Leto II. V Trstu dne 4. junija 1909. St. 23 Izhaja v Trstu vsak = petek popoldne = Uredništvo in npravništvo ulica Boschetto It. 5. II. nad. = Telefon it. 1570 = Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. r' Posamezna številka = 6 vin. = Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K., četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. Naše delo v tržaški okolici. (Dalje). Zadnjič smo povedali in dokazali, da so imeli takozvani narodni voditelji skoz petdeset let okolico popolnoma v svojih rokah; da so imeli najlepšo priložnost ko¬ ristiti okoličanskemu ljudstvu v gospodar¬ skem, kulturnem in socialnem oziru; da m ne bi bil nihče oviral plemenitega dela. Pa naredili niso ničesar. Ničesar v pravem pomenu besede. Obubožana okolica, je za to najlepši dokaz. Ampak danes hočemo dokazati, da niti kot zastopniki okolice v mestnem svetu niso naredili Rybar in to¬ variši svoje dolžnosti. Da! Niti svoje dol¬ žnosti. Priznamo radi, da so bili v skromni manjšini, in da jim ni bilo mogoče nare¬ diti kdove kaj. Veliko tudi zaradi tega si od njih nihče ni obetal. Ampak vseeno bi bili lahko mnogo naredili. Italijanska nacionalistična večina je ne¬ prenehoma zapravljala občinski denar, ki je tudi denar okoličanov, v razne napotrebne in celo ljudstvu škodljive svrhe. In slo¬ venski narodni zastopniki so molčali. V mestnem svetu se je nalagalo ljudstvu nove davke, ki jih morajo plačevati tudi okoličani. Slovenski narodni svetovalci Rybar in to¬ variši si niso nikdar upali proti temu na¬ stopiti tako, kakor bi se bilo spodobilo njim, ki venomer trde, da so resnični pri¬ jatelji ljudstva. Živila so se podražila — za mesto in okolico. Italijanska nacionalistična večina ni znala ali ni hotela narediti proti vednemu podraževanju živil, ničesar. Rybač in tova¬ riši pa tudi niso znali ali pa niso hoteli prisiliti italijanske večine, da- bi bila v to svrho kaj naredila. Sploh so se slovenski narodni zastopniki obnašali v mestnem svetu tržaškem tako, kakor da okoličansko ljudstvo ne občuti draginje živil in drugih potrebščin; kakor da okoličani ne plačujejo indirektnih davkov; kakor da se v občini ne zapravlja tudi njihov denar. Domnevali so in še vedno domnevajo, da za Slovence v Trstu ni poleg šolskega nobenega druzega važnega vprašanja. Rekli smo, da se v okolici množi delavstvo. Z' množevanjem delavstva se krši število onih, ki smejo brezplačno stanovati v svoji mali hišici. V mestu so stanovanja draga in si morajo delavci poskrbeti stanovanja v najem v okolici sami. Ampak čim bolj se množe delavske družine, tem večja po¬ staja zahteva po stanovanjih. Zato se draže tudi stanovanja v okolici. Ampak delavstvo, ki je prisiljeno stanovati v okoličanskih vasicah, včasih še precej oddaljenih, ve da ne bo dolgo, ko bo prisiljeno si poskrbeti bivališče ali v mestu ali bližje mesta. — Ampak kako, ako so stanovanja v mestu tako draga, da jih male delavske plače ne zmorejo' Hoditi poldrugo uro od doma na j delo in poldrugo uro od dela na dom, je veliko. Delavec zgubi tri ure na dan po¬ čitka. Pa je vendar v to prisiljen, ker so stanovanja v mestu in v predmestju draga. Naši občinski očetje niso naredili, kljub temu da je delavstvo ponovnokrat to zahte- J valo, za delavska stanovanja ničesar. Oko- r ličanski svetovalci pa tudi niso naredili v j to svrho nobenih korakov, ko so menda ' vedno mislili, da draginjo stanovanj obču- | tijo samo italijanski delavci. Niso videli, da delavstvo v okolici je prisiljeno sedaj zgubljati po tri ure na dan počitka, da to ne bo moralo trajati preveč