpravljali so: Vojko Novak, Sergej Vošnjak, Milan Gaspari, Dragana Kraigher-šenk, MiroslavSamardžija, Jože šager, Aleksandra Gorup in Miro Ukmar. Po razpravi je zbor soglasno sprejel naslednje SKLEPE: 1. Sprejme se odlok o prenehanju zača-snega ukrepa druibenega varstva v Jugoslovanski av-torski agenciji, TOZD avtorska agencija za SR Slove-nijo v predlaganem besedilu. 2. Zbor podpira predlog za preoblikovanje TOZD Avtorska agnecija za SR Slovenijo v delovno skupnost organizacije avtorjev v skladu z zakonom o združenem delu. Družbenopolitični zbor zato poziva delavce TOZO AA za SR Slovenijo, da svoje delovanje uskladijo z zakonom o združenem delu, predvsem pa, da v določe-nem roku uskladijo z zakonom svojo organiziranost in da se najkasneje do 30. septembra 1978 izjavijo o tem ali sprejemajo pobudo za preoblikovanje TOZD v de-lovno skupnost avtorjev. 3. Zbor podpira pobudo organizacije avtorjev iz SR Slovenije za presojo skladnosti zakona o avtorski pra-vici z Ustavo SFRJ. 4. Zbor predlaga skupščini SR Slovenije, da čimprej sprejme republiški zakon s področja uveljavljanja av-torske pravice. 5. Zbor sprejme poročilo o delu začasnega organa v JAA, TOZD AA za SR Slovenijo, pri čemer ugotavlja, da si začasni organ ni dovolj prizadeval, da bi se v sodelo-vanju z avtorji TOZD AA za SR Slovenijo preoblikovala v delovno skupnost avtorjev. Ad5) OBRAVNAVA PREDLOGOV DOKUMENTOV SKUPNOSTI SLOVENSKIH OBČIN (PREOLOG DOPOLNIL STATUTA, PREDLOGI ZA OKVIRNO DELOVNO USMERITEV, PREDLOG 0OG0VORA O FINANCIRANJU DEJAVNOSTI) Ugodno obrazložitev je podal Dušan Kompare, pod-predsednik izvršnega sveta. Razpravljal je Milan Gaspari. Zbor je soglasno sprejel naslednje SKLEPE: 1. Zbor sprejema predloge In pripombe statutarno pravne komisijfe. 2. Zbor sprejema tudi naslednje pripombe k pred-logu dopolnitev statuta skupnosti: - Neprimerna je v 20. členu statuta skupnosti do-¦ločba o odločanju skupščine skupnosti z navadno ve-čino. Ustreznejša bi bila določba, da skupščina skup-nosti veljavno sklepa ob soglasju vseh delegacij. V nasprotnem primeru pa bi bilo potrebno predpostaviti ustrezno kvalificirano vefiino pri sprejemanju odloči-tev. - Zbor ugotavlja, da predlog daje v 23. členu pred-loga statuta izvršnemu odboru kot izvršilnemu organu skupščine skupnosti prevelika pooblastila. 3. Predlogi in pripombe se posredujejo Skupnosti slovenskih občin. 4. Za zasedanje skupščine Skupnosti slovenskih ob-čin, ki bo septembra 1978 se določi delegacija v na-slednjem sestavu: - Vid Štempihar, delegat zbora krajevnih skupnosti - Danijel Žitnik, delegat zbora združenega dela - Vojko Novak, deiegat družbenopolitičnega zbora in - Rudi Veselič, podpredsednik izvršnega sveta. Ad6) IZVOLITEV NAMESTNIKA PREDSEONIKA ZBORA Zbor je soglasno sprejel naslednji SKLEP: Za namestnika predsednika družbenopoli-tičnega zbora se izvoii Katja Majer. Ad7) IMENOVANJE ČLANOV SVETA ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU OBČINE UUBUANA CENTER Zbor je soglasno sprejel naslednji SKLEP: V svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ljubljana Center se imenujejo: - za predsednika: Andrej Kren - za podpredsenika: Julij Mikec - za člane: Rudi Bužga, Sandi Frelih, Mojca Hoče-var, Stane Kastelic, Nikola Loboda, Stane Megušar, Peter Mirkovič, Dimitrij Starič, Marjetka Stopajnik, Rajko Sušnik, Alojzij Terglav, Živa Vižintin in Mašenka Zupančič. Ad8) OBRAVNAVA PREDLOGA ZA IZDAJO MNENJA K POBUDIZBORA OELAVCEV DELOVNE ORGANIZACME »STUOIO« ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA PREDČASNO RAZREŠITEV POSLOVODNEGA ORGANA VINKA UGRINE Uvodno obrazložitev je podal Dušan Kompare, pod-predsednik izvršnega sveta. Zbor je soglasno sprejel nasleflnji SKLEP: Skupščina občine Ljubljana Center ugotav-Ija, da so podani razlogi za predčasno razrešitev indivi-dualnega poslovodnega organa delovne organizacije »Studio«, agencija za ekonomsko propagando Ljub-Ijana, šlajmerjeva 1/a, Vinka Ugrine. * Ad9) OBRAVNAVA OCENE SAMOUPRAVNIH IN DRUŽBENOPOLITIČNIH RAZMER V TOZD OPERA IN BALETSNG UUBUANA Uvodno poročilo je podal Milan Gaspari, ki je dele-gate obvestil tudi o sprejetih stališčih in sklepih na seji predsedstva OK SZDL Ljubljana Center. Zbor je soglasno sprejel naslednja STALIŠČA: 1. Družbenopolitični zbor se strinja z oceno delav-skegasvetaTOZD Opera in baletSNG, dajeedini izhod iz sedanjih razmer v tej temeljni organizaciji združe-nega dela v poglobitvi, dograditvi in utrjevanju samou-pravnih odnosov na podlagi zakona o združenem delu. 2. Da bi to dosegli je treba samoupravne splošne akte uskladiti z zakonom o združenem delu, zakonom o temeljih sistema družbenega planiranja in drugimi sistemskimi zakoni v skladu z začrtanim programom, natančneje opredeliti funkcijo samoupravnih in drugih organov ter zaostriti odgovornost za njihovo izvrševa-nje ter vzpodbuditi uresničevanje samoupravnih pra-vic, dolžnosti in odgovornosti delavcev te temeljne organizacije združenega dela. 3. Družbenopolitični zbor se strinja z oceno, da bi k uresničevanju teh nalog prispevalatudi ločitev funkcije individualnega poslovodnega organa in funkcije umet-niškega vodje ob istočasno natančni opredelitvi njune vsebine v statutu te temeljne organizacije združenega dela. 4. Družbenopolitične organizacije in organi samou-pravljanja v TOZD Opera in balet SNG Ljubljana so odgovorni za uresničitev navedenih rešitev. Ad10) OBRAVNAVA INFORMACIJE O SPREJEMANJU ANEKSOV K SAMOUPRAVNIM SPORAZUMOM SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTIZA LET01978IN SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV ZA FINANCIRANJE PROGRAMOV KOMUNALNE SKUPNOSTIIN SKUPNOSTIZA VARSTVO PRED POŽAROM Informacijo je podal Dušan Kompare, podpredsednik izvršnega sveta. Po razpravi je zbor sprejel naslednja STALISČA: 1. Ker so aneksi k samoupravnim sporazumom SIS družbenih dejavnosti sprejeti, saj jih je sprejelo več kot dve tretjini udeležencev, je potrebno z odloki določiti stopnje prispevkov za financiranje teh dejavnosti za tiste zavezance, ki aneksov niso sprejeli. 2. Ker samoupravni sporazum o združevanju sred-stev za opravljanje kolektivnih komunalnih storitevter za vzdrževanje objektov in naprav skupne rabe in sa-moupravni sporazum o združevanju sredstevza finan-ciranje varstva pred požarom nista sklenjena, saj jih je sprejelo manj kot polovica udeležencev, je zaradi za-gotovitve sredstev za opravljanje teh dejavnosti po-trebno z odloki predpisati prispevne stopnje za vse zavezance. 3. Pred sprejetjem odloka o določitvi prispevne stopnje za financiranje izgradnje Kultumega doma Ivan Cankar za tiste zavezance, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za financiranje izgradnje, je treba izvesti široko organizi-rano družbeno akcijo za pristopanje k temu spora-zumu. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupno-sti naj šele po izvedbi te akcije sprejmeta ustrezen odlok. Ad 11) VPRAŠANJA DELEGATOV . 1. Na Gosposvetski cesti 5 je kljub večkratnim opo-zorilom in kritikam nad lokalom še vedno napis »Caffe Hausbrandt«. Zakaj pristojni organi dovoljujejo take napise, kaj so ti organi storili, da bi se ta in drugi napisi v tujih jezikih v Ljubljani odstranili oziroma kakšne so možnosti, da ustrezen organ prepove namestitev takih napisov? (Vprašanje je postavila Mara Rupena-Osolnik) 2. Pomične stopnice v podhodu Ajdovščina še ve-dno ne delujejo. Kdo je odgovoren za tako stanje in kaj je storil, da bi zagotovil njihovo normalno obratovanje? (Vprašanje je postavil Jože Šager) Seja je bila zaključena ob 19.30 uri. Sakratar skupsčinai Predsadnik zbora: Ivo Bogataj, l.r. Mllan Oaspari, l.r. ODLOK O OBVEZNI PRIPRAVI DOKUMENTOV »LJUBLJANA 2000« Na podlagi 62. in 172. člena statuta občine Ljubljana Center, izhajajoč iz smernic za uresničevanje sred-njeročnega družbenega plana občine Ljubljana Cen-ter 1976-1980 v letu 1978 in v skladu z zakonom o temeljih sistema družbenega planiranja in o druž-benem planu Jugoslavije (Ur. I. SFRJ štev. 6/76) je Skupščina občine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela dne...........na seji zbora krajevnih skupnosti dne..........in na sejl družbenopolitičnega zbora dne......sprejela ODLOK o obveznl prlpravl dokumentov »Ljubljana 2000«. Lčlen Dokumenti »Ljubljana 2000« so: - dolgorodni družbeni plan občtn Ljubljana Beži-grad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljub-Ijana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik in mesta Ljubljane, ki vključuje dolgoročni prostorski plan občin in mesta Ljubljane, - dolgoročni družbeni plan za območje medob-činskega sodelovanja, - urbanistični načrti Ijubljanskih občin. Dokumenti »Ljubljana 2000« se izdelajo za obdobje 1981-2000 z vmesnimi etapami 1981-1985, 1986-1995 z elementi do leta 2000. 2. člen S tem odlokom Skupščina občine Ljubljana Center skupno, sočasno, dogovorno in usklajeno s skup-ščinami drugih Ijubljanskih občin in Skupščino mesta Ljubljane ter skladno s sistemom družbenega planira-nja določa obvezno pripravo dokumentov: - dolgoročnega družbenega plana občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik in mesta Ljub-Ijane z dolgoročnim prostorskim planom občin in me-sta Ljubljane ter - urbanističnih načrtov Ijubljanskih občin. 3. člen S tem odlokom Skupščina občine Ljubljana Center skupno, sočasno, dogovorno in usklajeno s skup-ščinami občin, ki so se dogovorile o medobčinskem sodelovanju in Skupščino mesta Ljubljane ter skladno s sistemom družbenega planiranja določa obvezno pri-pravo dokumenta: - dolgoročnega družbenega plana za območje me-dobčinskega sodelovanja. 4.člen Dokumenti »Ljubljana 2000« se pripravijo kot dol-goročni plani na podlagi povezanosti ekonomskega, socialnega in prostorskega vidika družbenega razvoja do leta 2000. K pripravam za izdelavo in sprejemanje dokumentov »Ljubljana 2000« se pristopi takoj. 5.člen Organizacije združenega dela, samoupravne intere-sne skupnosti, krajevne skupnosti in druge samo-upravne organizacije in skupnosti sprejmejo sklepe o pripravi elementov za dogovore o temeljih dokumentov »Ljubljana 2000« skladno z načeli sočasnega, kon-tinuiranega in celovitega družbenega planiranja. Samoupravne interesne skupnosti, ki delujejo na po-dročjih posebnega družbenega pomena in večje ter pomembnejše asociacije združenega dela, ki jih dolo-čijo izvršni sveti občin in mesta Ljubljane, sprejmejo tudi sklepe o pripravi svojih dolgoročnih planov, skla-dno z načeli družbenega planiranja. 6. člen Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center je, skupno z Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane in izvršnimi sveti skupščin drugih Ijubljanskih občin, odgovoren za pripravo dokumentov \z 2. člena tega odloka in za usklajevanje med občino in drugimi ob-činami ter mestom. Enako bo Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center skupno z Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane in z izvršnimi sveti skup-ščin občin, ki so se dogovorile o medobčinskem sode-lovanju, odgovoren za pripravo dokumentov iz3. člena tega odloka in. za usklajevanje med občino in drugimi občinami medobčinskega sodelovanja ter mestom. 7. člen Zavod za družbeni razvoj Ljubljana je, skladno z določili »Družbenega dogovora o nalogah in vlogi Za-voda za družbeni razvoj Ljubljana«, nosilec izdelave strokovnih gradiv za dokumente »Ljubljana 2000«. Za-vod bo v pripravo gradiv vključil znanstvene in stro-kovne delovne organizacije, samoupravne organizacije in skupnosti, pristojne upravne organe in službe. 8. člen Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center do-loči, usklajeno z izvršnimi sveti skupščin drugih Ijub-Ijanskih občin in Izvršnim svetom Skupščine mesta LjuBliane delovni program za izdelavo dokumentov iz 2. člena tega odloka in usklajeno z izvršnimi sveti skupščin drugih občin, ki so se dogovorile o medob-činskem sodelovanju in Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane delovni program za izdelavo doku-mentov iz 3. člena tega odloka. 9. člen Sredstva z izdelavo dokumentov »Ljubljana2000« se združujejo na podlagi samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev. Delovni programi so sestavni del teh sporazumov. Samoupravne sporazume o združevanju sredstev za izdelavo dokumentov »Ljubljana 2000« bodo pod-pisniki samoupravnega sporazuma o usklajenem pri-stopu in naročilu strokovnih gradiv za izdelavo dol-goročnih planskih dokumentov »Ljubljana 2000« pod-pisali do 30. septembra 1978. leta. 10.člen Skladno z načeli sočasnega družbenega ptaniranja sklenejo nosilci planiranja samoupravni sporazum o usklajenih delovnih programih in pristopu k izdelavi strokovnih planskih gradiv. S samoupravnimi sporazumi in delovnimi programi se posebej opredeli tudi metodološka in usklajevalna vloga nosilca izdelave strokovnih gradiv dokumentov »Ljubljana 2000« glede na sočasno pripravo planov samoupravnih organizacij in skupnosti in obveznost udeležencev planiranja, da posredujejo potrebne po-datke nosilcu izdelave dokumentov. 11.člen Nosilci planiranja bodo uporabljali dogovorno ob-vezno metodologijo in skupne minimalne obvezne ka-zalce, ki jih predpiše Zvezni izvršni svet oziroma Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center, skupno z Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane, izvršnimi sveti skupščin drugih Ijubljanskih občin in izvršnimi sveti skupščin občin, ki so se dogovorile o medobčinskem sodelovanju, po potrebi predpiše do-polnitev skupne obvezne metodologije in minimalnih kazalcev, ki so za Ljubljano posebej pomembni. 12. člen Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center, us-klajeno z izvršnimi sveti skupščin drugih Ijubljanskih občin in Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane, predloži: - skupščini občine osnutek smernic najkasneje do 20. septembra 1979, - udeležencem dogovorov o temeljih plana osnutek dogovorov o temeljih plana najkasneje do 20. maja 1980, - skupščini občine osnutek plana najkasneje do 20. maja 1980. Skladno z načeli sočasnega in kontinuiranegaplani-ranja bodb nosilci planiranja iz 5. člena prilagodili pripravo posameznih faz svojih planov rokom iz prejš-njega o.dstavka. Roki iz prvega odstavka bodo s posebnim sklepqm po potrebi usklajeni s programom priprave dolgoroč-nega in srednjeročnega družbenega plana SR Slove- nije. 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA CENTER Številka: Predsednik skupftčine Datum: Miroslav Samardžlja OBRAZLOŽITEV Z odlokom o obvezni pripravi dokumentov »LjUb- ,. Ijana 2000« delovni Ijudje in občani občin in mesta : Ljubljane aktivno pristopajo in se vključujejo v proces načrtovanja dolgoročnega družbenega razvoja, s če- mer uresničujejo svojo pravico in dolžnost odločanja v procesu družbene reprodukcije in odločanja o svo- jlh in družbenih interesih v samoupravnih skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih ter uresničujejo vzajemno odgovornost in obveznost, da 8 samou- pravnim sporazumevanjem oz. dogovarjanjem omo- • gočijo usklajenost družbenega razvoja. Dokumenti »LJubljana 2000« so: - dolgoročnl di-užbeni plan občin Ljubljana Bežl-grad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljub-Ijana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik in mesta Ljubljane, z dolgoročnim prostorskim planom občin in mesta LJublJane, - dolgoročni družbeni plan za območje medob-člnskega sodelovanja, - urbanlstični načrtl Ijubljanskih občin. Dolgoročnl družbeni plan občin in mesta Ljubljane, ki vključuje tudi dolgoročni prostorski plan, bo en dokument, v katerem pa bodo posameznl planaki elementi prikazani za posamezno občino in za mesto posebej. Dolgoročni družbeni plan za območje medob-činskega sodelovanja je plan določenih skupnih in-teresov in usklajenosti razvojnih odnosov na ob-močju občin, ki tvorijo skupnost občin Ijubljanske regije in še nekaterih občin, ki so se odločile za medobčinsko sodelovanje v tem okviru. Urbanistični načrti Ijubljanskih občin obsegajo: - urbanistični načrt Ljubljane, ki bo izdelan za raz-širjeno ureditveno območje mesta Ljubljane (GUP) in - urbanistične načrte tistih razvojnih območij, ki jih bo opredelil dogovor o temeljih dolgoročnega druž-benega in prostorskega plana občin in mesta Ljub-Ijane. Za mestno (ureditveno) območje Ljubljane bo iz-delan urbanistični načrt kot en dokument. Glede na to, da se bomo za število in obseg ob-močij ostalih urbanističnih načrtov opredelili v dogo-voru o temeljih plana, teh planov posamično ne nava-jamo v sklopu dokumentov »Ljubljana 2000«. Oprede-litev problematike in izdelave ter vzpostavitev infor-macijske baze za te urbanistične nsčrte pa bo soča-sna in soodvisna z ostalimi dokumenti »Ljubljana 2000«. Odlok sprejema Skupščina občine Ljubl|ana Center skladno in usklajeno z drugimi občinami Ljubljane in Skupščino mesta Ljubljane. Odlok o uvajanju obveznih priprav dolgoročnega plana za območje medobčinskega sodelovanja sprej-mejo sočasno in usklajeno s skupščinami občin in mesta Ljubljane tudi druge skupščine občin, ki se dogovarjajo o medobčinskem sodelovanju, kar ustreza usklajevalnemu in dogovornemu značaju tega dolgoročnega razvojnega dokumenta. Dokumenti »Ljubljana 2000« se izdelajo za obdobje 1981-2000 z vmesnimi etapami 1981-85 in 1986-1995 z nekaterimi elementi do leta 2000. Etapa 1981-85 podaja dolgoročne usmeritvene ele-mente za srednjeročni družbeni plan občin in mesta Ljubljane za obdobje 1981-85, etapa 1986-1995 z ne-katerimi elementi do leta 2000 pa se vključuje v pri-pravo dolgoročnega družbenega plana SFRJ In SRS (Ur. list SFRJ, št.: 22-397/78). Odlok, izhajajoč iz načel in določil o sočasnosti, kontinuiranostl, usklajenosti fn celovitosti planiranja, opredeljujejo: - obveznost samoupravnih organizacij in skupno-sti, da vzporedno sprejmejo sklepe o obvezni pripraVi elementov za dogovore o temeljih dokumentov »Ljubljana 2000«, nekatere pa za pripravo svojih pla-nov, da bi tako omogočili tudi soodvisno izdelavo plansklh dokumentov družbenopolitičnih skupnosti Ljubljane; - potrebo usklajevanja rokov s programl priprave družbenega plana SR Slovenije za obdobje od 1981 do 1985. V -kratkem se pričakuje republiški odlok o pripravi tega plana, vendar moramo v Ljubljani začeti s pripravo planov čimprej; - vlogo in obveze organov skupščine občine; - postopke sprejemanja in roke enako za vse plan-ske dokumente »Ljubljana 2000« (odlok-smernice-elementi-dogovor-plan); - obveznosti za opredelitev delovnega programa in način dogovarjanja o združevanju sredstev za iz-delavo teh planov in o medsebojno usklajenem pri-stopu udeležencev; - nosilca priprave strokovnih gradiv za dokumente »Ljubllana 2000«. IS predlaga skupščlni, da se odlok sprejme v dvo-faznem postopku. IZVRŠNI SVET ODLOK O OBVEZNI PRIPRAVI SREDNJEROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA S PROSTORSKIM PLANOM OBČINE LJUBLJANA CENTER ZA OBDOBJE OD LETA 1981 DO LETA 1985 Na podlagi 82. in 172. člena statuta občine Ljub-Ijana Center, v skladu z zakonom o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugo-slavije (Ur. I. SFRJ štev. 6/76) in upoštevajoč odlok o uvajanju obveznih priprav prostorskih planov v SR Sloveniji (Ur. I. SRS štev. 4/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na seji zbora združenga dela dne . ......, na seji zbora krajevnlh skupnosti dne .... .....in na seji družbenopolitičnega zbora dne .... .... sprejela ODLOK o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom občine Ljubljana Center za obdobje od 1981 do leta 1985 1. člen S tem odlokom Skupščina občine Ljubljana Center skupno, sočasno, dogovorno in usklajeno s skup-ščinami drugih Ijubljanskih občin in Skupščino mesta Ljubljane ter skladno s sistemom družbenega plani-ranja določa obvezno pripravo srednjeročnega druž-benega plana s prostorskim planom občine Ljubljana Center za obdobje od leta 1981 do leta 1985 (v na-daljnjem besedilu srednjeročni plan). 