časa in da bi se olajšalo tem delavcem življenje, ako bi se jim poskrbelo cena stanovanja v mestu 1 ali predmestjih. Kaj se bomo bavili mi s takimi stvarmi, so si najbrž mislili. Saj to i ni narodno vprašanje. Imeli so preveč posla z veselicami, z razvitji zastav in enakimi ! rečmi, da jim ni preostajalo časa baviti se : z resničnimi ljudstvu koristnimi in važnimi socialnimi vprašanji. Kaj briga njih, da more delavec zgubiti tri in še več ur na dan počitka. Kaj briga njih ako ne morejo zaradi tega delavci citati, učiti -se; kaj ! briga njih, ako so za delavstvo živila draga, ako morajo revni sloji plačevati preveč indirektnih davkov itd. Ohraniti hočejo samo slovenski jezik in ne pomislijo, da je obstanek slovenske go¬ vorice odvisen od obstanka tistega ljudstva, ki ta jezik govori. Ako bo ljudstvo pri¬ siljeno umirati vsled neznosnih življenskih razmer, ako ne bo več nobenega, ki bi go¬ voril slovenski jezik, potem tudi ne bo več slovenskega jezika. K -večjem, da ga bodo lahko hranili v kaki skrinji zaveze v narodnem domu. Okolici manjka vsega najpotrebnejšega. S taktičnim in energičnim delom, bi bili lahko prisilili večino v mestnem svetu, da se ozre nekoliko na potrebe okolice. Saj se da dokazati, da je samo v korist mestu ako se vloži nekoliko denarja za to, da se naredi v okolici ne samo prijetno bi¬ vanje domačinom, marveč tudi prijetno za to, da bodo našli v njej mestni prebivalci prijetne kraje nedeljskega razvedrila. In ako niso naredili dosedaj ničesar, potem ne bodo znali narediti ničesar tudi pozneje. Tudi v bodoče bodo v manjšini. Ako niso znali dosedaj uporabiti taktično svojega zastopstva manjšine, tudi v bodoče ne bodo znali. Čemu naj tedaj sede v mest¬ nem svetu in da letajo po okolici na ve¬ selice. Ako nimajo resne volje do dela, ako imajo premalo sposobnosti in si ne znajo priboriti upliva, naj ostanejo doma, pa naj puste drugim, ki so sposobni in ki hočejo delati, da bodo izvršili hvaležno na¬ logo v prid revnega ljudstva. Naj puste, da bi vse to ogromno delo izvršili tisti, ki ga danes ne morejo izvršiti, ker jim mečejo narodnjaki polena na pot. Socialni demokratje bodo v prihodnjem mestnem svetu zastopani v lepem številu in od nas sme okolica veliko pričakovati. Mi vemo in se zavedamo, da je naša dolžnost narediti za okolico in v okolici vse, česar Rybar in tovariši niso znali ne hoteli narediti. Manj narodnih fraz manj zastav, manj narodnega ščuvanja in več resnega dela za ljudstvo med ljudstvom in v mestnem svetu. To je naše geslo, to je pot, po ka¬ teri hočemo in moramo hoditi, da bo naše delo obrodilo obilo sadov za prebivalce tržaške okolice. Dolžnost okoličanov pa je, da nam pri tem delu pomagajo ter da zapro za vedno duri onim, ki so jih do sedaj izkoriščali in izkoriščali. Klerikalnim hudobnežem (Dalje). Dežele, države, ljudstvo, narodi, stoje le po dobri in vsem potrebam odgovarjajoči šoli — dobro. Šola je merilo naroda. Le poglej, in videl bodeš, da je to res. Kdo daje vlado Nemcem, Angležem nad celim svetom? —Izobrazba! Kje jo dobe? V šoli! Kdo je stepel Rusijo 1. 1904; Avstrijo 1. Neumnost! Kje se ta dobi? Da se ne hodi v šole, da se ne omikuje! Kaj je najdražje na svetu? Neumnost! Kmalu sem zašel. Učiteljstvo goriško-gradiščanske dežele zahteva, da se mu zniža službena doba od 40 na 35 let, da se mu všteje stanarina v pokojnino. To je že pri vseh uradnikih, in tudi pri učiteljstvu tržaško okolice. In klerikalci kot krščanske ljubezni polni ljudje šuntajo hudobnonesramno naše ljudstvo proti temu. Oglejmo si to. 40 let — dolga doba človeškega živ¬ ljenja, dolga doba za ljudstvo. In če po¬ mislimo, da so v goriškem okrajnem gla¬ varstvu cele 3 učiteljske osebe, ki vživajo po tem trudopolnem delu polno penzijo; poleg teh je še menda 4, ki vživajo delno penzijo. To je v tem glavarstvu, ki je največje v naši deželi. Prosim, pazite! In vse to kar oni dobe, plačujemo, so plačevali 120—130 učitelj¬ skih oseb. Učiteljstvo prispeva samo v svoj penzijski zalog z mesečnimi pri¬ spevki. Tedaj kdo pravzaprav plačuje tem in mogoče enkrat nam penzijo? Učiteljstvo samo. Učiteljstvo je takorekoč prisilno za¬ varovano, kakor se misli dandanes prisilno zavarovati za starost in obnemoglost kmeta in delavca, kar je tudi pošteno in prav. Klerikalci v svojih listih lažejo, da bi se, če bi se skrajšala službena doba na 35 let, obremenil penzijski fond na škodo davkoplačevalcev v prvem letu menda za 32.000 K. To je velika in hudobna laž. Obremenil bi se v resnici le za okolu 4000 K. To je za toliko, kolikor poteguje deželni odbornik Berbuč za svojo lenobo v deželnem od¬ boru. Če bi bilo med klerikalci kaj poštenosti, bi povedali resnico. A njim ni za resnico, ampak samo da gospodarijo nad ljudstvom. Deželni odbornik Berbuč, ki poteguje že tako polno pokojnino kot profesor po 30 službenih letih, in sicer 6000 K letnih, poteguje še poleg tega 4000 K kot de¬ želni odbornik in 1000 K za razne nepo¬ trebne dijete, ki jih tako rad dela, enkrat, da ogleduje bike in misli, da so krave, enkrat da ogleduje krave in misli, da so biki. Z njegovimi enoletnimi prejemki, bi se pokril ves trošek penzijskega zaklada za učitelje, ki bi nastal še le po 5. letih. To je in nič drugače! Klerikalna „Gorica a in rije nedolžni že¬ nin „Primorski List“ ne omenjata dr. Gre¬ gorčiča in Fona, ki uživata tudi pokojnino, a sta še popolnoma zmožna za delo, in sicer: onadva potegujeta polno plačo eden 7., drugi 6. plačilnega razreda, ker sta kot poslanca na dopustu. Poleg tega pa še imata vsak dan 20 K dijete kot poslanca v drž. zboru. In gospoda moja, to je sku¬ paj s plačo in dijetami okroglih 10000 K na leto vsakemu. Kar se pa kot postrani zasluži, viri ne povedo in ne morejo po¬ vedati. To so pijavke ljudskih žuljev — altro che povero maestro, ki ima po 40 službe¬ nih letih 100 K penzije na mesec, a še to vživa le malokdo, ker gre prej skoro vsak v krtovo deželo. Če pa že učaka uživa le malo časa to beraško penzijo, ker ga po¬ bere prijateljica učiteljstva — smrt. Mi ne očitamo zgornje klerikalcem iz škodoželjnosti, ker privoščimo in ne zavi¬ damo nobenemu življenja, ampak samo zato, da vidijo naši bralci, da so tisti, ki pišejo „Gorico* in ženina „Prim. List“ mastno plačani za svoje razdirajoče in hudobno delovanje, ki je ljudstvu v škodo. Če bi tu omenjali še plače hujskačev po deželi, ki slišijo na ime duhovniki, ki potegujejo po 6000—20.000 K in več na leto, bi tudi storili dobro delo, ker so za svoje delo naravnost rečeno kraljevsko plačani in še višje. 24 urno ležanje in «bigecanje» s kuha¬ rico na dan ni menda vredno za obči blagor piškavega oreha, in vendar smo tako srečni mi v Avstriji, da jih plačujemo in da se moramo še povrhu pustiti od takih grdobij tepsti. Kakor rečeno, učiteljstvo zahteva, da se mu zniža službena doba in da se mu všte¬ je stanarina v pokojnino. Plačamo sami! In če se zdi, našim rezačem kruha naj povišajo pokojninske prispevke, da pokri¬ jejo tako učiteljstvu samo potrebščine, da se ne bode kak hudoben hujskajoč far ubil od nevoščljivosti in hujskanju. Doseči se pa mora. Učiteljstvo na noge ! Mi plačamo hočemo plačati in zato