2. člen Srednjeročni plan se pripravi na podlagi povezano-sti ekonomskega, socialnega in prostorskega vidika družbenega razvoja za obdobje od leta 1981 do leta 1985. Srednjeročni plan se izdela sočasno z izdelavo dokumentov »Ljubljana 2000«. K pripravam za izdelavo in sprejemanje srednjeroč-nega plana se pristopi takoj. 3. člen Organizacije združenega dela, samoupravne intere-sne skupnosti, krajevne skupnosti in druge samo-upravne organizacije in skupnosti sprejmejo sklepe o pripravi svojih srednjeročnih planov ter pripravi ele-mentov za samoupravne sporazume in dogovore o temeljih srednjeročnih planov skladno z načeli soča-snega, kontinuiranega in celovitega planiranja. S tem nosilci planiranja istočasno izpolnijo ob-veznost, ki izhaja iz določil 1. odstavka 5. člena od-loka o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000«. 4. člen Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center je, usklajeno z Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljub-Ijane in izvršnimi sveti skupščin ostalih Ijubljanskih občin, odgovoren za pripravo plana iz 1. člena tega odloka in za usklajevanje v občini, med drugimi ob-činami ter mestom. 5. člen Nosilec izdelave strokovnih gradiv srednjeročnega plana je Zavod za družbeni razvoj Ljubljana, ki mora pri pripravi gradiv sodelovati tudi z drugimi znan-stvenimi in strokovnimi delovnimi organizacijami, go-spodarsko zbornico ter s pristojnimi upravnimi or-gani in službami. Obseg in vsebina dela na izdelavi srednjeročnega družbenega plana občine bo oprede-Ijena z delovnim programom. 6. člen Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center bo usklajeno z izvršnimi sveti skupščin drugih Ijubljan-skih občin in Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljub-Ijane določil delovni program za izdelavo plana iz 1. člena tega odloka. Sredstva za izdelavo srednjeročnega plana se za-gotovijo v proračunu občine, lahko pa se tudi zdru-žujejo na podlagi samoupravnih sporazumov o zdru-ževanju sredstev ali \z drugih virov. Skladno z načeli sočasnega, kontinuiranega in ce-lovitega planiranja sklenejo nosilci planiranja samou-pravni sporazum o usklajenih delovnih programih in o medsebojno usklajenem pristopu k izdelavi stro-kovnih planskih gradiv. S samoupravnimi sporazumi in delovnimi programi se posebej opredeli tudi metodološka in usklajevalna vloga nosilca izdelave strokovnih gradiv srednjeroč-nega plana glede na sočasno pripravo planov samou-pravnih organizacij in skupnosti in obveznost udele-žencev planiranja, da posredujejo potrebne podatke nosilcu izdelave plana. 7. člen Udeleženci planiranja bodo uporabljali skupno ob-vezno metodologijo in skupne minimalne obvezne kazalce, ki jih predpiše Zvezni jzvršni svet oziroma Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center skupno z Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljub-Ijane, izvršnimi sveti skupščin drugih Ijubljanskih ob-čin po potrebi predpiše dopolnitev skupne obvezne metodologije in obveznih kazalcev, ki so za Ljubljano posebej pomembni. 8. člen Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center us-klajeno z izvršnimi sveti skupščin drugih Ijubljanskih občin in Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane predloži za plan iz 1. člena tega odloka: - skupščini občine osnutek smernic najkasneje do 20. septembra 1979, - udeležencem dogovorov o temeljih piana osnutek dogovora o temeljih plana najkasneje do 20. maja 1980, - skupščini občine osnutek plana najkasneje do 20. maja 1980. Skladno z načeli sočasnega in celovitega planira-nja bodo nosilci planiranja \z 3. člena pripravili osnutke posameznih faz svojih planov v rokih \z prejšnjega odstavka. Roki \z prvega odstavka so skladni z roki, ki jih določa Odlok o obvezni pripravi dokumentov »Ljub- Ijana 2000« in se bodo po potrebi uskladili s progra-mom priprave srednjeročnega družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1981 do leta 1985. Roki \z prvega odstavka se bodo prav tako po po-trebi uskladili s programom priprave srednjeročnega prostorskega plana SR Sloveniie za obdobje do leta 1985. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Ura-dnem listu SR Slovenije. SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA CENTER Številka: Predsadnik skupftčin« Datum: Mlroslav Samardžija OBRAZLOŽITEV Z odlokom o obvezni pripravi srednjeročnega plana občine Ljubljana Center delovni Ijudje in ob-čani občine LJubljana Center aktivno prlstopajo in se vključujejo v proces načrtovanja družbenega ra-zvofa, s čimer uresničujejo svojo pravico in dolž-nost odločanja v procesu družbene reprodukcije In odločanja o svojih in družbenlh Interesih v samou-pravnlh organizacijah in skupnostih in družbenopo-litičnlh skupnostih ter uresničujejo vzajemno od-govornost in obveznost, da s samoupravnlm spora-zumevanjem oz. dogovarjanjem omogočljo usklaje-nost družbenega razvoja. Srodnjeročni plan razvoja je temeljni plan social-nega in ekonomskega razvoja ter prostorskega ure-janja in se sprejema za obdobje petih let. S prl- ' stopom k pripravi srednjeročnih planov za na-slednje plansko obdobje nadaljujemo s prakso pla-niranja, ki smo jo začeli s srednjeročnimi plani za obdob|e od leta 1976 do leta 1980 in ki ima poziti-ven odraz v sedanjem razvojnem obdobju. Srednjeročni družbeni plan vključuje tudi prostor-skl plan. Odlok sprejema Skupščina občine Ljubljana Cen-ter skladno in uskaljeno z drugimi skupščinami LJubljane in Skupščino mesta LJubljane. lzha]ajoč \z načel in določil o sočasnosti, kon-tlnuiranosti, usklajenosti in celovitosti planiranja, odlok opredeljuje: - obveznost samoupravnih organizacij in skupno-sti, da sočasno sprejmejo sklepe o obvezni pripravi svojih planov, da bi tako omogočili tudi soodvisno izdelavo planskega dokumenta občine, - usklajevanje rokov s programom priprave sred-njeročnih prostorskih planov v SR Sloveniji in po-trebo usklajevanja rokov s programi priprave druž-benega plana SR Slovenije za obdobje od 1981-1985, - vlogo \n obveze organov Skupščine občine, - postopke sprejemanja in roke enako za vse srednjeročne plane (odlok-smernice-elementi-dogo-vor-plan), - obveznost za opredelitev delovnega programa in načina financiranja priprave plana in o med-sebojnem usklajenem pristopu udeležencev, - nosilce priprave strokovnih gradiv. IS predlaga skupščini, da se odlok sprejme v dvo-faznem postopku. IZVR&NI SVET ODLOK O SPREJETJU ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA OBMOČJE ZAZIDALNEGA OTOKA CS-6 Na podlagi 12. in v zvezi s 13. členom zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 173. člena statuta občine Ljubljana-Center je skupščina občine Ljubljana-Center na.....seji zbora združenega dela, dne...........in na...... seji zbora krajevnih skupnosti, dne.......... sprejela ODLOK o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazldal-nega otoka CS-6 (Nove Poljane). 1. člen Sprejme se zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka CS-6, ki obsega predel med Ljubljanico, želez-niško progo Ljubljana-Karlovac (od Ljubljanice do Po-Ijanske ceste), Glonarjeve (od Poljanske do Ljub-Ijanice), kaferega je izdelal Ljubljanski urbanistični za-vod pod štev. 2242 v aprilu 1977 in št. 2450/78 v aprilu 1978. 2. člen Zazidalni načrt sestoji iz programskega deta, te-hničnega dela in pravilnika za izvajanje zazidalnega načrta, v smislu določil 8. člena zakona o urbani-stičnem planiranju. 3. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri upravnem organu skupščine občine Ljubljana-Center, ki je pristojen za urbanizem, stro-kovni službi za urbanizem skupščine mesta Ljubljane, Ljubljanskem urbanističnem zavodu in Geodetski upravi pri skupščini mesta Ljubljane. 4. člen Lokacijska dovoljenja, za objekte na obmodju, ki ga pokriva zazidalni načrt CS-6, se smejo izdajati potem, ko bo zazidalni načrt opremljen z dokumentacijo za realizacijo zazidalne zasnove za etape, ki jih določa pravilnik. Dokumentacijo za realizacijo zazidalne za-snove za posamezne etape potrjuje izvršni svet ob-činske skupščine. 5. člen Investitor je za arhitektonsko obdelavo in vključitev novih objektov k že zgrajeni okolici dolžan predložiti k zahtevi za gradbeno dovoljenje potrdilo, da je namera-vana gradnja v skladu s prostorskim načrtom in njego-vimi elementi. Potrdilo izda upravni organ občinske skupščine Ljubljana-Center, pristojen za urbanizem. 6. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja urbani-stična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe ' skupščine mesta Ljubljane. 7. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati sklep o potrditvi programskega dela zazidalnega načrta za ob-močje zazidalnega otoka CS-6 Povšetova ulica (Uradni list SBS, š(. 13/74). 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. SKUPŠČINA OBČINE UUBLJANA CENTER Številka: 351-94/72 PREDSEDNIK SKUPŠČINE Datum: Miroslav SAMAROŽIJA I. r. PRAVILNIK ZAIZVAJANJE ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA OBMOČJE ZAZIDALNEGA OTOKA CS-6 NOVE POLJANE A. Splošna določila 1. člen Pravilnik zajema območje zazidalnega otoka CS-6 -Nove Poljane in opredeljuje: 1.1. - lego, vlogo in vključitev nove zazidave v širši prostor 1.2. - lokacijo, orientacijo, dimenzijo nove zazidave 1.3. - vsebinsko namembnost objektov nove zazi-dave s kapacitetami ter režim za obstoječe objekte 1.4. - funkcionalno členitev in izrabo površin v naselju 1.5. - prometne površine in prometni režim v naselju 1.6. - podaja oblikovne in ureditvene smernice in nivo urbanistične opreme naselja. 2. člen Tehnični del zazidalnega načrta je izdelan na osnovah: 2.1. Sprejetega in potrjenega programskega delaza del zazidalnega otoka CS-6 z dne 13. 3. 1974 - Uradni listšt. 13/74. 2.2. Na osnovah izbrane zazidalne variante kot re-zultat internega natečaja iz I. 1974. 2.3. Sklepa izvršnega sveta Sob Center s 60. seje z dne, 17. 12. 1975 o zgostitvi stanovanjskega fonda ob Koblarjevi ulici. 2.4. Izgradnja stanovanjske soseske CS-6 je uvr-ščena v srednjeročni program občine Center (1976-80) na osnovi odloka o izboru prioritetnih zemljišč za sta-novanjsko gradnjo (Uradni list SRS št. 45/1973) na ureditvenem območju Ljubljane. 2.5. Sprememb in dopolnitev programskega dela za-zidalnega načrta za CS-6 iz I. 1974, ki jih je izdelal LUZ pod šifro 2105/76 v juliju 1976. 2.6. Na osnovi javne razprave ter sklepa sveta KS Poljane - obdelava predela med Povšetovo ulico, že-lezniško progo, Glonarjevo ulico, št. projekta 2450. 3. člen Zazldalnl načrt sestavljajo: A. Programski del zazidalnega načrta, mapa A. B. B 1 Zazidalne zasnove, mapa B. B 2 Kompleksno primerjalno vrednotenje zazidalne dokumentacije, mapa C. B 3 Sociološki vidiki - brošura 1. del, 2. del. C. Tehnični del: C 1 urbanizem, mapa D C 2 geodezija, promet, komunala, mapa E C 3 pravilnik, tehnično poročilo, mapa F C 4 ekonomska analiza, mapa G C 5 vprašanja in odgovori na razgrnitev tehn. deia ZN CS-6, mapa H. D. Programski in tehnični del ZN za predel med Povšetovo ulico, železniško progo, Glonarjevo ulico) -mapa I, št. proj. 2450. 4. člen Elementi tehničnega dela zazidalnega načrta so enotna osnova za izdelavo dokumentacije za realiza-cijo za celotno območje ali za posamezne faze. 5. člen Projekte za vse nove objekte stanovanjske, sprem-Ijajoče ter parkirne, je potrebno projektirati v skladu z določili vertikalnega ter horizontalnega gabarita. 6. člen Posamezni elementi se pri izdelavi nadaljnje doku-mentacije - dokumentacije za realizacijo ter lokacijske dokumentacije lahko menjajo le pod posebnimi okol-nostmi in v izjemnih in utemeljenih primerih ter ob polnem soglasju sodefujočih odgovornih obdelovalcev tehničnega dela ZN, strokovnih organov investitorja in pristojne strokovne in upravne službe občine. 7. člen Eventualne spremembe in uskladitev pri urbani-stično zazidalni, geodetski, komunalno ureditveni ali -investicijsko-tehnični dokumentaciji mora opraviti ob-delovalec (projektant) prvotnih načrtov. 8. člen Pravilnik je sestavni del zazidalnega načrta in je obvezen za vse izdelovalce nadaljnje urbanistične do-kumentacije - dokumentacije za raalizacijo, lokacijske dokumentacije, glavnih projektov komunalnih naprav, glavnih projektov stanovanjskih in spremljajočih ter parkirnih objektov, za investitorje, izvajalce ter za vse družbeno upravne organe. . 9. člen Sestavni del tega pravilnika je tehnično poročilo k zazidalni zasnovi za zazidalni otok CS-6 »Nove Po-Ijane«. B. Detajlna določlla -, .. Urbanlstlčni elementl: *> 10. člen Urbanistično-arhitektonski del tehničnega dela zazi-dalnega načrta določa: 10.1. Deflnitivne programske elemente: a) Definira objekte, ki jih vključujemo v novo zazi-davo, objekte, ki spremene namembnost, objekte, ki jih rušimo. b) Gostoto prebivalcev in faktor izrabe. c) Dinamični in mirujoči promet. d) Coniranje programa - stanovanja, spremljajoči : program. e) Obodno parcelacijo. 10.2. Funkcionalne elemente: a) Ločitev motornega in peš prometa. b) Režim dostopa za urgentna vozila (snaga, po-žarna varnost). c) Lokacije zaklonišč v objektih. d) Meje oz. načelno funkcionalno delitev zemljišč po kategorijah - javno zemljišče, ki vključuje znotraj obodne par-celacije prometne in utrjene skupne površine, par-kovne površine, športna in otroška igrišča, ploščadi nad parkirnimi mesti, - funkcionalno zemljišče objektov, ki vključuje fun-duse in nezazidano funkcionalno zemljišče objektov. 10.3. Oblikovne elemente: a) Horizontalni in vertikalni gabarit objektov. b) Ureditev prometnih površin. c) Ureditev peš poti. d) Ureditev ploščadi. e) Predloga ureditev in zasaditev ter konfiguracijo prostih površin na javnih in funkcionalnih zemljiščih. 10.4. Tehnlčne elemente a) Situativne in višinske elemente posameznih nizov objektov ter posameznih objektov. b) Pogoje in način vodenja komunalnih naprav. c) Predlaga etapnost izgradnje. 11. člen Na podlagi opredeljenega programa ter tehničnega dela zazidalnega načrta je možno uvesti minimalne spremembe pri objektih v smislu pogojev, kot jih do-loča zazidalni načrf. Za te dovoljene spremembe je smatrati: - minimalne razlike v tlorisnem in višinskem gaba-ritu (toleranca ± do 100 metra). 12. člen Etapnost realizacije Območja dela zazidalnega otoka CS-6 »Nove Po-Ijane« je možno deliti v pet projektnih etap (E 1, E 2, E 3, E 4, E 5) ter v 15 gradbenih faz (F 1 - F 15). Etapa E 1 - predel med novo Glonarjevo, Koblarjevo ter Povšetovo c. je možno deliti v štiri gradbene faze. F 1 - Stanovanjska stolpnica S 1 F 2 - Stanovanjski niz B 1 F 3 - Stanovanjski niz B 2 s parkirnim objektom v dveh suterenskih etažah F 4 - Stanovanjska stolpnica S 2 Etapa E 2 - Osrednji predel ZO CS-6 je deljen v tri gradbene faze F 5, F 6, F7. F 5 - Stanovanjski niz B 2 - . _ F 6 - Stanovanjska stolpnica S 4 F 7 - Vzgojnovarstvena ustanova Etapa E 3 - Vzhodni predel zazidalnega otoka je deljen v štiri gradbene faze F 8, F 9, F 10, F 11. F 8 - Stanovanjski niz B 3 F 9 - Stanovanjska stolpnica S 5 F 10 - Stanovanjski niz B 5 s parkirnim objektom v dveh suterenskih etažah F 11 - stanovanjska stolpnica s centrom naselja. Etapa E 4 - Območje južno od Povšetove ulice med železnlško progo ter pešpotjo v Kodeljev park je de-Ijeno v dve gradbeni fazi F 12 in F 13 ter F 14. V prvi fazi F 12 je ureditev parkirnih mest na terenu. F 13 je izgradnjaparkirnehiševdveh kletnih etažah. F 14 je izgradnja parkirne hiše v treh etažah nad terenom. Etapa E 5 F 15 - Parkirna hiša v trikotniku med železniško progo - Glonarjevo ulico na sedanji lokaciji podjetja »Univerzal«. - Vsaka etapa je za sebe organizacijska celota, ki se deli na posamezne gradbene faze. V okviru enotne etape je potrebno zagotoviti enovito projektno rešitev objektov in urejanja okolja. Izvajalci so obvezani ne glede na deljene gradbene faze (časovni zamiki), da v končni ureditvi zagotove vso predvideno komunalno opremo ter ureditev okolja objektov (parkiranje, zele-nice, igrišča, pešpoti itd.) po tem zazidalnem načrtu ali po ustrezni dokumentaciji za realizacijo predela. 13. člen Objekti družbenega standarda: Vzgojnovarstvena ustanova ter trgovsko, kulturni, servisni center naselja morajo biti realizirani vsaj po 2/3 dokončane gradnje stanovanj. 14. člen Parkirna mesta morajo biti sočasno grajena z izgrad-njo stanovanj. 