zahtevamo! K temu imamo še pripomniti, da uči¬ teljstvo ve, da se kmeta ne more več ob- dačiti; zato zahteva učiteljstvo, da se šola podržavi, t. j. da država plačuje šolstvo. Vlada, ki ima dovolj denarja za morilna orožja, kanone, puške, za brezpotrebno vo¬ jaštvo, za hujskajočo duhovščino, vlada, ki ima dovolj sredstev, da z velikimi svotami kupuje nove nepotrebne zemlje (Bosno- Hercegovino), mora imeti tudi sredstev za šolstvo. Od šolstva ima država direktnih, neprecenljivih koristi, zato se mora podr¬ žaviti in učiteljstvo primerno današnjim razmeram plačati iz svojih dohodkov, ki so ogromni pri carini, pri raznih monopo¬ lih: kakor tobaku in soli. Naši poslanci imajo zastaviti vse. moči, da se to opravičeno zahtevo izpolni; s tem bi rešili kmeta in učitelja na enkrat. Po tem, kako bodo poslanci glasovali o tej stvari, jih sodite! Tisti poslanec, ki bi proti podržavljenju šolstva glasoval ali de¬ lal ni vaš zastopnik ampak škodljivec, ka¬ terega morate zapoditi tja kamor spada. Iz govora dr. Rybara na shodu v Rojanu. Bližnje volitve in socijalna demokracija. Pregovoril je vrhovni vojskovodja na¬ rodne stranke tržaške. Pravi: «Tudi so- cijalnodemokratična stranka bo lovila slo¬ venske glasove*. Socijalnodemokratična stranka je menda tako dobra politična stranka kakor tržaška narodna, zato velja izraz «loviti» po mne¬ nju najbolj olikanega voditelja tržaških po¬ litikov za vse stranke. Za nas je ta izraz nekoliko trivijalen. Dr. Rybar priznava, da ima socijalnodemokratična stranka marsikaj dobrega v — programu. Tudi lepe so nji¬ hove obljube in izključno si prisvajajo lastnost delavske stranke. Ne ujemamo pa se s socijalnodemokratično stranko kot Slovenci in ne ujemamo se z zahtevami so- cijalne demokracije, da bi moralo biti slo¬ vensko delavstvo v boju z vsemi drugimi stanovi*. Tako je rekel narodni učenjak. Zaboga, dr. Rybar! Ali vas ni sram tako javno farbati zbrano občinstvo? Kdaj pa je delavstvo zahtevalo, naj bode v boju z vsemi stanovi? Temeljna točka socijalno- demokratične stranke je boj proti kapita¬ lizmu, t. j. proti izkoriščanju nabranega kapitala kot rezultata izkoriščanega dela. Današnja razreda so seveda produk kapi¬ talizma. Dokler se sistem kapitalizma ne omaja, bodo ostali tudi razredi. Bilo bi pa nezmiselno bojevati se s posameznimi sta¬ novi ter pustiti izpred oči glavni cilj so- cijalnodemokratične stranke. Le s tega sta¬ lišča, da kapitalizem vzdržuje današnje razrede, je boj socijalnodemokratične stranke splošni razredni boj, zato pa ni boj proti posameznim stanovom. Ali vi kot jurist in politik ne morete ločiti ta dva pojma? Socijalna demokracija se seveda ne bo po¬ tegovala za stanovske koristi obrtnika, kmeta, trgovca, uradnika itd. Dela prvo razliko med stanovi ravno po sistemu ka¬ pitalizma. Tam kjer kak stan postane pri¬ vilegiranec, tam gre' boj socijalnodemokra¬ tične stranke proti temu privilegiranemu stanu. Kjer pa je kak stan izkoriščan in odvisen kakor delavski stan po kapitalizmu, tisti stan pa prišteva socijalnodemokratična stranka med proletarski, to je od kapitala direktno izkoriščane in zasužnjene vrste. Socijalnodemokratična stranke je strokovno razvrstila svoje delavce, ker je boj za eko¬ nomični položaj odvisen od posameznih strok. Tako prepušča tudi boj za strokovne, recimo stanovske interese kmetu, obrtniku in uradniku. Politična organizacija vseh po kapitalizmu izkoriščanih stanov pa je ne le mogoča, ampak tudi potrebna v skup¬ nem boju proti izkoriščanju veletrgovine, veleindustrije in veleposestva. Mari dr. Rybar niste čitali