15. člen Tehničnemu delu zazidalnega načrta sledi doku-mentacija za realizacijo zazidalne zasnove, ki v detajlu definira vse elemente tehničnega dela zazidalnega na-črta in je osnova za izdelavo lokacijske dokumentacije za objekte, komunalo in ureditev površin. 16. člen Gradbeno dovoljenje za objekte, komunalo in uredi-tev površin se izda na podlagi glavnih projektov. 17. člen Definicija kategorij zemljišča: 1. Javno zemljišče je zemljišče, ki je po zazidalnem načrtu namenjeno za graditev javnih cest primarnega in sekundarnega sistema, parkingov na terenu, peš poti, utrjenih površin za urgentna vozila, zelenih povr-šin, ploščadi (strehe nad parkirnim objektom) športnih ter otroških igrišč, namenjenih vsem uporabnikom območja. Stroški za graditev komunalnih naprav na javnem zemljišču se vključujejo v stroške opremljanja. 2. Funkcionalno zemljišče je zemljišče, ki pripada posameznim objektom in je namenjeno za njihovo in-temo uporabo. Funkcionalno zemljišče tvori skupaj z objektom osnovno parcelo, na kateri jeobjekt vknjižen v zemljiški knjigi. Velikost funkcionalnega zemljišča določa parcelacij-ski načrt. Stroški za ureditev funkcionalnega zemljišča se vkal-kulirajo v gradbeno ceno objektov. 18. člen Cestno omrežje se izgrajuje vzporedno z graditvijo posameznih etap. 19. člen V načelu mora biti vsaka posamezna etapa komu-nalno opremljena (v mejah ekonomičnosti) pred začet-kom graditve objektov). 20. člen Komunalno urejanje se definira s posebnim pravil-nikom, ki je sestavni del dokumentacije »idejnih rešitev komunalnih naprav in napeljav« v sklopu projekta do-kumentacije za realizacijo. 21.člen Tehnologija gradnje je možna klasična (armirano betonska) ali industrijska (sistem OUTIN-ORP) vendar mora vsaka od izbranih tehnologij zagotoviti racio-nalno oblikovanje humanega okolja, upravičiti lokacijo na robu mestnega središča ter zagotoviti vsaj danes veljaven nivo zunanje ureditve in bivalnih prostorov. 22. člen Struktura stanovanj in prostorska razporeditev sta-novanj naj bo selektivno na sledeč način: Stanovanja v pritličjih naj bodo predvsem za večja, družinska stanovanja (družine z otroki) ter za stanova-nja za starejše občane. Struktura stanovanj naj bo v skladu s predpisanimi normami za območje mesta Ljubljane, vendar priporo-čamo, da zaradi lokacije na robu mestnega središča damo prednost večjim stanovanjem, oziroma;dase pri projektiranju upošteva fleksibilnost združevanja oz. deljenja stanovanja (iz dveh manjših enot v eno večjo ipd.). 23. člen S potrditvijo tehničnega dela zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CS-6 postanejo določila tega pravilnika njegov sestavni del in obveza za vse partnerje, ki sodelujejo pri nadaljnji stopnji dokumen-tacije, organizacije in realizacije. POROČILO K PREDLOGU ZAZIDAVE ZA ZAZIDALNI OTOK CS-6 1.0. OBSEG OBDELAVE Po sklepu odbora za urbanizem ObS Ljubljana-Cen-ter je Ljubljanski urbanistični zavod prvotno izdelal programski in tehnični del zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka CS-6 - Nove Poljane - to je predel med Ljubljanico - železniško progo Ljubljana-Kar-lovac (od Ljubljanice do Povšetove), Povšetovo ulico in podaljškom Glonarjeve ulice proti severu do Ljub-Ijanice pod št. 2242, oktober 1977. Na osnovi javne razprave ter sklepa sveta KS Poljane pa je skupščina Sob Ljubljana-Center naročila še ob-delavo izločenega dela (predel med Povšetovo ulico, železniško progo, Glonarjevo ulico), dela zazidalnega otoka CS-6, tako, da je v končnem elaboratu obdelano celotno območje zazidalnega otoka CS-6 - predel med Ljubljanico, železniško progo Ljubljana-Karlovac (od Ljubljanice do Poljanske ceste), Glonarjeve (od Po-Ijanske do Ljubljanice). 2.0. OSNOVE ZA IZDELAVO ZAZIDALNEGA NAČRTA: 2.1 Sprejeti in potrjeni programski del za del zazi-dalnega otoka CS-6 z dne, 13. 3.1974 - Uradni list št. 13/74. 2.2. Za del zazidalnega otoka je bil v letu 1974 izveden interni natečaj. Pričujoči zazidalni načrt teme-Iji na izbrani zazidalni varianti (rešitev LUZ). 2.3. Izvršni svet Sob Center je na 60. seji, 17. 12. 1975 sprejel sklep o zgostitvi stanovanjskega fonda in o ohranitvi objektov ob Koblarjevi ulici. 2.4. Izgradnja dela stanovanjske soseske CS-6 je uvrščena v srednjeročni program občine Center (1976-80) na osnovi odloka o izboru prioritetnih zem-Ijišč za stanovanjsko gradnjo (Uradni list SRS št. 45/1973) na ureditvenem območju Ljubljane. 2.5. Sprememb in dopolnitev programskega dela za-zidalnega načrta za CS-6 iz I. 1974, ki jih je izdelal LUZ pod šifro 2105/76 v juliju 1976. 2.6. Pogodbe za izdelavo tehničnega dela ZN za del zazidalnega otoka CS-6 - naročnik SSS Ljubljana-Center, št. 14/92-74 BF/SF z dne, 15. 11. 1976, šifra projekta 2242. 2.7. Naročilo Sob Center št. 351-94/72 29. 3. 1978, za obdelavo predela med Povšetovo ulico, železniško progo, Glonarjevo ulico. 3.0. ZAZIDALNA ZASNOVA 3.1. Zazidalni načrt ohranja obstoječe individualne pretežno Pt + 1 etažne objekte: - ob Ljubljanici št.: 4, 6, 8, 10, 12, 14 a, b, c - Koblarjeva št.: 3, 5, 11, 13, 15, 17, 19, 21, 23 - Povšetova: 12, 14, 16, 18, 31, 33, 33 a, 35, 36, 38, 40, 42, 44, 46, 48. Ohranjene objekte je možno notranje adaptirati in modernizirati in redno vzdrževati, dozidave in nad-zidave objektov niso možne, možna je izraba pod-strešja v okviru obstoječega gabarita strehe. 3.2. Zazidalni načrt ruši naslednje individualne, pre-težno Pt + 1 etažne objekte: - ob Ljubljanici Št. 16 - ob Koblarjevi št. 7, 7 a in 9 - Povšetova 19 - objekte podjetja »Univerzal« ter vse skiadiščne objekte - vse zidane in ostale vojaške objekte med Ljub-Ijanico, Grablovičevo, Povšetovo in Koblarjevo ulico. Programirane objekte za rušenje je možno redno vzdrževati, možne so le manjše notranje adaptacije in modernizacije, dozidave, nadzidave niso možne, izraba podstrešij ni možna. 3.3. Objekte Koblarjeva št. 3, 5,11 je možno iz stano-vanjske dejavnosti spremeniti v nestanovanjsko, ven-dar le za dejavnosti za potrebe stanovanjskega naselja nove Poljane. 3,.4. Nova zazidava obsega: - pet stanovanjskih blokovnih nizov v smeri S-J z orientacijo stanovanj V-Z, na koncih objektov možno predvsem J ali S, kjerto odmiki od sosednjih objektov dopuščajo. V nizih A, B, C, D, E so bloki B 1, B 2, B 3, B 4, B5, - pet lomljenih stanovanjskih stolpnic v smeri S-J, V-Z z orientacijo stanovanj deloma V-Z, deloma S-J, v nizih A, B, C, D, E so stolpnice S 1, S 2, S 3, S 4, S 5. 3.5. Kapacitete objektov Če želimo doseči ca. 85.000 m2 stanovanjske povr-šine naj imajo objekti naslednje orientacijske kapaci-tete B 1 - 9979 m2 - B 2 - 3696 m2 B 3 - 6392 m2 (1000 m2 WU) B4- 13300 m2 B 5 - 16632 m2 S 1 - 6048 m2 S 2 - 8736 m2 S 3 - 6720 m2 (Pt + 1 nadstr. javni program) S 4 - 6048 m2 S 5 - 6048 m2 3.6. Vertikalni gabarit objektov: B 1 - K + p + 8 etaž (klet + pritličje + 8 etaž) B2-K + p + 4 etaže B3-K + p + 4 etaže B4-K + p + 8 etaž B5-K + p + 8 etaž S 1 - K + p + 8 etaž S2-K + p + 12 etaž S3-K + p+12 etaž S4-K + p + 8 etaž S5-K + p + 8 etaž Pri stanovanjskih blokih je možna delna izraba te-rase z umikom terasnega objekta proti jedru objekta pod kotom 45°. Pri stanovanjskih stolpnicah je obvezno terasno spu-ščanje zadnjih dveh etaž. 3.7. Nivo pritličja vseh objektov je dvignjen za 1,35 nad raščenim terenom. Orientacijska niveleta terena za nize A, B, C, D, E znaša 288.50 m; 4.0. HORIZONTALNI GABARIT OBJEKTOV - Osne razdalje med stanovanjskimi nizi znašajo 60.00 m. - Širina stanovanjskih objektov je računana z 14.00 m. Horizontalni gabarit objekta - brez balkonov, lahko odstopa 0.50 m. - Minimalni odmik objektov znaša 1.8 višine (H = 25,65 m) ali okrog 46.00 m. - Dolžine objektov znašajo: B 1 = 79.20 B 2 = 52.80 B3 = 105.60 B 4 = 105.60 B 5 = 132.00 Navedene dlmenzlje objektov so maksimalne. 4.1. Odmiki stolpnic od blokov znašajo načeloma minimalno 600 m oz. 15.0 m med blokom B 4 in S 3. Lomijene stolpnice so zamaknjene od blokov, razen B 1 - S 1, ki leži v osi. 4.2. Horizontalni gabariti lomljenih stolpnic so ra-zvidni iz zazidalnega načrta. Dolžinski gabariti so mak-simalni, širinski gabariti so orientacijski. 4.3. Stolpnica S 3 ima v vznožju objekt centra. 4.4. Blokovni nizi in stolpnice imajo v pritličju ob-vezne pasaže v smeri V-Z za pešce. Ob pasažah so skupni prostori objekta: kolesarnice, prostori za vozičke, prostori hišnih svetov, igralnice otrok in evt. servisni lokali in prostori. 4.5. Južni deli blokov B 3, B 4 in B 5 imajo v pritličjih javni program kot sestavni del centra naselja. 4.6. Pritličja blokov imajo podaljške v atrije do peš-poti S-J, in sicer: B 1, B 4 na vzhodu B 2, B 3, B 5 na zahodu. 4.7. Pritličja naj bodo namenjena prvenstveno za večja družinska stanovanja z otroki in za stanovanja za starejše občane. 4.8. B 1 ima 3 taktne enote in 3 pasaže B 2 ima 2 'taktni enotit in 2 pasaži B 3 ima 4 taktne enote in 4 pasaže * B 4 ima 4 taktne enote in 4 pasaže B 5 ima 5 taktnih enot in 5 pasaž. 4.9. Izhodiščna os zazidalnih nizov v smeri S-^J po-teka skozi vzhodni vogal objekta Koblarjeva 11 v smeri V-Z. 4.10. Stanovanjski nizi vsebujejo predvidoma 1 klet. 5.0. SPREMLJAJOČI PROGRAM IN OBJEKTI V OKVIRU STANOVANJSKEGA NASELJA CS-6 5.0. L 1 Pokrita parkirna mesta: Med blokovnima nizoma B 1 in B 2 ter stolpnico S 2 mora biti urejena dvoetažna parkirna površina L 1 s kapaciteto ca. 300 parkirnih mest. 5.1. Horizontalni gabarit: gabarit dvoetažnih parkir-nih površin seže na V in Z lahko delno v kletne prostore blokovnih nizov B 1 in B 2. - Severna zazidalna črta je enaka severni zazidalni črti blokov B1 in B2. - Južna zazidalna seže lahko do severnega roba pločnika ob Povšetovi ulici. 5.2. Vertikalni gabarit: strešna površina + 1.35 m, 1 klet - 1.35 m nad terenom, 2 klet - 4.05 m Svetla višina ca. 2.20 m. 5.3. Strešna površina garaže je pohodna ploščad za pešce opremljena z zelenicami (trava.grmovnice) pe-skovniki in igrala ter klopmi za sedenja, javno raz-svetljavo, koši za smeti ipd. Ureditev ploščadi oprede-Ijuje dokumentacija za realizacijo. 5.4. Garaža mora biti prezračevana po predpisih. 5.5. Uvoz in izvoz v garažni objekt je z nove Glonar-jeve ulice po rampi. Maksimalni naklon rampe 10%. 5.6. L 2 Med blokovnima nizoma B 4 in B 5 mora biti urejena dvoetažna parkirna površina L 2 s kapaciteto ca. 400 parkirnih mest. 5.7. Horizontalni gabarit: vzhodna in zahodna zazi-dalna črta sega delno v kletne prostore blokovnih nizov B 1 in B2. - Severna zazidalna črta je enaka severni zazidalni črti blokovnih nizov B 4 in B 5. - Južna zazidalna črta je enaka južni zazidalni Črti blokovnih nizov B 4 in B 5. 5.8. Vertikalni gabarit: strešna površina + 1,35 m nad terenom, 1 klet - 1,35 m, 2 klet - 4,05 m Svetla višina ca. 2,20 m. 5.9. Strešna površina garaže je pohodna ploščad za pešce opremljena z zelenicami (trava, grmovnice) pe-skovniki in igrali za otroke, klopmi za sedenje, javno razsvetljavo, koši za smeti ipd. Ureditev ploščadi opre-deljuje dokumentacija za realizacijo. 5.10. Uvoz in izvoz v garažni objekt je s Povšetove ulice po obojestranski rampi. Maksimalni naklon rampe 10%. 5.11. Garaža mora biti prezračevana po predpisih. 5.12. L 3 V trikotniku med Povšetovo, Železniško progo Ljubljana-Novo mesto in Koblarjevo ulico mora biti urejena večetažna parkirna površina s kapaciteto ca. 500 parkirnih mest. 5.13. Horizontalni gabarit: trikotna oblika omejena s Povšetovo, železniško progo (minimalni odmik 8,00 rn od tira) in Koblarjevo ulico. 5.14. Vertikalni gabarit: pritlična površina + 1,35 m nad terenom, 1 klet - 1,35 m, 2 klet - 4,05 m, pritličje, 3 etaže Svetla višina ca. 2,20 m. 5.15. Garažni objekt je možno graditi etapno v skladu s potrebami v naselju. Gradnja kletnih etaž je obvezna vzporedno z dograditvijo vseh stanovanjskih objektov v naselju. 5.16. Uvoz in izvoz v garažni objekt je s Povšetove ulice po rampi. Maksimalni naklon rampe znaša 10%. 5.17. Garaža mora biti prezračevana po predpisih. 5.18. V trikotniku med železniško progo - Glonar-jeva ul. na sedanji lokaciji podjetja »Univerzal« je par-kirna hiša (PH) s ca. 637 parkirnimi mesti v etažah (klet, pritličje + tri etaže). Poleg parkiranja je v sklopu parkirne hiše pre-dvidena še avtopralnica, mehanična delavnica za manjša popravila, uprava ter poslovni prostori v sever-nem delu. Kotai 0.00 je na niveleti 287.50. 5.19. Horizontalni gabarit: trikotna oblika s poveza-nimi vogali, omejena z železniško progo (minimalni odmik 8 m od tira), Glonarjevo (odmik od notranjega roba pločnika 5,5 m) in novo pešpotjo ter dvovrstnim drevoredom. 5.20. Uvoz in izvoz v PH je iz Glonarjeve ulice. Peš dostop je iz Glonarjeve ali iz pešpoti ob železnici. 5.21. Parkirne etaže so za polovico etažne višine zamaknjene (krajše rampe). 5.22. Streha parkirne hiše naj bo oblikovana tako, da ne bo delovala kot enotna površina. 5.23. Garaža mora biti prezračevana po predpisih. 5.24. Uporabniki parkirne hiše: - za potrebe stanovalcev naselja »Nove Poljane« ter obiskovalcev 428 parkirnih mest (dosežen normativ 1,2 parkirno mesto na stanovanje), - za obiskovalce športno-rekreacijskega parka »Ko-deljevo«, - za Klinični center, - za obiskovalce mestnega središča (ena izmed lo-kacij na robu mestnega središča. 6.0. Družbeni, trgovski, servisni center naselja: V vznožju stanovanjske stolpnice S 3 je programiran lokalni družbenopolitični, kulturni, trgovski in servisni center naselja. Orientacijska kapaciteta centra znaša ca. 4700 m2. Center se lahko gradi v dveh etapah in sicer vzhodni del in zahodni del. Prednost imajo pro-stori za družbenopolitično delovanje naselja in osnovna preskrba. 6.1. Horizontalni gabarit: na Koblarjevo ulico - v odmiku 21,0 m od objekta Koblarjeva 21 in 23. Na Povšetovo ulico v odmiku 20,00 m od severnega roba obstoječega pločnika; severna stranicavodmiku 12,00 m od zazidalne črte blokovnega niza B 4. Dimenzije horizontalnega gabarita so maksimalne. 6.2. V pritličju mora imeti objekt centra obvezen nadstrešek 2,0-3,0 m znotraj maksimalnega gabarita. Objekt mora biti obvezno prehoden s pasažami vsmeri S-J. 6.3. Vertikalni gabarit: 1-2 kletni etaži, pritličje -višina 4-5 m, etaža 6.4. Orientacijska višina pritličja centra znaša + 288,50 m = ± 0,00 m. 6.5. Dostava v skladišča trgovskega dela objekta je s kanaliziranega križišča na Povšetovi na severov-zhodni strani centra. Za zvezo v klet je treba predvideti tovorno dvigalo in ne rampe. 7.0. Vzgojnovarstvena ustanova: V severozaho-dnem delu novega naselja na vzhodni strani Koblarjeve ulice je programiran novi objekt otroško-varstvene ustanove s kapaciteto ca. 294 otrok (vključenih 60% otrok naselja) s skupno kapaciteto ca. 1600 m2 v novem objektu in 1000 m2 v pritličju objekta B 3. 7.1. Horizontalni gabarit objekta: 60,0 m v smeri V-Z, 18,0 m v smeri S^l; minimalni odmik od blokov-nega niza B 3 znaša 10,00 m. 7.2. Vertikalni gabarit objekta: pritličje skupaj ca. 1600 m2, etaža, klet 7.3. Prostori VVU so orientirani na jug, pomožni prostori na sever. UZunanje površine VVU ležijo neposredno ob objektu med Koblarjevo ulico in blokom B 3 in znašajo ca. 2500 m2. - Dovozna pot za VVU je s Koblarjeve ulice na severni strani objekta. Svetla šihna vozišča je 6,00 m. 7.5. Rekapitulacija površin stan. podj. 85.000 m2 WU 2.500 m2 Center 4.700 m2 92.200 m2 8.0. Površina naselja 8.1. Koblarjeva ulica je osrednja peš hrbtenica nase-Ija, urejena je v tlaku in ureditvi tako, da je tak njen karakter poudarjen in podrejena funkcija dovozov do obstoječih objektov in za dostop urgentnega prometa. Širina znaša od 6-7,0 m. Koblarjeva ulica ima oboje-stranski enovrstni drevored. Koblarjeva ulica se preko Povšetove ulice proti jugu nadaljuje v pešpodhod pod železnico, ki je obvezen element prometne ureditve naselja (šolski otroci!) dostop do športnih in rekreacij-skih površin za novo naselje. 8.2. Cesta ob Ljubljanici je primamo sprehajalna pot za pešce, sekundarno dovozna cesta za obstoječe ob-jekte in za urgentni promet. Tak njen karakter se mora izražati v talni ureditvi. Širina ceste znaša od 6-7,0 m. - Ob Ljubljanici je programiran urejen dostop do Ljubljanice. 8.3. Površine nad garažnimi objekti v suterenu so v načelu izrazito peščeve površine z zelenicami (trava, grmovnice) in otroškimi igrišči, klopmi, javno raz-svetljavo in koši za smeti. 8.4. Koblarjeva ulica se organsko razširja v peščeve tlakovane površine ob centru naselja, ob vzgojnovar-stveni ustanovi, in v amfiteatralno tržno površino. 8.5. Osnovni sistem pešpoti v naselju poteka pre-težno v smeri S-0 ob zunanjih straneh blokov in stolp-nic. Pešpoti so obenem del urgentnih poti v naselju (ambulanta, gasilci, milica, smeti, selitev, dostava). Tla-kovana širina pešpoti znaša 3,00, utrjena površina &e 2,00 m na nasprotni strani od objekta. Tlakovana in utrjena površina mora odgovarjati obremenitvi 10 ton -osno. 8.6. Sekundarni sistem pešpoti v naselju poteka pre-težno v smeri V-Z skozi pasaže v objektih. 8.7. Predlagamo utrditev 3 m pešpoti z enovrstnim drevoredom ob železnici za boljšo povezavo stano-vanjskega naselja CS 6 s parkirno hišo. 8.8. Med Glonarjevo in parkirno hišo je 2 m hodnik, ki mu sledi zelenica 5.5 m z enovrstnim drevoredom. Odmik objekta PH od križišča Glonarjeve - Poljanska je minimalen 30 m. 8.9. Površine za parkiranje na prostem so ustrezno utrjene in asfaltirane. Take površine so iprogramirane ob novi Glonarjevi ulici vzhod - ca. 50 parkirnih mest in ob Grablovičevi ulici zahod - ca. 50 parkirnih mest. 8.10. Obstoječi in ohranjeni individualni objekti ohranijo večji del pripadajočih vrtnih in zelenih povr-šin. Površine so razvidne v situaciji 1 : 500. 8.11. Vse ostale površine so raščene zelene površine naselja. Načelna izraba in ureditev je razvidna iz arhitektonske situacije naselja v M 1 : 500. Raščene zelene površine so načeloma ure)ene kot pohodna parkovna površina, intenzivno ozelenjena z drevjem, grmovnicami in z umetno konfiguracijo terena med objekti. Ureditev zelenih površin je možna na osnovi specializiranega ureditvenega načrta skladnega z in-tencijami tehničnega dela zazidalnega načrta. 9.0. Prometna ureditev: i>- • 9.1. Naselje Nove Poljane so v načelu in ureditvi neprometna površina za pešce in prebivalce naselja in za funkcije naselja. Promet naselja vstopa v naselje z obodnih napajalnih cest Povšetove ulice in nove Glonarjeve ulice, le v manjši meri po Glonarjevi in cesti ob Ljubljanici. 9.2. Parkirne površine za naselje so obvezno izvennivojske - ca. 300 + 400 + 500 = 1200 PM v končni fazi, ali nivojske na robnih cestah naselja, ca. 100 PM. 9.3. Naselje ima obstoječe linije mestnega javnega prometa na Povšetovi ulici in naZaloški cesti. Avtobu-sno postajališče je locirano zahodno od programira-nega peš prehoda Koblarjeve preko Povšetove ulice. 10.0. Etapnost gradnje: , '"' ' Zazidava je zasnovana etapno in omogoča pet osnovnih gradbenih etap, in sicer: - blokovni niz B 1, B 2, stolpnica S 1, S 2 - blokovni niz B 3, stolpnica S 4 - blokovni niz B 4 in B 5, stolpnica S 5 • ,. - garažna hiša L 3 - parkirna hiša PH. • ..,,. Posamezna gradbena etapa se lahko deli v gradbene faze npr. bloki posebej, stolpnice posebej ali v časov-nem zamiku. 10.1. Garažne objekte L 1 in L 2 je obvezno graditi obenem z izgradnjo blokovnih nizov B 1, B 2 in B 4, B 5. 10.2. Parkirna hiša mora biti zgrajena najkasneje ob dograditvi zadnjega stanovanjskega objektaza kapaci-teto 248 PM. 11.0. Lokacijska dokumentacija za posamezno gradbeno etapo se izdela na osnovi dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove, idejnih projektov ob-jektov in idejne zasnove ureditve okolja objektov posa-mezne etape. 12. Numerični podatki zazidalnega načrta za ob-močje ZO CS 6 12.1. Pregled kapacitet ¦ , ¦'.', Površinazazidalnegaotoka - '¦ . 112.998 m2 Obstoječe bruto etaž. površine 20.310 m2 Obstoječa izraba FSI 20.310 _ 0 18 112.998 ~ ' Bruto etažne površine - nove: - stanovanjske površine 83.000 m2 - otroško varstvo 294 vključenih otrok (60%) 2.600 m2 - trgovina 1-500 m2 - gostinstvo . 500 m2 - obrt, servisi , 600 m2 - kulturnedružbeneorganizacije 2.100 m2 - parkirnahiša(nad terenom)____________14.000 m2 SkupaJ: obstoječe In nove površlne______111.485 m2 Programirana izraba FSI 111.485 -------------= 0,90 112.998 Število stanovanj (novih) 1276 pri normativu 3,3 preb. / na stanovanje__________4200 Gostota (štev. preb. na ha) Obstoječi prebivalci:150 v individual. objektih _________________409 v stolpičih________________ Skupaj števllo prebivalcev 4759 (stari 4- novi)_________________________________ Gostota (štev. preb. na ha)____________432 preb. / ha Pregled parkirnih mest: parkiranje v dveh kletnih etažah L 1 = 285 PM (med blokom B 1 - B 2) L 2 = 394 PM (med blokom B 4 - B 5) L 3 = 226 PM (na lokaciji ob Povšetovi ulici) Ph = 796 PM (od teh 428 za potrebe stanovalcev, ostala PM za park Kodeljevo, medicinski center, obiskovalce mestnega središča).____________________________ Skupaj 1701PM parkiranje na terenu ob Grablovičevi cesti 55 PM ob novi Glonarjevi cesti_____________________52 PM Skupaj 107 PM na terenu Skupaj PM v parkirnih hišah in na terenu 1808 Potrebna parkirna mesta za stanovalce po normativu 1,2 PM na stanovanje 1500 PM 13.0. Predlagana struktura stanovanj Velikost in struktura stanovanj naj bo usklajena z veljavnimi normativi in standardi. Struktura stanovanj naj zajema običajne odnose od garsonjer do 4-sobnih stanovanj. Kot ilustracijo prilagamo naslednje tabele: POVPREČNA KVADRATURA STANOVANJ GLEDE NA ŠTEVILO ČLANOV GOSPODINJSTVA 12 3 4 5 6 7 8 na stanovanje 28,0 44,5 58,4 70,0 87,5101,0113,0123,0 nastanovalca 28,0 22,219,517,517,5 16,8 16,1 15,4 M. Blejec: »Ocenjevanje stanovanjskega primanj- kljaja« UGLI, dok. št. 15, Ul, Ljubljana 1976 POTREBE IN PLAN STRUKTURE (Ljubljana) Potrebe pian Posebne sobe 6,2 0,4 Gars. + 1 S 26,1 26,3 2S 11,9 26,6 3 S 54,2 25,4 4 in več S________________________VB_______21^3 Skupaj________________________100%_______100 LJublJana, junij 1978 Zavod za druibeni razvoj Ljubljane TOZD URBANIZEM OBRAZLOŽITEV Zavod za družbeni razvoj Ljubljane je po naročilu Samoupravne stanovanjske skupnostl občine Ljub-Ijana Center izdelal tehnični del zazidalnega načrta za območje zazidalne soseske CS-6 Nove Poljane. Zazidalni načrt vsebuje vse, z zakonom predpisane elemente. Osnutek zazidalnega načrta je bil obravnavan na seji zborov občlnske skupščine januarja 1978. Pri-pombe na osnutek je sprejel tudi svet krajevne skup-nosti Poljane. Krajevna skupnost Poljane je dala po-budo za urbanistično obdelavo prostora med Glonar- " jevo ulico, Povšetovo ullco in železniško progo, s čimer bl bllo rešeno tudi vprašanje namembnosti zemljišča, ki ga uporablja GP Univerzal. Na podlagl te pobude je bila pri Zavodu za družbeni razvoj Ljubljane že naročena obdelava tega območja. Zazidalnl načrt je bil obravnavan na zboru delovnih Ijudl in občanov v krajevni skupnosti Poljane 22. maja 1978 in je bil ugodno sprejet. Izvršni svet Skupščine občlne Ljubljana Center je na 7. seji, 7. junija 1978 obravnaval zazidalni načrt in predlaga občinski skupičlni, da sprejme odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CS-6. Ljubljana, junija 1978 Izvrftni svet ODLOK O OBVEZNEM RADIOFOTOGRAFIRANJU PREBIVALCEV OBČINE UUBLJANA CENTER Na podlagi določil 4. In 29. člena zakona o varstvu prebivalcev pred nalezljivimi boleznimi (Ur. list SRS, št. 7/77), 1. in 2. člena zakona o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Ur. list SFRJ, št. 2/74, 5/78), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Ur. list SRS, št. 12/77) in 173. in 178. člena statuta občine Ljubljana Center (Ur. list SRS, št. 2/78) je skupščina občine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne ... .. . in na seji skupščine občinske zdravstvene skup-nosti Ljubljana Center dne.....sprejela t ODLOK OOBVEZNEM RADIOFOTOGRAFIRANJU PREBIVALCEV OBČINE UUBUANA CENTER 1. člen Zaradi zatiranja, preprečevanja, ugotavljanja in 2dravljenja nalezljivih bolezni ter odstranitve njihovih posledic, se izvede obvezno radiofotografiranje prebi-valcev občine Ljubljana Center, starih nad 29 let. 2. člen Radiofotografiranje je za občane brezplačno. Sred-stva za izvedbo radiofotografske akcije zagotavlja ob-činska zdravstvena skupnost Ljubljana Center. 3. Člen Radiofotografiranje bo od 13. novembra do 4. de-cembra 1978. Radiofotografiranje izvede Inštitut *a pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik-epidemiološki oddelek. 4. člen Za izvedbo radiofotografske akcije je odgovoren od-bor za izvedbo radiofotografske akcije, ki ga imenuje izvršni odbor občinske zdravstvene skupnosti Ljub-Ijana Center. 5. člen Po izvršenem radiofotografiranju se morajo odzvati na kontrolni pregled vsi tisti občani, ki prejmejo pose-ben poziv. 6. člen Oddelek za družbene službe skupščine občine Ljub-Ijana Center je pooblaščen, da po potrebi izda natanč-nejša navodila in ukrepe za izvajanje tega odioka. 7. člen Kdor se radiofotografiranja ali kontrolnega pregleda ne udeleži ali kdor ovira izvršitev tega odloka ali na njegovi podlagi izdanih predpisov in ukrepov, se kaz-nuje z denarno kaznijo: 1. posamezniki do 5000 din 2. odgovorna oseba pravne osebe do 3000 din 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. SKUPŠČINAOBČINE UUBLJANA CENTER Številka: 510-1/69 PREDSEONIK SKUPŠČINE Datum: Miroslav SAMARDŽIJA I. r. OBRAZLOŽITEV Zakon o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi bo-leznimi, ki ogrožajo vso državo predvideva zgodnje odkrivanje nalezljivih bolezni kot ukrep za varstvo pred nalezljivimi boleznimi. Določa tudi, daje varstvo pred nalezljivimi boleznimi dolžnost družbenopolitič-nih skupnosti in njihovih organov, zdravstvenih skup-nosti in zdravstvenih organizacij, obsega pa organizi-ranje službe, nastopanje z ukrepi in zagotavljanje materfalnih sredstev. Zaradi dokazane uspe&nosti radiofotografskih (fluorografskih) pregledov prebivalcev, ki se izvajajo vsako četrto leto, so le-ti po zakonu o zdravstvenem varstvu uvrščeni v obvezni najmanjši obseg zdrav-stvenega varstva. To je opredeljeno tudi v samo-upravnem sporazumu o najmanjšem obveznem ob-segu zdravstvenega varstva v SR Sloveniji. V letošnjem letu se bo iz množičnega programa radiofotografskih pregledov, ki ga je pripravil Inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik izvajal pro-gram A; to je običajno radiofotografsko slikanje prsnih organov. Namen tega je, odkrivanje tuber-kuloze in drugih pljučnih bolezni (pljučni rak, poklicne pljučne bolezni, kronična pljučna vnetja ipd.) ter naje-videntnejših srčnih obolenj. Stroške za izvedbo akcije bo zagotovila občinska zdravstvena skupnost Ljubljana Center, izvedbo ak-cije pa njen izvršni odbor ob sodelovanju oddelka za družbene službe skupščine občine Ljubljana Center in občinskega odbora Rdečega križa. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Center je predlog odloka obravnaval na seji 28. 6.1978 in pred-laga skupščini občine Ljubljana Center, da ga sprejme. Ljubljana, 28. 6.1978 IZVRŠNI SVET POROČILO O DELU POSTAJE MILICE LJUBLJANA CENTER ZA LETO 1977 I. SPLOŠNI DEL KADROVSKO ORGANIZACIJSKA VPRAŠANJA Območje občine Ljubljana Center, kjer ima PM svoj sedež, na katerem deluje, obsega površino okrog 5 km2, kjer je približno 38.500 stalno naseljenih prebival-cev, preko 600 OZD, TOZD, družbeno političnih skup-nosti in drugih samoupravnih skupnosti. Intencija PM je, da vsem tem in drugim občanom nudi varno in zadovoljno počutja, kakor tudi zadovoljuje druge po-trebe po pozitivnih predpisih. Pri tem pa ne smemo pozabiti na številne varnostne probleme in različnosti deliktov po obsegu in težavnosti, pa vendar lahko trdimo, da so bile varnostne razmere na tem območju dobre. Tako je PM Ljubljana Center v letu 1977 oprav-Ijala redne in izredne naloge s povprečno zasedenostjo 73,13 %, kar je 3,8% več kot leta 1976. Samostojno opravlja delo 51,26% delavcev, 21,87% delavcev opravlja delo pod neposrednim mentorstvom starejših delavcev, medtem ko je 6,7% delavcev bilo v letu 1977 službeno odsotnih. Menimo, da ni bilo takih varnostnih situacij, zaradi katerih bi bil ogrožen nadaljnji razvoj samoupravnega socializma in še posebej delovni proces v deiovnih in drugih organizacijah. Glede sistematizacije smo že predhodno izdelali predloge za spremembe posameznih delovnih mest, vendar to do danes ni bilo realizirano. Vzrok je po vsej verjetnosti v slabi zasedbi vseh notranjih organizacij-skih enot v RSNZ. Vsekakor bi bilo potrebno pripo-mniti, da je kljub predhodnim predlogom potrebno še sistematizirati delovno mesto upravitelja zgradbe, za-radi izvedbe nalog in urejanja tehničnih sredstev ter kontinuitete dela na PM. Delavci PM Ljubljana-Center so v preteklem letu opravili skupno 111.918 delovnih ur, kar je za 12,7% več kot leto poprej. Od tega so v podaljšanem delov-nem času opravili 2631 ur, kar je za 54,94% več kot leta 1976 in pride povprečno nadan 1,9 urveč naposamez-nika kot normalni delovni čas. V mesecu juliju je bila dnevna obremenitev miličnikov 8,7 ur, v septembru pa 7,5 ur na posameznika. Posebej moramo poudariti da smo večji del nadurnega dela kompenzirali in s tem skušali doseči zadovoljivo zdravstveno stanje. Velika večina miličnikov je nedvomno opravila več nadurnega dela kot je prikazano, vendar zanj niso zahtevali pla-čila, kompenzacije ali drugih bonitet. Edini cilj jim je bil, da so zadpvoljivo rešili še tako zahtevne naloge. Delavci PM Ljubljana Center so v letu 1977 dobili več pismenih priznanj in knjižnih nagrad. Med drugim sta dva delavca in 00 ZSMS sprejela značko ONZ in pla-keto ob 13. maju. Prav tako je 00 ZSMS PM Ljubljana-Center sprejela od OK ZSMS Ljubljana'<-Center pi-smeno priznanje kot ena najboljših osnovnih organiza-cij v občinskem merilu. PM je sprejela zlato priznanje komunalnega podjetja Ljubljana ter več priznanj na področju športnega udejstvovanja in sodelovanja na kvizu, ki ga je organizirala 00 ZSMS. Pripravljenost delavcev za realizacijo rednih in izre-dnih nalog gledano iz vidika preobremenjenosti je za-dovljiva, kar je razvidno, da je velika večina delavcev pri realizaciji zahtevnejših nalog delala preko polnega delovnega časa. V letu 1977 smo obravnavali 25 vlog za sprejem v naše vrste, med temi je bilo 6 mladincev za kadetsko Šolo, 9 kandidatov za sprejem za miličnika pripravnika, 3 vloge kandidatov smo odstopili pristojnim PM, 7 kandidatov pa ni izpolnjevalo pogojev za sprejem v ONZ. Zelo malo mladincev je, ki izpolnjujejo pogoje, da se odločajo za poklic miličnika, čeprav smo se v tej smeri posebej organizirali in angažirali. Vzrok temu je predvsem raznolikost poklicev, ki jim je na razpolago in specifičnost dela v ONZ. Obravnavali smo 11 pritožb občanov na postopek miličnikov PM Ljubljana-Center. Pravtakosmosprejeli 3 pritožbe občanov na postopek miličnikov, katere pa smo odstopili krajevno pristojnim PM. Smatramo, daje takšnih ali drugačnih pritožb še več, vendar so le-te kompromisno rešene že na samem kraju med ob-čanom in miličnikom. Ob reševanju pritožb smo ugoto-vili, da sta bili le dve pritožbi upravičeni in smo zoper miličnika, ki je prekoračil pooblastila, izvedli ustrezni postopek. Pri opravljenih nalogah so miličniki uporabili prisilna sredstva in sicer gumijevko v 4 primerih, fizično silo pa v 17 primerih, kar je bilo skupno v 19 primerih upravi-čeno in enkrat fizična sila skupaj z gumijevko ter en-krat fizična sila neupravičeno. Milidniki so bili v letu 1977 59-kratžaljeni insmo v58 primerih podali predlog sodniku za prekrške in v enem primeru kazensko ovadbo občinskemu javnemu to-žilcu. Kršitelji so bili zaradi žalitve miličnika v 42 prime-rih kaznovani z denarno kaznijo, povprečno v znesku 290 din, v 3 primerih z zaporno kaznijo, 10,50 in 5 dni, v enem primeru je bil postopek zaradi pomanjkanja do-kazov ustavljen, v 12 primerih postopek še ni bil realizi-ran in prav tako še ni končan postopek pred občinskim sodiščem. V 6 primerih so bili fizično napadeni in so bili kartrije miličniki lažje poškodovani in eden hudo telesno po-škodovan. V vseh 6 primerih smo podali kazensko ovadbo občinskemu javnemu tožilstvu, vendar zoper osumljence še kazni niso bile izrečene. Zaradi vse večjega pomtajevanja kadra na PM Ljub-Ijana-Center smo posvetili vso pozornost strokov-nemu, političnemu in ideološkemu izobraževanju ob delu, ki je potekalo po predhodno izdelanem programu RSNZ ter akcijskem programu 00 ZK PM Ljubljana-Center. Program je bil v celoti realiziran, vendar smatramo, da je bil preobširen glede na izvedbe nalog in na vso novo sprejeto zakonodajo v letu 1977, ki pa jo je bilo nujno vsestransko preštudirati in izvesti potrebne kon-zultacije z miličniki, da bi le-ti lahko uspešno opravljali zahtevane naloge. Tekom leta so bili defavci postaje milice Ljubljana-Center 1626 delovnih dni na bolniškem dopustu ali 11.382 ur, kar je za 26,63% več kot leta 1976. Od skupnega števila opravljenih ur pa je 10,14% odsotno-sti zaradi bolniškega staleža. Približno polovica od-sotnosti gre na račun krajših akutnih obolenj, kar je razumljivo, saj so miličniki izpostavljeni vsem vremen-skim razmeram. Ostali del bolniškega staleža gre pred-vsem na specifičnost obolenj v ONZ. Glede na speci-fične pogoje dela v mestu se posamezni miličniki prito-žujejo na psihično obremenitev, kar povzroča razne bolezni, predvsem želodčnega, revmatičnega in psiho-loškega izvora. S prihodom večjega števila mlajših miličnikov na postajo milice, katerih ima postaja kar 64% se porajajo razni problemi kot so mentorstvo, storilnost, usmerje-nost in delovne navade. Težji problemi so nerešena stanovanja miličnikov. Ta problematika je dokaj kri-tična, saj je trenutno kar 13 delavcev brez družinskih stanovanj, 10 miličnikov pa živi z družinami v neprimer-nih ali celo v zdravju škodljivih stanovanjih. Kljub do-bremu razumevanju skupščine občine in samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana-Center smo rešili v letu 1977 kar 4 primere družinskih stanovanj, čeprav s starimi stanovanji, vendar kljub temu primernimi. Lahko pa zagotovo trdimo, da se bodo ti problemi v letu 1978 podvojili, saj se struktura postaje milice v celoti pomlajuje Do leta 1981 pa bi postaja milice Ljubljana-rCenter potrebovala približno 50 družinskih stanovanj za miličnike, če bi želeli te stanovanjske probleme rešiti. Nekaj miličnikov že sedaj stanuje v podnajemniških stanovanjih, kjer plačujejo zelo visoke mesečne najemnine. Večina mlajših miličnikov si želi službovati izven mesta ali kje drugje ter navajajo, da si bodo lažje rešili stanovanjski problem in otroško var-stvo, ker le-tega v mestu skoraj ni moč urediti. Sred-stva, ki jih je leta 1977 skupščina občine Ljubljana-Center namenila za stanovanje miličnikov so bila reali-zirana, vendar zaradi pomanjkanja stanovanj na tržišču še ni mogoče, da bi se miličniki vse/ili. Menimo, da bomQ s temi stanovanji rešili najbolj akutne probleme. Tehnična opremljenost PM je na nivoju in ustreza trenutnim potrebam, vendar je potrebno to raven sproti spremljati in dopolnjevati. Vsekakor pa je potrebno za ažurno izvajanje nalog pristopiti k čim hitrejšemu reše-vanju terminalskega sistema po postajah milice, pred-vsem v mestu in važnejših enotah. Zavedamo se, da bodo v začetni fazi tudi v tej smeri • težave, vendar utemeljeno pričakujemo, da nam se bo to obrestovalo. V letu 1977 smo glede tehnične opremljenosti naredili korak naprej, saj nam je uspelo v veliki večini uresničiti izdelane predhodne predloge. Predvsem smo uredili razsvetljavo v postajnih prostorih, obnovitev čakalnice, nabavo svetilk ter nabavo trikanalnih UHF zvez za boljše komuniciranje med seboj. Vendar se je ponovno zataknilo pri enokanalnih zve-zah, za katere smo se dogovorili za preureditev kana-lov. S temi starimi zvezami bi lahko izpopolnili to praz-nino, ki nastaja predvsem pri raznih zavarovanjih, kate-rih pa na našem območju ni malo. Materialna sredstva za normalno delovanje PM se zagotavljajo \z občinskega proračuna in sredstev RSNZ.SRS v smislu Zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah. Tukajšnja PM se je sku-šala čimbolj približati stabilizacijskim smernicam in temu ustrezno racionalizirala potrošnjo. V ta namen so se nabavljala le najnujnejša sredstva in v omejenih koli-činah potrošni material. Sredstva, ki so potrebna za defovanje so bila zagotovljena s proračunom in pravo-časno na razpolago. Posebnih modernizacij v tem letu nismo opravljali, temveč vzdrževali in izboljšali posa-mezne malenkosti po varstvu pri delu. Na istem nivoju nameravamo trošiti materialna sredstva v letu 1978. 