naših člankov v „Delav. Listu“, ki vendar precej znanstveno kažejo na skupne interese kmečkega posestnika in delavca in obenem na posebno gospo¬ darsko poleg skupne politične organizacije, socijalnodemokratična stranka nikjer ne ubija posameznega obrtnika ali trgovca. Nasprotno priznava potrebno eksistenco teh stanov, kjer in dokler ni mogoča ko¬ lektivna združitev delavstva, malega po¬ sestnika, malega obrtnika in uradnika. Slovensko razumništvo se lahko neovirano trudi za procvitanje slovenske veletrgovine, veleindustrije v Trstu. Nikdo jih ne bo motil pri tem strokovnem delu. Dr. Rybar zopet ne loči tukaj razrednega splošnega boja od boja s posameznimi stanovi in DELAVSKI LIST 2 osebami. Značilna je trditev drja. Rybara: «Razmerje med koristmi delavstva in kme¬ tijstva pri nas je tako, da so eni odvisni j od drugih, ker delajo za druge. Usojeno nam je, da živimo skupno, zato je edino prav, da se tudi medsebojno podpiramo. Le tedaj če so vsi udje organizma dobri, ( more biti tudi ves organizem dober!* Dr. Rvbaf bi nam ta klasični svoj rek težkoda sam utegnil pojasniti. Je preveč konfuzen. Dr. Rybaf bi namreč moral reči tako: Slovenski narod je narod kmetovalcev in delavcev. Slovenskega kmeta izkorišča veletrgovina, ker mu niža ceno pridelanega blaga in posebno izkorišča bogate žetve. Veletrgovina draži ceno onih pridelkov, ki se izvažajo. Zato je največja nasprotnica našega malega kmeta veletrgovina, ali že slovenska ali italijanska, in zato je treba proti temu izkoriščanju kolektivnega na¬ stopa malega posestnika, da viša ceno pri¬ delkov pri izvozu in niža ceno pri nakupu. . Glavni odjemalec kmečkih pridelkov pa je delavec, zaraditega je izkoriščanje delavca po veleindustriji tudi izkoriščanje kmeta. Ako delavec nima kupilne moči, potem tudi kmetovalec nima odjemalcev. V in¬ teresu malega kmeta je torej boj proti ve¬ leposestvu, boj proti veletrgovini in boj proti veleindustriji in isti interes ima de¬ lavstvo. Boj je torej potreben skupen in potrebna je skupna politična organizacija. Strokovno pa naj se kmet organizira tako samostojno, kakor posamezne stroke de¬ lavstva. Dr-. Rybaf tudi seveda zavija, ko trdi o gorostasnih obljubah stranke. Naj bi raje povedal resnico, da se socijalnodemokra- tična stranka ravno v svojem programu prav dobro zaveda, da ima kot svoj cilj veliki, recimo svetovni boj proti kapita¬ lizmu in da tega cilja od danes do jutri ne doseže. Zato pa ima v svojem programu tudi minimalne zahteve za delavstvo in da so te zahteve upravičene, kaže najbolj dejstvo, da so morale te zahteve sprejeti tudi krščanskosocijalne in vse žolte orga¬ nizacije in med njimi tudi N. D. O., ter ima svoj minimalni politični program in povečem morajo tudi meščanske stranke ta program podpirati, ako hočejo še živo¬ tariti, n. pr. splošno volilno pravico. Ako socijalnodemokratična stranka tudi pri lo¬ kalnih vprašanjih stavi svoj maksimalni program pa do minimalnega, potem vsak razsoden delavec ve, koliko bo mogoče doseči in kaj je bližnja bojna točka in kaj ne. Razlika med socijalnodemokratično stranko in narodno pa je ta, da ima so¬ cijalnodemokratična stranka svoj ekono¬ mični program in svoj politični program, dočim ga narodna stranka v Trstu in nikjer ne more imeti, ker je ves njen program prazna fraza. In prazne fraze je metal dr. Rybaf tudi med nerazsodne po¬ slušalce rojanskega volilnega shoda. Narodna logiKa. Da! Narodni voditelji imajo tudi svojo logiko. Narodno logiko, seveda. Kako ? Na shodih pripovedujejo narodni govorniki, da je socialna demokracija tesno zvezana