'V preteklem letu je bil poln razmah o uveljavljanju Zakona o DS, varnosti in NZ. Tako je bilo na vseh področjih življenja in dela čutiti močno aktivnost de-lovnih Ijudi in občanov, družbenopolitičnih organizacij in drugih subjektov uresničevanja družbene samoza-ščite in njene konkretne oblike narodne zaščite. Pri tem pa mislimo, da je bilo v organizacijskem smislu narejenega mnogo več, kot v vsebinskem pogledu in prav k temu je v letu 1978 pristopiti z vso resnostjo na vseh nivojih in z vsemi subjektivnimi silami. Uresniče-vanje zakona, zlasti po vsebini, mora priti do vsakega proizvajalca in občana in le tako bo dosežena višja stopnja podružbljanja celokupne varnosti. V subjektih, kjer se še niso prilagodili zakonskim določilom v pra-vem pogledu, pa je potrebno pristopiti k čimprejšnji realizaciji le-tega, saj vemo, da je nadaljnja realizacija pogojena s tem. Z gotovostjo lahko trdimo, da postaja milice s polno odgovornostjo sodeluje z vsemi subjekti, ki skrbijo za uresničevanje družbene samozaščile, saj so le-ti sproti seznanjeni z varnostnimi razmerami in jih češče tudi skupno razrešujemo, nemalokrat pa smo bili tudi po-budniki o podružbljanju varnosti. Takšno sodelovanje poteka tako na nivoju družbenopolitičneskupnosti, pri družbenopolitičnih organizacijah, v krajevnih skupno-stih, TOZD in drugih samoupravnih organizacijah, ka-kor pri zavodih ter z drugimi subjekti. Takšno podružbljanje varnosti pa se v polni meri še tembolj čuti v krajevni skupnosti in drugod v KS, preko vodij varnostnih okolišev in njihovih pomočnikov, saj je njihovo sodelovanje že v mnogih primerih skupno delo. Glede na število subjektov v posameznih krajev-nih skupnostih je povsem razumljivo, da večkrat var-nostniki vsega tega dela ne zmorejo, kljub dobri volji in pripravljenosti do dela. Prav tu se najbolj opazi po-manjkanje reaine zasedenosti delovnih mest na postaji milice. II. POSEBNI DEL GIBANJE KRIMINALITETE Za odkrivanje gospodarske kriminalitete imamo v organih za notranje zadeve specializirano službo, ki se ukvarja s preprečevanjem \n raziskavo na tem po-dročju. Miličniki rešujejo le lažje primere, težje primere se odstopa tej službi. Po našem mnenju jesodelovanje s to in drugimi strokovnimi specializiranimi službami v celoti zelo dobro. Po statističnih podatkih za leto 1977 je razvidno, da se je gospodarska kriminaliteta na območju postaje milice Ljubljana-Center zmanjšala za približno 44,5%. Vzrok takšnemu padcu tovrstne kriminalne dejavnosti je prav verjetno v tem, da so se v zadnjih dveh letih poleg organov za notranje zadeve angažirali tudi drugi subjekti računajoč še vse večjo vlogo in oživljanje družbene samozaščite. Ugotavljamo, da je klasična kriminaliteta na našem območju v precejšnjem porastu in to za 18,4% v pri-merjavi z letom 1976, ko je bil porast samo za 8,2%. Leta 1976 je bilo 2635 kaznivih dejanj, v letu 1977 paže 3120, ki smo jih dobršen del obravnavali skupaj z drugimi službami. Samostojno smo v tem letu obrav-navali 2098 kaznivih dejanj, to je 73 k. d. več kot leto poprej. Uspešnost raziskave kaznivih dejanj je padlav primerjavi z letom poprej od 58,6% na 55,8% ali za 2,8%. Pri ugotavljanju vzrokov uspešnosti raziskave, ki je za 2,8% slabša, moramo poudariti, da smo v letu 1977 reševali precejšnje število posebnih nalog, ki so nam jih narekovale trenutne situacije. Po teh nalogah so delali predvsem vodje varnostnih okolišev in njihovi pomočniki, ki pa so obenem angažirani tudi in pred-vsem na področju odkrivanja kaznivih dejanj in njiho-vih storilcev. Po drugi strani ugotavljamo, da se je v primerjavi z letom 1976 občutno povečalo število žep-nih tatvin, saj smo jih obravnavali skupaj z oddelkom za zatiranje kriminalitete 371, samostojno pa 322 ali 86%, raziskava teh kaznivih dejanj pajesilnotežka. Po drugi strani pa se zavedamo, da je bilo tovrstnih k. d. še neprimerno več, vendar niso vsa znana. Žepne tatvine predstavljajo velik problem predvsem v KS Kolodvor, saj jih je bilo tu storjenih st^oraj 41 % od skupnega števila (132), za tem sledijo po številu KS Stara Ljubljana z 68, Gradišče 60, Ajdovščina in Vod- mat po 27 itd. Skupaj je bilo storjenih kaznivih dejanj po krajevnih skupnostih: Kolodvor 609, Gradišče 418, Stara Ljubljana 294, Ajdovščina 213, Vodmat 178, Ta-bor 170, Poljane 163 in Prule 53. Porast kaznivih dejanj zoper družbeno in zasebno premoženje je za 21% v primerjavi z letom 1976. Mladoletniki so storili 381 k. d. ali pa so bili udeleženi Eri izvrševanju teh, to je 12,2% vseh kaznivih dejanj. tevilo mladoletnih delikventov 320 nam pove, da je med temi dokajšnje število povratnikov. Z mladoletniki se ukvarjamo skupaj z našo ustrezno strokovno službo in socialno službo. Glede na prebivališče živi na našem območju 67 mladoletnih delikventov, ki smo jih obrav-navali ali 20,9%, ostali so iz drugih občin oziroma republik. Kaznivih dejanj so največ izvršili v blagov-nicah, med katerimi je na prvem mestu Nama ter na cestah oziroma ulicah. Miličniki tukajšnje postaje mi-lice so v tem letu prijeli 21 mladoletnikov, ki so pobeg-nili od doma ali drugih vzgojnih zavodov. Miličniki so na tem območju prijeli 55 oseb, ki jih je bilo potrebno izročiti za krajši ali daljši čas ustreznim organom. Tukajšnja postaja milice je v letu 1977 obravnavala 14 primerov samomorov, 9 primerov poskusa samo-mora, 19 požarov in 5 primerov obratnih nesreč. Na podlagi določil 176. členaZKP smo predlagali zoper 24 osumljencev kaznivih dejanj pripor. Ugotavljamo, da se delovni Ijudje in občani še vse premalo samozaščitno ravnajo glede na osebno in družbeno premoženje oz. na njegovo varnost. V zvezi s tem bi bilo potrebno v javnih občilih šeboljpoudarjati, kot je bilo v praksi do sedaj, kako naj pazijo na svoje TABELA i: Gibanje kriminalitete skupno razis- osura- k.d.iz % raz. Postaja Milice štev. kanost ljenci prej. k.d. leto__________________k.d. k.d. k.d. let__________ Ljubljana Center - 1975 2435 1488 1770 42 61,8 - 1976 2635 1545 1747 19 58,6 - 1977 3120 1742 1747 28 55,8 Ljubljana šižka-Sentvid-Mectvode - 1975 1257 749 960 20 59,5 - 1976 1046 687 898 10 61,4 - 1977 1005 726 1020 12 72,2 Ljubljana Bežigrad-Čmuče - 1975 779 415 509 4 57,4 - 1976 929 438 689 10 59,4 - 1977 1068 628 807 9 58,8 Ljubljana Moste-Polje - 1975 959 584 736 15 61,3 - 1976 863 558 675 9 65,3 - 1977 1064 773 957 18 72,6 Ljubljana Vič-Rudnik-Lažče - 1975 1041 716 1024 14 67,5 - 1976 1071 697 836 10 65,0 - 1977 1099 717 942 24 65,2 PŽM Ljubljana - 1975 143 57 75 1 39,9 - 1976 153 49 58 1 32,0 - 1977 133 44 60 1 33,1 • SKUPAJ LJUBLJANA 1977 7489 4630 5533 82 61,8 premoženje, ko so v gneči v trgovinah, na železniških in avtobusnih postajah, na vlaku ali avtobusu, v gledali-šču ali kinu in drugih javnih prireditvah, da ne puščajo dragocenih predmetov v parkiranih avtomobilih itd. Prav zaradi slabe notranje organiziranosti v posamez-nih OZD in drugod po samozaščitnem ravnanju v smi-slu družbene samozaščite, je porast kaznivih dejanj zelo velik. Ob tem pa moramo upoštevati tudi večje število občanov na teh mestih in s tem večjo možnost storitve k. d. Žal še vedno ugotavljamo, da je sora-zmerno veliko tatvin v pisarnah v delovnih organizaci-jah, kar dobršen del lahko pripišemo brezbrižnemu ravnanju posameznikov. Precej je tudi povečano število vlomov v stanovanja in avtomobile. Ce že pri prvih ne moremo reči, da storilce pritegnejo dragoceni razstavljeni predmeti, pa to povsem lahko trdimo za vlome v avtomobile, saj storilci včasih dobijo v avtomobilu cel arzenal dragoce-nih predmetov. Poleg drugih dejavnosti in nalog, ki so bile oprav-Ijene, naj omenimo še samo, da smo v 38 primerih opozorili delovne organizacije in druge subjekte, ki . imajo ali se ukvarjajo z zavarovanjem družbenega pre-moženja, na pomanjkljivosti in to predvsem v nočnem času. Takih in podobnih pomanjkljivosti je sigurno še več, vendar jih v občasnem nadzoru nismo zaznali. Vse to in še drugo pa daje dokaj svobodno gibanje storilcev kaznivih dejanj. Gibanje kriminalitete in raziskanost kaznivih dejanj prikazuje tabela 1. JAVNI RED IN MIR V letu 1977 je PM Ljubljana Center skupaj z želez-niško postajo milice Ljubljana na območju SO Ljub-Ijana Center podala 1411 predlogov s 1529 kršitelji sodniku za prekrške za uvedbo upravno kazenskega postopka, samo PM Ljubljana Center pa 1181 pred-logov s 1279 kršitelji. Stevilo kršitev javnega reda in miru na območju občine Ljubljana tenter je bilo naslednje: - vletu 1973: 1755 - vletu 1974: 1735 - vletu 1975: 1489 - vletu 1976: 1518 in - vletu 1977: 1411. Iz pregleda je sicer razvidno, da so kršitve v primer-javi s preteklimi leti v upadanju, saj smo v letu 1977 podali najmanj predlogov zaradi navedenih kršitev, vendar vemo, da je bilo kršitev več, saj smo bili o njih nekajkrat obveščeni, a so storilci že češče pred našim prihodom zapustili kraj storitve in njihove identitete v več primerih kasneje ni bilo mogoče ugotoviti. Precej kršitev pa občani ali OZD niso prijavile ali jih miličniki na terenu niso zaznali. Števllo odstopljenih predlogov za uvedbo upravno-kazenskega postopka po posameznih varnostnih okoliših, ki se pokrivajo z območji krajevnih skupno-sti, je razvidno iz tabele 2. Iz podatkov je razvidno, da je še vedno največ kršitev JRM, kot v preteklih letih na varnostnem okolišu Kolo-dvor in sicer 569, sledijo VO Ajdovščinaz 275 in Stara Ljubljana s 193 kršitvami. Nekoliko manj kot v preteklih letih je bilo kršitev na VO Gradišče. Kot smo ugotavljali tudi prej, lahko tudi za leto 1977 ugotovimo, da je na vseh teh VO, kjer je kršitev največ vzrok velika dnevna migracija občanov, veliko število gostinskih lokalov in drugih privlačnih objektov. Na VO Kolodvor se naha-jata tudi železniška in avtobusna postaja, kjer jemigra-cija občanov največja in ravno to predstavlja še po-sebno specifičnost tudi pri krŠitvah JRM. TRBHA 2: Predlogi za uvecibo postopka Vamostni ckoliš 1975 1976 1977 Voctaat 60 60 41 Tabar 54 54 90 Kolodvor 347 344 369 ŽB4 285 312 230 Ajdovšeina 259 302 275 Gradišče 103 128 88 Prule 14 18 33 Stara Ljubljana 291 202 193 Poljane 92 89 90 Ostali 9 2 SKLJPAJ: 1.489 1.518 1.411 Tabela 3 prlkazuje vrste kršitev javnega reda in miru. Kršitev je več kot je bilo podanih predlogov, saj je pri tem treba upoštevati kumulativnost kršitev na posameznih predlogih. TABHA 3: Vrste kršitev JPM PrekršJcl zoper JRM 1975 1976 1977 Pretepi, drzno in nedo- stojno vedenje, kaljenje nočnega mtm 964 1016 987 Potepuštvo, delcmrzništvo 348 550 309 Nadostojno vedenje do railičnika 162 15 105 Vdajanje prostituciji 2 8 4 Tbčenje alkoh.pijač vinjenlm ln mladoletnikan 13 56 45 Ostali 220 16 151 JSKUPAJ: 1709 1661 1601 Iz podatkov je razvidno, da se vsi hujši prekrški (pretepi, drzno vedenje, kaljenje nočnega miru itd.) v primerjavi s podatki iz preteklih let gibljejo v mejah ali rahlega upadanja. Ravno tako so v upadanju še neka-tere druge kršitve. Neprimerno več, kot v letu 1976, pa so v letu 1977 porasle kršitve nedostojnega vedenja proti miličnikom, saj je bilo teh v letu 1976 samo 15, v tetu 1977 pa kar 105. Čeprav je bilo teh kršitev v predhodnih letih neprimerno več kot v letu 1976, pa lahko ugotovimo, da so vzroki za povečanje teh kršitev v letu 1977 v primerjavi z letom 1976 predvsem v tem, da je v kolektivu več mlajših miličnikov, ki jih posa-mezni kršitelji ne sprejemajo tako kot bi bilo pričako-vati. Med kršilci vseh hujših kršitev JRM, je bilo kar 483 takih, ki so tudi v preteklosti delali enake ali podobne kršitve, vendar očitno vse izrečene kazni na njih po-pravno oziroma prevzgojno niso delovale. Posebno veliko število povratnikov kršitev JRM je med delomrz-neži, ki kljub dokaj visokim kaznim ne prenehajo s takšnimi kršitvami. Menimo, da bi se na tem področju in v teh strukturah morala bolj aktivno vključevati so-cialna in druge službe, ki bi z ustreznimi metodami poizkušale te osebe vključevati v normalno življenje. Tako kot v preteklih letih smo tudi v letu 1977 ugoto-vili 45 kršitev točenja alkoholnih pijač pijanim, mlado-letnikom ali skupinam, v katerih so pijane osebe. Še vedno ugotavljamo, da je eden izmed najpogostejših ., vzrokov, da prihaja do odklonskega vedenja posamez-nikov ravno alkoholiziranost le-teh. Kljub temu, da smo v preteklem letu v razgovorih z odgovornimi osebami v gostinskih lokalih te opozorili na to problematiko, se stanje bistveno ne izboljšuje, saj je še kar naprej največ kršitev JRM storjenih v gostinskih lokalih in v neposre- dni bližini. Povsem identična je situacija po posamez-nih varnostnih okoliših. Število kršitev javnega reda in miru po kraju kršitve je bilo v preteklih letih naslednje: - v letu 1975: v lokalu 503, na cesti 589, v stanovanju 112 - v letu 1976: v lokalu 547, na cesti 541, v stanovanju 118 - v letu 1977: v lokalu 503, na cesti 550, v stanovanju 128. Tabela 4 prikazuje starostno strukturo kršiteljev Javnega reda in miru po posameznih varnostnih oko-liših. TABEEA 4: Starostna struktura kršiteljev Varnostni ______________S t a r o s t______________ okoliš do 18 let cd 18 - 25 let nad 25 let _____________75 76 77 75 76 77 75 76 77 Vodmat - 4 5 24 22 15 49 47 26 Tabor - - 3 33 43 43 41 28 51 Kblodvor 9 9 7 152 153 142 203 252 248 Ajdovščina 5 10 3 104 125 81 160 227 203 Gradišče 9 14 2 75 92 41 50 66 61 Prule 1 1 - 4 9 12 12 16 21 St.Ljubljana 1 4 - 104 69 70 181 170 137 Poljane 6 6 3 32 37 44 58 66 61 SKUPAJ: 31 48 23 528 550 448 754 872 808 Iz gornjega pregleda je razvidno, da je največ kršite-Ijev starih nad 25 let in sicer 808, sledijo pa v 341 primerih kršitelji v starosti med 21 in 25 leti, kršiteljev med 18 in 21 letom je 107, najmanj pa je kršiteljev v starosti do 18. leta in sicer 23. V letu 1977jebila PM Ljubljana-Centerv1080prime-rih klicana na intervencijo zaradi kršitev JRM. Pri teh postopkih so miličniki kršitelje samo opozorili v 307 primerih, v 19 primerih so jih odpeljali domov, v 540 primerih pa je bilo zoper kršitelje odrejeno pridržanje iz raznih razlogov po 143/2 Zakona o prekrških in 80. členu Zakona o DS, varnosti in NZ. Največ kršiteljev je bilo pridržanih z namenom, da bi s tem preprečili nadaljevanje kršitev JRM. Če podatke o pridržanih ose-bah primerjamo s podatki \z leta 1975, ko je bilo pridr-žanih 996 oseb in leta 1976, ko je bilo pridržanih 605 oseb, vidimo, da se število pridržanih \z leta v leto zmanjšuje. Eden izmed razlogov tega je tudi to, da v pridržanje odrejamo samo tiste kršitelje, ki s svojim vedenjem in kršitvami kažejo, da bodo s takim vede-njem nadaljevali. Zaradi nasilniškega vedenja smo v letu 1977 podali v 14 primerih kazensko ovadbo po 292/b členu KZ ali 222 čl. KZ SRS na pristojno JT. V letu 1977 smo pri postopkih posameznim kršite-Ijem odvzeli naslednje število raznovrstnega orožja: 9 nožev, en boksar, 5 zračnih pušk, 9 pištol, okvir av-tomata in manjše število nabojev za orožje. Zoper na-vedene kršitelje smo v dveh primerih podali kazensko ovadbo na JT, v 15 primerih predlog sodniku za prekr-ške, v enem primeru poročilo socialni službi in en primer smo registrirali, ker ne gre za kršitev po pozitiv-nih predpisih. PM Ljubljana Center je v letu 1977 zaradi storitve kaznivega dejanja in prekrškov obravnavala 16 tujih državljanov. Po storitvi kaznivih dejanj smo obrav-navali dva državljana ZRN, enega drž. Egipta in enega drž. NDR. Zoper vse so bile podane kazenske ovadbe na javno tožilstvo. Po prekrških zoper JRM so bili obravnavani tuji državljani in sicer eden iz ZRN, eden drž. Palestine in eden državljan Romunije. Tudi zoper omenjene so bili podani predlogi za uvedbo upravno kazenskega po-stopka pri sodniku za prekrške. Zaradi prometnih nezgod smo obravnavali enega državljana Avstrije, enega drž. Madžarske in dva držav-Ijana ZRN. Pri cestno prometnih prekrških pa so bili obrav-navani naslednji tuji državljani: eden iz NDR, eden \z ZRN in trije državljani iz ostalih držav. V letu 1977 smo obravnavali 24 oseb zaradi storitve kaznivih dejanj in prekrškov s političnim obeležjem. Zoper 7 storilcev kaznivih dejanj smo podali kazenske ovadbe pristojnemu JT in v enem primeru kazensko ovadbo po neznanem storilcu po 133 in 134 členu KZ SFRJ ter v 12 primerih smo zoper kršitelje podali pred-log za uvedbo upravno-kazenskega postopka pri so-dniku za prekrške. Gibanje tovrstnih deliktov za leto 1976 in 1977 je naslednje: - v letu 1976: kazniva dejanja 10, prekrški 12 - v letu 1977: kazniva dejanja 8, prekrški 12. Poleg vsega omenjenega smo nudili asistenco so- dnim in upravnim organom v skupno 455 primerih in sicer 68 primerih pri prisilnih izpraznitvah stanovanj, v 387 primerih pa smo reševali odredbe za privedbo in prisilne privode. V 11 primerih so bile izpraznitve sta-novanj izvršene. Posebej je treba omeniti, da pri prisil-nih izpraznitvah stanovanj ne opravijo dosledno na-loge vse službe, ki bi morale pri tem sodelovati, kar je najbrž tudi vzrok tako majhnega števila realizacije. Poleg vsega omenjenega smo opravili tudi druge naloge iz javnega reda in miru, ki pa so posebnega pomena. VARNOST PROMETA Prometna varnost Ljubljane že vrsto let doživlja razne korekture in izboljšave, vendar so še vedno pro-metne razmere v samem centru mesta nezadovoljive. V letu 1976 je uveden v samem centru nov prometni režim, ki je po enoletni praksi na predlog občanov in izvršnega sveta skupščine mesta Ljubljane ter drugih, bil ponovno delno spremenjen. Kljub vsem tem spre-membam ne moremo biti popolnoma zadovoljni, saj prometno varnost samega centra ne moremo reševati, da pri tem ne bi upoštevali celotno Ljubljano. Na ce-stah prometnega križa, ozkih grl ali tako imenovanih vpadnic v mestu je iz dneva v dan vprašanje tovornega in tranzitnega prometa skozi samo mesto, kar pov-zroča številne zastoje. Predvsem so preobremenjene vpadnice iz smeri Štajerske po Masarykovi, Resljevi skozi predor za Dolenjsko ali Primorsko in obratno. Prav tako so preobremenjene ceste Karlovška, Prešer-nova in Titova, katere bi z modernizacijo prometnega križa bilo nujno razbremeniti. Povečanje prometa in dolgotrajni zastoji na teh cestah se zlasti občutijo v letni sezoni in tudi sicer v vsakodnevnih konicah ali dnev/'h vikenda. Ker je na območju dokaj veliko prometnih nezgod in ostalih kršitev po cestno prometnih predpisih, smo se morali po tej smeri predvsem preventivno organizirati, da bi takšno stanje skušali obvladati. Prav iz tega razloga smo vsakodnevno zasedli pomembnejša križi-šča, ki niso urejena s prometno signalizacijo ali križi-šča, ki so urejena ter je nujno potrebna asistenca miličnika. Poleg vsega so preventivne naloge vseh mi-lidnikov med ostalim tudti reševanje prometne proble-matike, dajanje predlogov za izboljšanje in sodelovanje z organizacijami in KS po vprašanju prometa. Prav tako vsestransko sodelujemo s svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, osnovnimi šolami, katere smo na našem območju večkrat obiskali, jim nudili pomoč glede vzgoje otrok, ki so žal še vedno številne žrtve prometne kose in z drugimi subjekti, smo skušali doseči čimboljšo prometno varnost. Osnovna šola Ledina v Ljubljani je v sodelovanju s svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in ostalimi odprla in izpopolnila nov prometni kabinet, ki je namenjen predvsem osnovnošolcem na območju SO Ljubljana Center. Delo v kabinetu poteka pod strokov-nim mentorstvom, kar bo nedvomno pripomoglo k boljši vzgoji v cestnem prometu. Poleg vsega tega smo v začetku šolskega leta 1977/78 nudili asistenco zlasti prvošolcem v času pri-hoda in odhoda v šolo in iz nje na raznih prehodih za pešce in pomembnejših križiščih. Osnovnim šolam smo prav tako nudili ustrezno pomoč pri uspešni in varni izvedbi kolesarskih izpitov ter zavarovali druge prireditve, rnanifestacije in javne shode ter pri tem posvetili vso pozornost nadzoru in urejanju prometa. Menimo, da smo na področju prometa v aktivnem preventivnem smislu storili korak naprej, vendar sma-tramo, da bi sodelovanje še z drugimi subjekti v ob-činskem merilu moralo biti še boljše, saj prometna varnost na našem kakor tudi na drugih območjih ni najbolj zadovoljiva. Vsekakor pa bi bilo smotrno spre-govoriti nekaj tudi o mirujočem prometu, ki predstavlja še precej ovir. Posamezne naloge mirujočega prometa so prevzele inšpekcijske službe, ki so dosledne pri izvajanju le-tega, vendar so še vedno prometne povr-šine in ulice v centru mesta največkrat v celoti zapar- ( kirane. Smatramo, da je vzrok vsega tega ukinitev' javnih parkirnih prostorov v samem centru mesta ali ob neposredni bližini in želja posameznikov, da se pripelje po poti najmanjšega odpora do zaželjenega cilja. 1. 6. 1977 smo začeli z izvajanjem določenih določil Zakona o varnosti cestnega prometa zoper voznike, ki v cestnem prometu vozijo delovne stroje, motokultiva-torje ali kolesa z motorji, vendar še niso opravili teore-tičnega znanja o varnosti cestnega prometa in nimajo vozniškega dovoljenja. Vse do takrat smo te ali po-dobne kršitve sicer beležili ali kršitelje preventivno opozarjali. Prav tako smo 1. 6. 1977 prenehali obrav-navati prometne nesreče z manjšo materialno škodo, če v nezgodi ni bil kdo telesno poškodovan ali izgubil življenje, kar je zelo razbremenilo delo milice in smo sile usmerili v izvedbo drugih nalog, še zlasti v nadzor prometa v smislu aktivnega preventivnega odnosa. Na območju SO Ljubljana Center se je v letu 1977 zgodilo 1720 prometnih nezgod, kar je za 704 ali 40,93% manj kot leto poprej. PM Ljubljana Center je od teh nezgod obravnavala 213 ostalo pa postaja pro-metne milice mesta Ljubljana. Takšen statistični prikaz pa še ne pomeni, da je dejansko 40,93% manj promet-nih nezgod, kar smo že omenili, da po 1.6.1977 nismo obravnavali prometnih nezgod z manjšo materialno škodo, kar prikazuje zmanjšanje. Tako navajamo za ilustracijo, da je PM Ljubljana Center v prvih petih mesecih leta 1977 obravnavala 160 prometnih nesreč v ostalih sedmih mesecih pa 53, kar je za 33,12% manj kot v prvih petih mesecih leta 1977. PPMM Ljubljana pa je v prvem polletju 1977 obrav-navala na območju centra 936 prometnih nezgod v drugem polletju pa 551, kar je za 58,87% manj kot v prvem poMetju. Za plastični prikaz prometnih nezgod oz. gibanje pro-metnih nezgod želimo prikazati dejansko stanje v na-vedenih razpredelnicah. Tabela S prikazuje udeležence prometnih nezgod In posledice teh nezgod. Povzročitelji prometnih nezgod, ki jih je obravnavala postaja Milice Ljubljana Center, so bili naslednji: OABELA 5: Udeleženci in posledice pronetnih nezgod Odeleženci ^^ ^ ^^ pron. nezgode____________76 77 76 77 76 77 Bostaja Milioe Center - pešci 1 - 7 2 15 19 - tolesarji . - - 1 2 7 13 - sopotniki - - - 1 9 9 - vozniki - 1 - 3 5 18 Skupaj;________________11 8 9 36 59 Postaja pranetne mllice mesta Ljubljana - pešci 2 8 30 51 107 109 - kolesarji 2 - 11 12 50 37 - sopotniJci - - 15 7 51 72 - vozniki - 1 9 6 69 81 Skupaj: 4 9 65 76 277 299 leta 1976 leta 1977 vozniki motornih vozil 420 192 pešci 13 12 kolesarji 9 9 otroci___________________________1_________- Od skupno 213 prometnih nezgod, ki jih je postaja milice obravnavala v letu 1977, se je 112 zgodilo med 12. in 20. uro, 61 med 6. in 12. uro ter 40 med 20. in 6. uro. Tabela 6 prikazuje vzroke prometnlh nezgod v letih 1976 in 1977, tabela 7 pa kraje prometnih nezgod. TftBELA 6: Vzroki pranetnih nezgod Vzroki prcnetnih nezgod 1976 1977 Vamostna razdalja 142 . 43 Vzvratna vožnja 32 ' 12 Izsiljevanje prednosti 82 51 Hitrost 34 17 • Neprevidnost 101 40 Vinjenost 16 10 Prehitevanje 11 6 Ostalo________________________25________34 SKUPAJ: 431 213 TABELA 7: Prcmetne nezgcde po krajih Kraj prcmetne nezgode 1976 1977 Ajdovščina 2 4 Bavarski dvor , 11 7 Delavski dan 11 7 Zaloška oesta "7 7 Prešernovacesta ,¦ -. 30-.. 8 Titova cesta t .-.'"".• • |p' 12 Masarykova c. ' ; ', V|# .,. 5 Njegoševa cesta jsjj' 6 Slanškova ul. : '" ' ' '"•%" 4 Gosposvetska oesta .,-,-. 6 ¦' 5 Trg revolucije ''.-'% 2 Miklošičeva cesta • "32: • 7 Karlovška oesta 36 13 Poljanska cesta ', = l| ¦ . 7 Ši±>ičeva ullca - ' 4 6 Ostale__________________ 236 113 SKUPAJ: 431 213 V zadnjem času so precej v porastu kršitve v cestnem Drometu zaradi vinjenosti. V zadnjih treh letih je po-staja milice ukrepala zoper kršitelje te-vrste v na-slednjem številu primerov: - v letu 1975 v 53 primerih (37 voznikov motornih vozil, 16 kolesarjev) - v letu 1976 v 97 primerih (81 voznikov motornih vozil, 16 kolesarjev) - v letu 1977 v 124 primerih (103 vozniki motornih vozil, 21 kolesarjev). Ukrepe zoper kršitetje v cestnem prometu prikazuje tabela 8. T&BELA 8: Ukrepi zoper kršitelje v CP Vrsta ukrepov 1975 1976 1977 - števllo predlogov CPP 237 860 1504 - plačilni nalogi 1829 2818 4221 - število denarnih kazni 5038 5590 5254 - vsota denarnih kazni 281.670 293.860 285.690 - predlogi po odloku o ureditvi CP v Lj. 1066 Pregled prikazuje število in vrsto ukrepov, ki so jih miličniki PM Ljubljana Center izvedli zoper kršitelje cestno prometnih prekrškov. Posebej moramo pou-dariti, da so poleg represivnih ukrepov še 28.232-krat voznike in druge udeležence prometa za lažje kršitve le opozorili ali preventivno zabeležili. Takšnih preven-tivnih aktivnih ukrepov je še več, vendar miličniki le vseh teh ne beležijo. Prav tako je bilo opravljenega več organiziranega nadzora in urejanja prometa, kar tudi lahko pripišemo preventivnim ukrepom. Če primerjamo vse podatke iz preglednic za leto 1976 in 1977 vidimo, da je bilo v letu 1977 na območju Centra na splošno manj prometnih nezgod kot leto poprej. Kako smo prišli do teh podatkov smo pred-hodno opisali, vendar kljub temu ne moremo mimo tega, da se je v letu 1977 število mrtvih povečalo za 5 oseb, število hudo ranjenih za 11 oseb, številoz lažjimi poškodbami za 22 oseb in da je pri vseh teh nesrečah nastala materialna škoda v znesku 10,146.000 din. Omenjene številke pa so vsekakor zaskrbljujoče, saj so predvsem v porastu najhujše nesreče s smrtnim izi-dom, hudimi telesnimi poškodbami in visoko mate-rialno škodo, za kar je predvsem kriv človeški faktor, saj smo obravnavali kar 26 vinjenih voznikov, ki so bili udeleženi v prometnih nesrečah. Poleg navedenih ukrepov je PM LjubljanaCenterv letu 1977 imela nadzor nad 417 občani, ki imajo var-stveni ukrep, odvzem vozniškega dovoljenja ali prepo-ved opravljanja vozniškega izpita. Na vožnji je bilo dobljenih 12 voznikov z varstvenim ukrepom. Večje število teh voznikov pa kljub takšni prepovedi še vozi v prometu, kar kaže posebej na kodeksetike. Nadzorteh voznikov je večkrat težaven. Če podamo na koncu te prometne varnosti kratek opis za izboljšanje, bi bilo nujno zastopati stališča, da ni moč izvzeti območje Centra glede prometne proble-matike, da pri tem ne upoštevamo celotne Ljubljane. Za izboljšanje varnosti prometa je nujno potrebno, da bi šii v realizacijo izgradnje obvoznic ali vsaj razširitev tranzitnih cest skozi Ljubljano, semaforizirati oz. po-staviti prometno signalizacijo na važnejših prehodihza pešce, za kar smo že podali predloge, nenehno sprem-Ijati stanje vozišč, izvajalci naj bi ažurno obnavljali označbe na vozišču, primerna sinhronizacija prometa, zamenjava starih in izrabljenih prometnih znakov itd. Ob tem pa imamo v mislih realizacijo programa Komu-nalne skupnosti občine Ljubljana-Center in čimprejš-njo ureditev semaforizacije križišča Breg-Cojzova--Levstikov trg, rekonstrukcija Sketove ulice, boljše prezračevanje grajskega predora, ureditev Poljanske ceste, v celoti ureditev peščevih površin, ureditev oz-kega grla v VVolfovi ulici in drugo. OSTALA DEJAVNOST Postaja milice izvaja naloge po pozitivnih predpisih in programih dela RSNZ SRS in PM ter drugih in smo dali prioriteto tistim nalogam, ki so težje narave dela. V kolektivu delujejo družbenopolitične organizacije, samoupravni organi in drugi mehanizmi, ki skupno skrbijo za čimboljše izvajanje vseh zadanih nalog, za strokovno in idejno politično izobraževanje. Ljubljana. januarja 1978 POSTAJA MILICE LJUBLJANA CENTER Komandir: Alojz Žist I. r. POROČILO DRUŽBENEGA PRAVOBRANILCA SAMOUPRAVLJANJA LJUBLJANA O DELU IN POJAVIH NA PODROČJU VARSTVA SAMOUPRAVNIH PRAVIC DELOVNIH LJUDI IN DRUŽBENE LASTNINE Osrednja usmeritev družbenega pravobranilca sa-moupravljanja v letu 1977 je bila v nalogah, da na podlagi ustave in zakona o združenem delu sodeluje v spremembah družbenoekonomskega položaja delavca v združenem delu, zavedajoč se, da preobrazba ne poteka spontano, da so velikokrat napori delavcev bre-zuspešni, da se pri tem srečujemo z neznanjem, odpori in drugimi dejstvi. Pri tem je družbeni pravobranilec samoupravljanja spremenil metodo svojega dela v primerjavi z načinom v letu 1976 in je v konkretnih rešitvah zlasti aktivno sodeloval v nudenju pomoči v obliki nasvetov, nakaza-nih rešitvah, s strokovnimi mnenji in pd., v tako imeno-vanih ekscesnih primerih pa se je poslužil pooblastil, ki mu jih nalaga zakorf o združenem delu in zakon o družbenem pravobranilcu samoupravljanja ter drugi predpisi. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je bolj kot doslej iskal pri oblikovanju opredelitev in reši-tev stik z družbenopolitičnimi dejavniki in strokovnimi institucijami. Na podlagi zakona o družbenem pravobranilcu sa-moupravljanja in zakonskih pooblastil družbeni pravo-branilec samoupravljanja razpolaga z vrsto ukrepov, iniciativ in pravnih sredstev za dosego varstva samou-pravnih pravic delovnih Ijudi in varstva družbene last-nine. V letu 1977 se je družbeni pravobranilec samou-pravljanja najpogosteje posluževal naslednjih načinov pri reševanju spornih razmerij: - razgovori v OZD, TOZD z organi upravljanja, sku- pino delavcev in s posameznimi delavci 713 - nudenje pravne pomoči, nasvetov, mnenj, informacij in drugo 385 - udeležba v postopku pred sodiščem združenega dela in drugimi 103 - predlogi in pobude udeležencem 178 - predlogi skupnosti družbenopolitičnih skupnosti 23 - ostalo - 12 V metodi razreševanja odnosov, zlasti pri razreševa-nju varstva pravic delavcev, so delavci družbenega pravobranilca samoupravljanja delovali v smeri funk-cioniranja vseh dejavnikov, ki so v OZD in ki so dolžni razpravljati in sklepati o teh zadevah. Predvsem pa je to naloga delavskega sveta, delavske kontrole in osnovne organizacije sindikata in ne le posameznika kot nepo- sredno zainteresiranega, izhajajoč iz predpostavke, da je razreševanje ključnih vprašanj prav tako pravica in obveznost vsakega delavca. Dostikrat pa ugotavljamo, da samoupravni mehanizem v organizacijah združe-nega dela ni odločilno vključen v reševanje teh sporov in se ti še vedno rešujejo z delovanjem vodstev druž-benopolitičnih organizacij, političnimi aktivi in po-dobno, kar pomeni, da v gotovih sredinah družbenopo-litične organizacije ne delujejo znotraj delegatskega sistema. Delavci družbenega pravobranilca samoupravljanja se zavedajo, da je izvajanje zakona o združenem delu in snovanje interne zakonodaje in v zvezi s tem spremi-njanje odnosov zahtevno delo, da se mnogi TOZD nahajajo v stiski, ki so kadrovske ali drugačne narave, pa kljub temu imajo dovolj hotenja za izvajanje vsebin-ske preobrazbe. V teh primerih so delavci družbenega pravobranilca samoupravljanja nudili pomoč in se niso posluževali ukrepov, za katere jih pooblašča zakon, ampak so ob reševanju po sprejetju zakona o združe-nem delu vzpodbujali organizacije združenega dela, da sprejmejo programe za izvajanje določb tega zakona in predstoječih nalog, to je prilagoditev svoje organiza-cije in uskladitev samoupravnih aktov z zakonom o združenem delu. Te naloge so bile zlasti intenzivne v drugi polovici 1977, ko so se delavci družbenega pravobranilca sa-moupravljanja tesneje povezali z občinskimi komisi-jami za spremljanje in izvajanje zakona o združenem delu in komisijami za pregled samoupravnih aktov or-ganizacij združenega dela. V posameznih organizaci-jah združenega dela so očitno veljavnost zakona o združenem delu razumeli napačno in se zanašali na odlog veljavnosti in zahtev ter s tem zavlekli s for-malnopravnim usklajevanjem in dejanskim prilagaja-njem lastne organizacije z zakonom. V tem je iskati tudi veliko časovno zadrego, ki se je pojavila v mnogih TOZD ob koncu leta 1977 oziroma v začetku leta 1978. Družbeni pravobranilec samoupravljanja v Ljubljani deluje na teritoriju občin Ljubljana-Center, Ljubljana-Šiška, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Vič-Rudnik, Li-tija in Grosuplje. Po stanju 31. 12. 1977 je bilo na območju teh občin zaposlenih skupaj 154.148 delavcev in siper 126.362 v gospodarstvu in 27.786 v nego-spodarstvu. Glede na že omenjene naloge, ki izhajajo iz ustave, zakona o združenem delu in drugih predpisov, stališč republiške skupščine in zahtev Republiškega druž-b°nega pravobranilca samoupravljanja, naj bi organi-zacija Družbenega pravobranilca samoupravljanja v Ljubljani kadrovsko izgledala tako, da bi se ekipa druž-benega pravobranilca samoupravljanja ojačala, pri če-mer se zasleduje princip, da sta v poprečju 2 delavca na občino. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je to že upošteval v finančnem načrtu za leto 1978. Pripad zadev se je v letu 1977 v primerjavi z letom 1976 povečal za 103%. Od skupno 575 zadev, ki jih je družbeni pravobranilec samoupravljanja obravnaval v letu 1977, jih 331 oziroma 57,5% izvira iz občine Ljub-Ijana-Center. Največ zadev se nanaša na medsebojna razmerjadelavcevvzdruženem delu. Sledijo pavarstvo družbene lastnine ter samoupravno organiziranje de-lavcev v združenem delu. DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU Ob spremljanju izvajanja določb Ustave in zakona o združenem delu v preteklem letu ugotavljamo, da je bil .,Le vedno dan večji poudarek na pravno formalni plati konstituiranja združenega dela, manj pa je bilo stor-jenega na vsebinski preobrazbi, na urejanju dohod-kovnih odnosov. Izvedbaoziromadoslednauresničitev 662. člena zakona o združenem delu je osnova, na kateri delavec, organiziran z drugimi delavci v TOZD, lahko dejansko uresničuje svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice. Ugotavljarno, da ob koncu leta niso povsod pristopili k uresničevanju 662. člena zakona o združenem delu, ki nedvoumno določa, da bi morali v samoupraynih sporazumih opredeliti ugotavljanje celotnega prihodka in razporejanje dohodka in čistega dohodka. V mnogih organizacijah združenega dela pa so se ob koncu leta ukvarjali le s samoupravnimi sporazumi o osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov. Tej nalogi so v večini organizacij združenega dela pristopili resno. So pa tudi primeri, kjer postopki za sprejem teh sporazu-mov niso bili izpeljani ustrezno določilom zakona in statutov organizacij združenega dela. Bili so tudi pri-meri, ko so delavcem grozili z zajamčenimi osebnimi dohodki, v kolikor referendum ne bi uspel. Po izvede-nih referendumih se je v nekaterih organizacijah zdru-ženega dela večje število delavcev pritožilo na> od-ločbe, ki so jih dobili na osnovi sprejetega samouprav-nega sporazuma. Obstajajo tudi organizacije združe-nega dela, kjer sporazuma sploh niso sprejeli in je delavski svet sklenil, da vsebina veljavnega samo-upravnega akta o delitvi OD ni v nasprotju z določili zakona o združenem delu, čeprav je bil sprejet pred uveljavitvijo zakona ali celo ustave. Izhajajoč iz dejstva, da je usklajevanje obstoječega stanja z zakonom o združenem delu proces, moramo vsebinsko oblikovanje in dograjevanje samoupravnih aktov razumeti kot permanentno nalogo. Zaradi tega in zaradi nepraviinosti, ki so se dogajale ob sprejemanju samoupravnih sporazumov, se druž-beni pravobranilec samoupravljanja skladno s členom 596 in členom 597 zakona o združenem delu vključuje v pregled oziroma preizkus zlasti samoupravnih spora-zumov o delitvi OD ter drugih samoupravnih sporazu-mov. Nekatere organizacije združenega dela smo že s konkretnimi predlogi spodbudili, da ponovno preiz-kusijo samoupravne sporazume. V organizacijah zdru-ženega dela, kjer delo ni bilo opravljeno v skladu z zakonom ali so bili izidi referendumov dvomljivi ozi-roma na sami meji, nameravamo vzpodbuditi politično akcijo skupaj s sindikati, da se ugotovi politična in delovna odgovornost odgovornih organov in posamez- nikov (Kartonažna, Opera, 6TOZD DO Iskra Elektrome-hanika in dr.). Družbeni pravobranilec samoupravljanja je bil s sprejetjem zakona o združenem delu pooblaščen, da skrbi za to, da delavci vseh TOZD znotraj DO sklenejo samoupravni sporazum o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti in to v roku, določenem z zakonom o združenem delu. Zato se je dogovoril z registrskim sodiščem o rednem posredovanju vseh predzaznamb novih temeljnih organizacij združenega dela. Le tako je družbenemu pravobranilcu samoupravljanja dejansko omogočeno izpolnjevanje njegove dolžnosti, določene z zakonom o združenem delu glede razporeditve sred-stev, pravic in obveznosti. Ugotovili pa smo, da v nekaterih delovnih organiza-cijah, ki so se konstituirale že pred uveljavitvijozakona o združenem delu, sredstev, pravic in obveznosti prav tako niso razdelili. Za te delovne organizacije bo druž-beni pravobranilec samoupravljanja lahko dal pobudo za razdelitev sredstev, pravic in obveznosti potem ko za to dejstvo izve preko samoupravnih organov, ozi-roma takrat, ko bi kot posledica nerazčiščene mate-rialne osnove nastopili določeni spori ali zastoji pri dokončnem konstituiranju delovne organizacije. Tako ugotavljamo, da so določene delovne organizacije že več let samo predzaznamovane in poslujejo na ne2ako-nitih osnovah (Agroprogres). Dejstvo, da samoupravni sporazum o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti med TOZD ni sprejet, pomeni, da ne izpolnjujejo osnovnega pogoja, da bi delavci lahko ugotavljali in razporejali dohodek, saj ni čistih ekonomskih odnosov med delavci temeljnih organizacij združenega dela, oziroma ni pogojev, da bi delavci vtemeljnih organiza-cijah združenega dela upravljali z dohodkom, kot z rezultatom svojega živega in minulega dela. Nespošto-vanje tega zakonskega določila bo povzročilo tudi te-žave ali motnje pri odpiranju žiro raČunov pri SDK, kar bodo TOZD morale urediti do 24. marca, kot to določa Uredba o načinu in pogojih, ob katerih lahko uporab-niki družbenih sredstev odpirajo in odpravljajo račune pri službi družbenega knjigovodstva (Ur. list SFRJ št. 59/77). Družbeni pravobranilec samoupravljanja je v zvezi s sprejemanjem samoupravnih sporazumov o razdelitvi sredstev, pravic in obveznosti do 31. 12. 1977 izdal delavskim svetom TOZD 16 pobud. Na osnovi sklepov DS in prejetih samoupravnih sporazumov je ugotovil, da so delavci medtem v več kot polovici omenjenih delovnih organizacij samoupravne sporazume že skle-nili, v ostalih primerih pa so jih sprejeli v roku 60 dni, kot to določa pobuda (Slovenija sadje). V štirih prime-rih pa je družbeni pravobranilec samoupravljanja mo-ral izdati predlog sodišču združenega dela, da odloči o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti (Kartonažna tovarna Ljubljana, Donit Medvode, Agroprogres, Osnovna šola Vrhovci). Pri opravljanju te dolžnosti pa smo ugotovili, da delovne organizacije, ki so že vpisane v register go-spodarskih organizacij, pa še niso razdelile sredstva, pravice in obveznosti, ne pristopajo k tej nalogi dovolj resno (Kartonažna tovarna). Zato bo moralo gospodar-sko sodišče v skladu z novo uredbo o vpisih organiza-cij združenega dela in drugih subjektov v sodni register paziti na to, da delovne organizacije, ki imajo v svoji sestavi temeljne organizacije združenega dela, pred-ložijo tudi samoupravni sporazum o razporeditvi sred-stev, pravic in obveznosti. V nobenem od pregledanih samoupravnih sporazu-mov o razdelitvi sredstev, pravic in obveznosti ni najti določb, ki bi urejale medsebojne odnose, ki temeljijo na pravici \z minulega dela, ki je zajeto v sredstvih drugih temeljnih organizacij in s katerimi zgolj uprav-Ijajo delavci teh TOZD (dolžnost \z 2. odstavka 333. čl. ZZD). Določila o delitvi so ponavadi knjigovodska ugo-tovitev zatečenega stanja na dan delitve, kar pomeni, da TOZD dobijo v upravljanje sredstva, ki so osnova njihovega dela, ne glede na dejanski delež. Po določ-bah 333. člena zakona o združenem delu pri razdelitvi sredstev, pravic in obveznosti pa bi bilo nujno, da bi bila sredstva, pravice in obveznosti razdeljene tako, da b: med delavci različnih temeljnih organizacij združe-nega dela bili čisti ekonomski odnosi. Ker ta delitev ni opravljena dosfedno določilom zakona o združenem delu so delavci v posameznih temeljnih organizacijah že v startu postavljeni v neenakopraven položaj. Zaradi teh napak pa v teh TOZD ni pravega interesa za združe-vanje sredstev v investicije izven lastne TOZD. Zato je ponovna preverba delitve nujna, zlasti v DO, kjer je med TOZD velika razlika v stopnji tehnološke oprem-Ijenosti. Družbeni pravobranilec samoupravljanja stalno spremlja predzaznamovanje novih temeljnih organiza-cij združenega dela s pomočjo registrskega sodišča in izpolnjuje svoje pravice in dolžnost ter tako pomaga delavcem temeljnih organizacij združenega dela v de-lovni organizaciji, da se ti sporazumi sklenejo in da delavci pravilno opredelijo ekonomsko podlago svo-jega dela. Pri omenjenih delitvah pa ugotavljamo še druge ne-pravilnosti kot npr., skupne naložbe v podjetja v tujini, pri delitvah sploh niso upoštevane. Večina teh naložb je bila realizirana še v času, ko delavci niso bili organi-zirani v TOZD, ob konstituiranju TOZD pa delitev ni bila opravljena. Zato delavci v TOZD ustanoviteljicah ni-majo možnosti upravljati z dohodkom teh podjetij. Po-navadi ne prejmejo nitl informacij o dejanskem stanju, ali celo ninnajo niti knjigovodske evidence, iz katere bi bili razvidni rezultati poslovanja. Tudi te medsebojne pravice in obveznosti, kakor tudi odgovornosti med TOZD ustanoviteljicami, bi morali opredeliti v spora-zumu o delitvi sredstev, pravic in obveznosti, kar bi moralo biti opravljeno že ob konstituiranju TOZD. Na te pomanjkljivosti smo opozorili nekatere organizacije združenega dela ustanoviteljice podjetij v tujini in jim svetovali, da čimprej uredijo te odnose, skladno z za-konom o združenem delu in zakonom o opravljanju gospodarske dejavnosti v tujini. Svobodna menjava dela med delavci TOZD in delavci strokovnih služb se prepočasi uresničuje. V samou-pravnih sporazumih je med delavci strokovnih služb in TOZD še vedno prisotno proračunsko financiranje. Do-hodek delovne skupnosti strokovnih služb ni po-stavljen v odvisnost od dohodka TOZD. V večini prime-rov pa samoupravnega sporazuma med delovno skup-nostjo strokovniK služb in TOZD sploh še niso sprejeli, kar velja skoraj za vse sestavljene organizacije združe-nega dela, ki imajo sedež v občinah, kjer deluje druž-( beni pravobranilec samoupravljanja Ljubljana (Slove-nijales, Slovenske železarne, Polikem, Združeno cestno podjetje, PTT Ljubljana, Slovenijapapir, ŽTP in dr.). Tudi na področju družbenih dejavnosti ugotavljamo, da so vrzeli v sistemu pridobivanja dohodka ustvarje-nega s svobodno menjavo dela skladno z 92. in 93. členom ZZD. Delavci družbenih dejavnosti se zavedajo svojih pra-vic in dolžnosti in želijo upravljati z rezultati svojega dela, toda slabo definirani in neovrednoteni programi dela jim to onemogočajo. Zato delavci teh dejavnosti niso ekonomsko motivirani za racionalno in učinkovito delo. Ker to najobčutljivejše področje upravljanja ni urejeno, prihaja do raznih negativnih pojavov, neso--glasij in celo do ekscesov. Na zaostrene medsebojne odnose gotovo vpliva tudi slaba organizacija dela, ki je ponekod tako slaba, da delavcem niti ne daje mož-nosti, da opravljajo delovne naloge, za katere so skle-nili delovno razmerje. Dogaja se tudi, da je v nekaterih organizacijah združenega dela družbenih dejavnosti še vedno prisotna delitev na manj ali bolj pomembna dela, na osnovi te »pomembnosti« pa se tudi lahko uve-Ijavljajo pravice. Tako ugotavljamo, da skoraj v vseh organizacijah združenega dela družbenih dejavnosti od prosvete do zdravstva in kulture o zadevah iz med-sebojnih razmerij dostikrat odločajo strokovni in pro-gramski sveti. Na te nepravilnosti sproti opozarjamo z zahtevo, naj se programski sveti ukvarjajo s program-sko politiko, strokovni naj skrbijo za strokovno kvali-teto, zadeve iz medsebojnih razmerij pa naj rešujejo le organi, ki so za to po zakonu pristojni. Konkretni primeri oziroma problemi, s katerimi smo se srečevali v OZD družbenih dejavnosti, so pa na-slednji: V vzgoji in izobraževanju je že nekaj časa prisotna fluktuacija prosvetnega kadra. Zaradi kadrovskega de-ficita v šolah ne morejo izvesti dopolnilnega in dodat-nega pouka, včasih pa je tudi ogroženo izvajanje re-dnega učnega programa. Na to smo opozarjali zavod za šolstvo. Vzrok za to je predvsem neurejena delovna obveznost in nagrajevanje po delu. Nemogoča situa-cija nastaja tudi zaradi velikega števila delavcev, ki so zaradi neustrezne izobrazbe sklenili delovno razmerje za določen čas. Menimo, da so uporabniki v samou-pravnih interesnih skupnostih in zunanji delegati v šolskih svetih premalo seznanjeni z dejanskimi pro-blemi šol, predvsem s kadrovskimi problemi. V prosvetni dejavnosti je prihajalo do konfliktov predvsem zaradi neustreznih določb samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev OD, v kate-rih je kvaliteta dela bila določena le s šolsko izobrazbo. Zaradi tega so še pred časom delavci - učitelji sprožili postopek pred ustavnim sodiščem. Ustavno sodišče je ugotovilo, da so omenjena določila v nasprotju z nače-lom o delitvi po delu. Zato je delavcem teh DO - šol naložilo, da samoupravne sporazume uskladijo z ustavo in zakonom o združenem delu. Ker smo ugoto-vili, da so v večini šol samoupravni sporazumi skoraj enake vsebine, smo aprila meseca 1977 vse šole na območju, kjer delujemo, seznanili z odločitvijo ustavnega sodišča in jim dali pobudo, da ocenijo dolo-čila svojih samoupravnih sporazumov ter jih spreme-nijo v skladu z ustavo in zakonom o združenem delu. Kljub tej pobudi in zakonski obveznosti pa tudi novo sprejeti samoupravni sporazumi vsebujejo določila, po katerih je za kvaliteto dela pretežno odločujoč kriterij šolska izobrazba, oziroma drugi kriteriji niso obliko-vani. Podobno stanje in primeri so tudi v vzgojnovar-stvenih zavodih. ¦ • = , . • .- SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST IN URESNIČEVANJE SAMOUPRAVLJANJA OELAVCEV VZDRUŽENEMDELU V letošnjem letu se je vsebina našega dela v mnogo-čem spremenila! ker je bilo vse več iniciative s strani predstavnikov samoupravnih organov, delavske kon-trole in sindikata. Predstavniki samoupravnih organov in družbenopo-litičnih organizacij so se na nas obračali za nasvete pri organiziranju delavcev v temeljne organizacije združe-nega dela ter za sklepanje samoupravnih sporazumov, predvsem samoupravnih sporazumov o združevanju TOZD v delovno organizacijo, o združevanju dela de-lavcev v TOZD, o razporeditvi sredstev, pravic in ob-veznosti ter o vsebini vseh samoupravnih sporazumov, ki so jih morali sprejeti do 31. 12. 1977. Ugotavljamo, da še obstajajo primeri nerazumeva-nja, da le delavci lahko odločajo o svoji organizirano-sti, enako tudi o združevanju v TOZD, DO in SOZD v skladu s svojimi interesi in na osnovi določil zakona o združenem delu. Taki zavorni momenti v uveljavljanju te pravice pomenijo, da so v teh sredinah nastopile motnje v samoupravljanju. Pri organiziranju delavcevv TOZD so prisotne najrazličnejše ovire. Srečujemo se s primeri, ko ugotovitve delavcev, da imajo po členu 320 zakona o združenem delu pogoje za organiziranje TOZD, ne potekajo skladno z določili ustave in zakona o združenem delu. To se dogaja tudi v na videz dobro samoupravno organiziranih DO in SOZD. Dogaja se, da delavcem v proizvodnih delih delovne organizacije ali TOZD vplivni in odgovorni delavci ne dovolijo niti ra-zmišljati o pogojih za organiziranje v TOZD. Kaj hitro jih obsojajo, da rušijo koncept organiziranja in funk-cioniranja DO in SOZD. Te pojave smo registrirali v sredinah, kjer TOZD ne pojmujejo kot osnovno celico družbene sredine, kjer nočejo razumeti, da delavec tahko le v TOZD, ki je organizirana skladno z zakonom o združenem delu in nikjer drugje uresničuje svoje z ustavo in zakonom o združenem delu zagotovljene pravice. TOZD pojmujejo kot mikro organizacijsko enoto velikega sistema, katerega model se prav gotovo ne ujema z načeli naše družbene ureditve. Vsi subjekti, citirani v 329. členu zakona o združe-nem delu (DPS sindikati, delavci sami, skupščine druž-benopolitičnih skupnosti), so premalokrat uporabili možnost, ki jo zakon nudi. Vzrok za to je nepoznavanjp delovnega procesa v konkretnih organizacijah združe-nega dela, ki je po členu 320 eden od pogojev za organiziranje TOZD. Na drugi strani pa ugotavljamo, da obstajajo primeri, ko skupine treh do štirih delavcev uveljavljajo pravico do ustanovitve TOZD ali celo DO, čeprav je evidentno, da za to ne izpolnjujejo pogojev, določenih v členu 320 Zakona o združenem delu. Zna-čilen primer, kjer za ustanovitev TOZD niso bili dani pogoji, je tudi skupina 4 delavcev DO Posrednik, ki so sprejeli sklep o organiziranju v TOZD zato, da bi uprav-Ijali z dohodkom, ki je bil sad trenutnih konjunkturnih pogojev. V sporu pred sodiščem združenega dela, ki se ga je udeležil tudi družbeni pravobranilec samouprav-Ijanja, ta skupina ni uspela, niso bili izpolnjeni pogoji iz : člena 320 Zakona o združenem delu. Opažamo tudi, da se v posameznih, zlasti manjših TOZD ali poslovnih enotah, želijo izločiti iz obstoječih organizacij združe-nega dela in se priključiti drugi delovni organizaciji ali pa ustanoviti lastno delovno organizacijo, čeprav za to nimajo zakonskih pogojev. Gre zlasti za primere raznih predstavništev in dislociranih enot ali TOZD, ki se uk-varjajo s komercialno dejavnostjo in katerih delovne " organizacije imajo sedež izven Ljubljane, dostikrat pa tudi izven naše republike, delavci teh enot pa imajo izredno slabe stike z delavci svoje TOZD in delovne organizacije. V teh primerih manjše skupine delavcev iščejo možnost, za organizacijsko obliko, v kateri bi uresničili svoje skupinsko lastninske cilje in pri tem ne upoštevajo dejstva, da so sredstva, s katerimi oprav-Ijajo svojo dejavnost pridobili skupaj z vsemi delavci organizacije združenega dela in da bi taka odločitev lahko oškodovala ostale delavce v TOZD oziroma de-lavce vseh TOZD znotraj DO. Tako so npr. delavci Šumadijaprometa \z Topole, TOZD Sumpro v Ljubljani (štirje po številu), na referen-dumu izglasovali izločitev TOZD iz delovne organiza-cije, ne da bi pri tem razpravljali ali odločali o tem, kateri drugi delovni organizaciji se bodo priključili. Delavci vseh ostalih šestih TOZD te delovne organiza-cije so sprožili spor pri sodišču združenega dela, ker bi ta izločitev škodovala njihovim interesom. Prekinjen bi bil medsebojno povezan delovni proces oziroma po-slovanje TOZD Sumadija promet v Ljubljani, ki je za-čela poslovati s sredstvi celotne delovne organizacije. Ta TOZD ima v Ljubljani urejene in velike, toda neiz-koriščene poslovne prostore. TOZD je delovala samo-stojno in se počasi izločevala iz življenja DO in to zaradi konjunkturnega položaja in izredno visokih trgovskih marž, kar ji je v preteklosti omogočalo ustvarjati zelo visoke dohodke in sklade, iz katerih so kupili tudi počitniško hišo na morju samo za potrebe svojega TOZD. Delili so zelo visoke osebne dohodke in se v ničemer niso niti skušali solidarizirati z ostalim skoraj 500 članskim kolektivom. V prepričanju.da bodo tak, skoraj bi lahko rekli monopolni položaj zadržali le, če se izločijo iz delovne organizacije, so se z referen-dumom odločili za izločitev. Sporna zadeva je v po-stopku pred sodiščem združenega dela, katerega se bo družbeni pravobranilec samoupravljanja udeležil. Znani so tudi primeri, da se v enoviti delovni organi-zaciji delavci v posameznih delih delovnega procesa želijo organizirati v TOZD in to tudi izvedejo. V drugih delih delovnega procesa pa se delavci enostavno ne izrečejo niti za niti proti. Vzrok takšnim pojavom je prav gotovo slabo politično delo in nejasno prikazane pra-vice in dolžnosti delavcev v TOZD oziroma neoprede-Ijeni pogoji dela, nejasno določene pravice in dolžnosti delavcev, ki se združujejo v TOZD, nejasni cilji razvoja TOZD znotraj DO in podobno. Zaradi prej naštetih vzrokov in šibkega dela druž-benopolitičnih organizacij pa se ce\o dogaja, da de-lavci zavračajo podpis samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v TOZD. Ugotavljali smo tudi, da so posamezne trgovinske OZD svojo samoupravno organiziranost oziroma reše-vanje svojega obstoja skladno z določili zakona o zdru-ženem delu skušali reševati tako, da so se združevale v sestavljene organizacije združenega dela in to brez temeljite analize interesov delavcev, ki se združujejo v SOZD, v prepričanju, da so na ta način ustvarili pove-zavo s proizvodnimi organizacijami. Taka povezava pa brez analize in opredelitve interesa ne predstavlja do-hodkovno povezanost oziroma ne opredeljuje načine ugotavljanja skupnega prihodka in razporejanje do-hodka in čistega dohodka. Največkrat vsebina spora-zuma opredeljuje le dogovor o oblikovanju enotnih maloprodajnih cen. Le v redkih primerih sezdružujejo sredstva za poslovni riziko in urejajo vprašanja finan-ciranja skupnih služb na nivoju SOZD. V nekaterih SOZD smo ugotovili, da ne razrešujejo problemov, ki so v pristojnosti DS SOZD, kar pomeni, da v SOZD ne razpravljajo in ne sklepajo o zadevah, zaradi katerih so se TOZD združile v SOZD, ampak delavski svet SOZD sklepa o zadevah, katere so po ustavi in zakonu neodtujljiva pravica delavcev v te-meljni organizaciji združenega dela. Tako je družbeni pravobranilec samoupravljanja izdal pobudo za od-pravo takšnih sklepov. Razen tega smo ugotovili, da obstajajo organizacije združenega dela, katerih status ni niti v skladu ne z ustavo in ne z zakonom o združenem delu. To so TOZD združene v poslovni skupnosti (Študentski servis, Društvo komisionarjev, Studio projekt in dr.). Na vse te in podobne organizacije smo že opozorili ustno ali pismeno organe občinskih skupščin in sindikata, ki so ponekod že ustrezno ukrepali. V nekaterih OZD nastopajo težave zaradi nepoznava-nja vsebine zakona o združenem delu. Zato se nemalo- krat dogaja, da se ukvarjajo bolj z obrobnimi problemi, kot pa z vsebinsko preobrazbo odnosov in uresničeva-njem dejanskega samoupravljanja. Temu sledijo inicia-tive delavcev, ki so upravičeno sprožili bodisi postopek pred ustavnim sodiščem, sodiščem združenega dela ali so prišli po nasvet k družbenemu pravobranilcu sa-moupravljanja. Tak postopek delavcev pogosto naleti na nerazumevanje določenih sredin v organizaciji združenega dela, kjer jih celo obsojajo in pojmujejo za povzročitelje nepotrebnega umešavanjaoziromainter-veniranja zunanjih činiteljev (sindikata, družbenega pravobranilca samoupravljanja in dr.). Taka gledanja so zlasti tam, kjer je še vedno ustaljena praksa, da v imenu delavcev odloča kolegij ali poslovni odbor in kjer družbenopolitične organizacije niso dovolj aktivne. Primeri nezakonitega stanja in ovire v samouprav-Ijanju nastopajo tudi v organizacijah združenega dela, kjer se mandat delavskega sveta nezakonito podaljšuje oziroma niso opravljeni postopki evidentiranja in voli-tev kot to določa zakon. Taki primeri so pogosti zlasti v tistih OZD, kjer mora najvišji organ v določenih zade-vah odločati z zunanjimi delegati bodisi, da OZD ni vzpostavila stika s tako imenovano zunanjo delegatsko bazo ali, da se že izvoljeni delegati niso vključili v delo takega organa. Ti pojavi so najčešči v OZD družbene dejavnosti. V vseh primerih, ko delegatsko sestavljeni organ ni pravilno konstituiran tudi praviloma ne more delovati in odločati o zadevah, ki so nujne za uresniče-vanje pravic in dolžnosti delavcev. V vseh primerih nezakonitega stanja oziroma površ-nega delovanja samoupravnih organov družbeni pra-vobranilec samoupravljanja izda pobudo za odpravo nezakonitega sklepa. (KC - TOZD Ginekološka klinika, VVZ Milan Majcen, SNG TOZD Opera in balet in dr.). V primerih, ko se kršitve ponavljajo ali je v zvezi s tem ogrožena družbena lastnina, družbeni pravobranilec samoupravljanja zaradi motenj v samoupravljanju predlaga družbenopolitični skupnosti (skupščini ob-čine) ukrepe s katerimi jo zakon o združenem delu pooblašča. Takih najbolj konsekventnih ukrepov se je družbeni pravobranilec samoupravljanja poslužil v pri-merih OZD Krim, Konim, Steklo in dr.). V navedenih primerih je prav zaradi izpostavljenih problemov kot so to: - kontinuirano in grobo kršenje predpisov, ki se nanašajo na delo TOZD in njeno dejavnost; - nevestno in nepravilno delo ter prekoračevanje pooblastil; - neizvrševanje plana ali malomarno izpolnjevanje dolžnosti; - onemogočanje samoupravnih pravic delavcem; - če je program ukrepov za odpravo motenj brezu-spešen; - ogrožanje družbene lastnine in drugo, družbeni pravobranilec samoupravljanja predlagal skupščini občine, da odstavi določene individualne poslovodne organe kot odgovorne osebe za tako sta-nje. V vseh predlaganih primerih je skupščina pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja sprejela in ukrepala skladno z določili zakona o združenem delu. MEOSEBOJNA RAZMERJA DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU - DELOVNO RAZMERJE Družbeni pravobranilec samoupravljanja se je tudi v letu 1977 najpogosteje ukvarjal s spornimi vprašanji s področja medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu. Po vsebini so primeri slični primerom v letu 1976. Največ je sporov v zvezi s pridobitvijo lastnosti delavca in prenehanja lastnosti delavca v združenem delu, izbire kandidata na razpisano delovno mesto, razpore-janja delavcev na drugo delovno mesto, določanje de-lovnega časa in drugo. Pri razreševanju omenjenih primerov smo naleteli zlasti na neusklajenost samoupravnih splošnih aktov z zakoni ali različno tolmačenje in uporabo posameznih določb v različnih primerih. V vseh primerih, ko smo zasledili neusklajenost z zakonom, smo hkrati z razre-ševanjem spora zahtevali oziroma izdali pobudo za uskladitev samoupravnih splošnih aktov. Medsebojna razmerja - delovna razmerja predstavljajo sklop živ-Ijenjsko in samoupravno pomembnih pravic delavcev, zato je tudi razumljivo najvišji odstotek (26%) vseh primerov. V primerjavi z letom 1976 smo v omenjenih primerih v letu 1977 zasledili pomemben pojav, ki je s preteklim obdobjem pozitiven. Delavci mnogo bolje poznajo samoupravne splošne akte in zakone in se zavedajo svojih pravic, tako, da je v veliko večjem številu zaslediti argumentiran zahtevek in so pri druž-benem pravobranilcu samoupravljanja iskali le nasvet oziroma pomoč v postopku ali zahtevali intervencijo. To velja zlasti za področje tako imenovanih temeljnih pravic in obveznosti delavcev. Pri obravnavi posamez-nih primerov smo zasledili, da je več kot lansko leto spornih razmerij, ko pristojni organ organizacije zdru-ženega dela delavcu ne odgovori v zakonitem roku, tako da mora delavec uveljavljati svoj zahtevek pri sodišču združenega dela. Tak način obravnave zahteve delavcev kaže na zavesten beg pred odgovornostjo za samoupravno in strokovno rešitev. Hkrati s tem pa se ustvarja nezaupanje in dvomi delavcev v organe svoje temeljne organizacije. Iz tega lahko zaključimo, da samoupravni mehanizmi v organizacijah združenega dela niso odločilno vključeni v reševanje teh sporov in se mnogi med njimi rešujejo z intervencijo in vplivom vodstev družbenopolitičnih organizacij in neformalnih kolegijev. Ob reševanju posameznih primerov smo ugotavljali tudi druge probleme in jih vzporedno s predlaganim predmetom na lastno pobudo razreševali. V teh prime-rih gre zlasti za ugotavljanje skladnosti samoupravnih splošnih aktov z zakonom, zakonitostjo postopka ipd. zlasti z zakonom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in sindikalno listo. V primerjavi z letom 1976 skoraj ni bilo primerov, da organizacije združe-nega dela ne bi imele s svojim samoupravnim splošnim aktom urejena medsebojna razmerja, proti koncu leta 1977 pa smo pri mnogih že zasledili poskuse uskladitve delovnih razmerij z osnutkom oziroma predlogom no-vega zakona o delovnih razmerjih. SAMOUPRAVLJANJE V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU IN REŠEVANJE STANOVANJSKIH PROBLEMOV DELAVCEV Tudi v minulem letu smo obravnavali precej primerov neurejenih ali pa slabo urejenih samoupravnih razmer na področju stanovanjskega gospodarstva. Številni so primeri, kot tudi večje stanovanjske hiše v družbeni lasti nimajo hišnih svetov. V teh primerih je s strani občinskih stanovanjskih skupnosti običajno določen Staninvest kot delovna organizacija, ki po nalogu te skupnosti v breme stroškov obratovanja stanovanjske hiše opravlja najnujnejše zadeve iz delovnega področja hišnega sveta. V teh primerih so največkrat res oprav-Ijena samo najnujnejša vzdrževalna dela in skoraj ne moremo govoriti o pravem samoupravljanju v stano-vanjskem gospodarstvu, čeprav bi pristojnosti zbora stanovalcev tudi v tem primeru morale ostati neokr-njene. Število takih primerov se vedno bolj zmanjšuje, na zahtevo stanovanjskih skupnosti pa se ustanavljajo hišni sveti kmalu po vselitvi v nove stanovanjske hiše v družbeni lasti tako, da se na tem področju zadeve postopoma izboljšujejo. Niso pa tudi osamljeni primeri slabih odnosov med hišnimi sveti in stanovanjskimi skupnostmi oziroma Staninvestom kot organizacijo za vzdrževanje stano-vanjskih hiš, ki opravlja dejavnost posebnega druž-benega pomena. Stanovanjska samouprava v stano-vanjskih hišah, ki so v družbeni lasti se vse bolj uve-Ijavlja, zbori stanovalcev in hišni sveti prevzamejo v svojo pristojnost vse več opravil in nalog s tega po-dročja. Tako pri vzdrževanju kot pri obratovanju stano-vanjskih hiš, hišni sveti samostojno in racionalno go-spodarijo, naročajostoritve pri najugodnejših izvajalcih in prav zato prihaja včasih do negodovanja s strani Staninvesta, čigar usluge so čestokrat predrage. Niso osamljeni primeri, ko je Staninvest izvajal določena dela v stanovanjskih hišah brez soglasja hišnega sveta, ko so izvajalci predlagali račune v izplačilo brez odo-britve hišnih svetov, ko hišni sveti niso dobili podatkov o sredstvih, ki jih imajo na razpolago in podobno. Ob tem vendarle kaže omeniti tudi prevelika prizadevanja nekaterih hišnih svetov, ki vtežnji, da bi s čim manjšimt stroški vzdrževali stanovanjske hiše, najemajo prilož-nostno delovno silo, ki ni zavarovana, za katero se ne plačujejo vse dajatve in ki zato tudi ne uživa vsega pravnega varstva \z delovnega razmerja. Precej problemov je bilo v minulem letu ugotovljenih tudi na področju odnosov med etažnimi lastniki stano-vanj v stanovanjskih hišah, ki so družbena lastnina \n samoupravnimi stanovanjskimi skupnostmi. Po od-ločbi ustavnega sodišča iz leta 1976 bi namreč stano-vanjske skupnosti morale za kritje stroškov tekočega vzdrževanja ter upravljanja skupnih delov in naprav v stanovanjskih hišah sklepati z etažnimi lastniki po-sebne pogodbe. Takih pogodb do sedaj v Ljubljani ni sklenila še nobena samoupravna stanovanjska skup-nost, pač pa še nadalje pošiljajo etažnim lastnikom račune, tako za stroške tekočega vzdrževanja kot za stroške upravljanja. Stroške tekočega vzdrževanja do-kumentirajo z ustreznimi računi za dejansko oprav-Ijene storitve, medtem, ko stroški upravljanja niso ar-gumentirani in so zlasti predmet sporov oziroma neza-dovoljstva s strani etažnih lastnikov. : Reševanje stanovanjskih problemov v OZD prav-zaprav sodi med področje medsebojnih razmerij in zaradi občutljivosti in pomembnosti problema zasluži ' posebno pozornost. V reševanju stanovanjskih problemov delavcev bo-disi z dodeljevanjem najemniških stanovanj, bodisi s krediti, je kljub sodbi ustavnega sodišča v letu 1975 še vedno zaslediti.veliko nezakonitosti v samoupravnih splošnih aktih. Ta neskladja so zlasti v določevanju pogojev in kriterijev prosilcem. Najbolj groba kršitevje izključevanje delavcev prosilcev, ki n. pr. še ne iz-polnjujejo pogoja določene delovne dobe v OZD in je zato izključen iz konkurza prosilcev. Na te primere smo opozarjali strokovne službe in organe na način, ki je zaradi nujne rešitve terjal takojšnje uskladitve ozi-roma črtanje takih določb iz samoupravnih aktov. Taki pobudi, ki je bila večkrat ustna, so organi sledili in ustrezen akt popravili zaradi argumentirane in citirane odločitve ustavnega sodišča. V zvezi z reševanjem stanovanjskih problemov v or-ganizacijah združenega dela naj omenimo, da še ve-dno ugotavljamo primere dodeljevanja takoimenova-nih kadrovskih stanovanj, dodeljevanja stanovanj ali kreditov brez ustreznih v naprej sprejetih kriterijev, meril in podobno. Kadar hoče določena struktura rešiti stanovanjski problem se lahko najdejo potrebna sred-stva tudi sredi leta, medtem ko se včasih ne more rešiti še tako hudo pereč stanovanjski problem. Niso še povsod prisotne neodtujljive pravice delavcev, ki bi morali tudi o tem tako pomembnem vprašanju sood-ločati s tem, da bi sprejemali enotna merila za dode-Ijevanje stanovanjskih kreditov za vse delavce. Še ve-dno tudi ugotavljamo primere, ko imajo pri dodeljeva-nju stanovanjskih kreditov prednost tisti delavci, ki ponudijo večjo lastno udeležbo, ki so dalj časa v de-lovni organizaciji, ki odstopijo svoje stanovanje delovni organizaciji in podobno, ne glede na težke socialne ali gmotne razmere prosilcev. SODELOVANJE Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI ORGANIZACIJAMI, JAVNOSTJO IN DRUGIMI Pri razreševanju konkretnih primerov je družbeni pravobranilec samoupravljanja navezoval stike z druž-benopolitičnimi organizacijami v OZD in občini in se z njimi dogovarjal za stališča in ukrepe. To sodelovanje je bilo vzpostavljeno zlasti v takih primerih, ko je bil zaradi teže primera in ocenenujendogovorza opredeli-tev zahteve, kriterijev in nosilca akcije. Tako usklajevanje je bilo zlasti uspešno v dogovar-janju z občinskimi sindikati. V primerih, ko je družbeni pravobranilec samouprav-Ijanja smatral, da je zaradi ugotovitve stanja zaradi kritičnosti primera potreben celoten pregled tako v pogledu poslovanja in samoupravne organiziranosti je družbeni pravobranilec samoupravljanja nudil pomoč tako v pogledu strokovnih rezultatov kot celovitosti razmer v določeni organizaciji združenega dela. V sodelovanju z javnostjo je družbeni pravobranilec samoupravljanja bodisi na lastno iniciativo ali na za-htevo redakcij posredoval informacije o svojem delu, posameznih primerih kršenja samoupravnih pravicde-lavcev in varstva družbene lastnine (Radio Ljubljana, Delo, Delavska enotnost, občinska glasila). ZAKUUČKIIN USMERITEV DRUŽBENEGA PRAVOBRANILCA SAMOUPRAVLJANJA V LETU 1978 Pri uresničevanju določil zakona o združenem delu so doseženi pomembni premiki. Največ naporov je bilo vloženih v utrjevanje samo-upravne organiziranosti in dohodkovne soodvisnosti v TOZD. Ti uspehi pa ne bi smeli zamegliti pojavov slabo-sti in problemov, ki se kažejo vse od planiranja, odloča-nja o dohodku, povezovanju temeljnih organizacij in drugimi. Delavce bo treba še bolj kot doslej spodbujati k spremembam v smislu zakona o združenem delu in utrjevati njihov položaj v združenem delu. V akcijo, v kateri bodo sodelovali vsi družbenopolitični činitelji občin in mesta bo vključen tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja in bo njegova usmeritev v letu 1978 zlasti v naslednjem: 1. Da bi delavci družbenega pravobranilca samou-pravljanja v čim večji meri prispevali k utrjevanju za-kona o združenem delu v vsakodnevni praksi v skladu s pooblastili zakona tudi ukrepali, da bo delo druž-benega pravobranilca samoupravljanja v letu 1978 v največji meri slonelo na zasledovanju razmer v OZD in to zlasti tistih, ki v preteklosti niso v najboljši meri obvladale samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov. V razreševanju takih odnosov in sporov pri uve-Ijavljanju zakona o združenem delu in sistemske zako-nodaje bo družbeni pravobranilec samoupravljanja de-loval zlasti v tesnem sodelovanju s sindikati, ob- činskimi komisijami za izvajanje zakona o združenem delu in komisijami za pregled samoupravnih aktov. Zlasti v takoimenovanih ekscesnih primerih bodruž-beni pravobranilec samoupravljanja nastopal s svojimi ukrepi usklajeno in sočasno z družbenopolitičnimi or-ganizacijami v občini in organizacijah združenega dela, zlasti pa s sindikati. 2 Posebno pozornost bo družbeni pravobranilec samoupravljanja posvetil proučevanju pogojev organi-ziranja temeljnih organizacij združenega dela. Pri opredeljevanju družbenih kriterijev, ki jih mora iz-polnjevati temeljna celica, bo družbeni pravobranilec samoupravljanja ob sodelovanju z družbenopolitičnimi skupn.ostmi upošteval celovitost pogojev zakona o združenem delu in v primeru, ko bo naletel na odpore, postopal z ukrepi in pooblastili zakona o združenem delu. 3. Delavci družbenega pravobranilca samouprav-Ijanja so se vključili v delo občinskih komisij za sprem-Ijanje izvajanja zakona o združenem delu in komisij za pregled samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela. V nekaterih občinskih komisijah se je družbeni pra-vobranilec samoupravljanja že dogovoril za opredeli-tev in razmejitev določenih nalog pri pregledu prilaga-janja samoupravnih sporazumov, statutov in drugih splošnih aktov z zakonom o združenem delu ter dejan-skega izvajanja programov za izvajanje določb zakona. Družbeni pravobranilec samoupravljanja bo tekom leta 1978 s svojimi ugotovitvami seznanjal občinske komisije in se z njimi dogovarjal za način in vrsto ukrepov ter odločitve realnega roka dokončne uskladi-tve. 4. Posebna pozornost bo v začetnem obdobju 1978 usmerjena zlasti v primerjanje uveljavljanja določil za-kona o ugotavljanju celotnega prihodka, ustvarjanju, razporejanju in delitvi dohodka in čistega dohodka ter delitvi sredstev za osebne dohodke, tekom preostalega leta 1978 pa bo družbeni pravobranilec samouprav- Ijanja usmeril svojo dejavnost v preverjanje drugih sa-moupravnih aktov upoštevajoč zakonski rok uskladi-tve, to je december 1979. 5. Neustrezno organiziranje skupnih služb, urejanje neustreznih odnosov med TOZD in skupnimi službami, zadrževanje in prilaščanje odločitev na nivoju delovne organizacije, še vedno predstavlja ključni problem or-ganiziranja temeljnih organizacij in odnosov v smislu zakona o združenem delu. Družbeni pravobranilec sa-moupravljanja bo temu vprašanju posvetil posebno pozornost zlasti v primerih, ko taka organiziranost in taki odnosi predstavljajo resno oviro nadaljnjemu ra-zvoju samoupravljanja in sporno točko med TOZD. 6. Družbeni pravobranilec samoupravljanja bo od-nosom med OZD, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev na debelo oziroma z izvoznimi in uvoznimi posli in drugimi zunanjetrgovinskimi posli ter proizva-jalnimi organizacijami namenil posebno skrb v po-gledu izvajanja določil ZZD člena 72, ki zavezuje ome-njene organizacije združenega dela, da urejajo med-sebojne odnose na način, kot določa že omenjeni člen. 7. Družbeni pravobranilec samoupravljanja bo sku-paj z delavci in občani organiziranimi v SIS ocenjeval stopnjo delegatske organizirartosti zlasti z vidikavloge uporabnikov ter vzpodbujal preoblikovanje njihovih samoupravnih sporazumov. 8. Družbeni pravobranilec samoupravljanja bo za-sledoval usklajevanje samoupravnih aktov iz področja delovnih razmerij z zakonom o delovnih razmerjih. To področje je pomembno zlasti zato, ker je sporov iz delovnega razmerja največ ter je neusklajenost samou-pravnih splošnih aktov z zakonom čestokrat razlog za ustvarjanje konfliktov. LJublJana, dne 2. 3. 1978 Družbeni pravobranilec samoupravljanja Bogdan Šturm I. r.