s kamoro. Sedaj pa poslušajte, kako dokazu¬ jejo to svojo trditev. «Dejstvo — pravijo — da kandidirajo socialni demokratje v IV. mestnem volil¬ nem razredu tudi dva slovenska socialna demokrata, je naj lepši dokaz, da so zdru¬ ženi s kamoro*. S takimi globokoumnimi argumenti hodijo narodni več ali manj go¬ vorniki po shodih. Narodni voditelji bi radi postavili logiko na glavo. Ako boš hotel dokazati komu, da ga ljubiš ali imaš rad, ne boš ga smel več poljubiti ampak dati mu boš moral zaušnico, Prijatelju ne boš več ob slovesu ali ob slovesu ali ob sestanku stisnil roke, marveč sunil ga boš v tisti del telesa, kjer hrbet menja ime. Tako bomo eitali kedaj v ,,Edinosti po¬ ročilo o slovesu med Rvbafem in Hribar¬ jem tako: «V znamenje sloge in velike narodne ljubezni sta si ob slovesu Hribar in Rvbaf pritisnila na lice vsak eno za¬ ušnico. To bi bilo lepo. /Aolčite, molčite! Po shodih in v «Edinosti» pripovedujejo narodnjaki, da niso naredili socialni demo¬ kratje v držamem zboru ničesar. Mi se čudimo, kako da ni prišlo še nobenemu narodnemu volilen na misel, da bi opozoril gospode narodne govornike in urednike ' Edinosti ’, da se sedaj ne gre za državno¬ zborske marveč za občinske volitve. In čudimo se tudi, kako da ni prišlo še no¬ benemu narodnemu okoličanu na misel, da bi opozoril dr. Rvbafa, da okolico ne za¬ stopajo v državnem zboru socialni demo¬ kratje, marveč on, gospod dr. Rybaf, na¬ rodni rodoljub in program. Mari bi ne bilo pametno od dr. Rybara, da bi nam povedal, kaj neki je naredil za okolico on kot na¬ rodni zastopnik v državnem zboru ? Zelo pametno bi bilo, Samo boji se dr. Rybar povedati kaj je naredil, ker priznati bi moral svojim volilcem žalostno resnico, da ni naredil ničesar. Socialni demokratje pa so veliko naredili. In ako niso naredili vsega kar so hoteli narediti, potem bi moral dr. Rybar povedati, da niso mogli vsega narediti zato, ker so se proti socialnim demokratom v državnem zboru združile vse meščansko narodne stranke. In med temi meščansko narodnimi zastopniki v državnem zboru, ki ovirajo socialnim de¬ mokratom delo za ljudstvo, je tudi dr. Rybaf. Kako ima tedaj on pogum očitati socialnim demokratom da niso naredili ni¬ česar, ko je vendar sam delal indirektno na to, da res onemogoči socialističnim zastopnikom delo ? Mi ne vemo kje najde dr. Rybaf toliko poguma. Dr. Rybaf bi moral vendar vedeti, da je pod njegovo patronanco «Edinost* odobravala obstruk¬ cijo, ki so jo uprizorili v državnem zboru klofačevci. Zaradi te obstrukcije pa je bil zaključen državni zbor vsled česar se je zavleklo starostno in invaliditetno zavaro¬ vanje. Pa še mnogo drugih delavstvu koristnih predlogov, ki so jih bili vložili socialni de¬ mokratje, ni bilo mogoče rešiti zaradi za- ključenja državnega zbora. Kdor je tedaj odobraval obstrukcijo klofačevcev, ta je odobraval protiljudsko politiko. Tak pa je bil Rybaf in taka je bila — naravno — „Edinost . Molčite tedaj Vi dr. Rybar in tovarišija, ker že zato ker preveč govorite o socialnih demokratih, bo ljudstvo razumelo, da se bojite resnice in da se o njih lažete samo zato, ker se bojite, da bi izvedelo, da niste naredili za okolico ničesar ne v mestnem svetu ne v državnem zboru. Molčite, za božjo voljo, saj vas bo kmalu strah vaših laži. Našli so se sedaj ob volitvah tržaški klerikalci in na- rodnjakarji. Od tega bodo imeli dobiček klerikalci, ker postavijo harodnjakarji med kandidate tudi nekoliko pristnih klerikalnih mož. Najprej je „Zarja“ na vse mogoče načine obrekovala narodnjakarje, sedaj bo pa mogla agitirati za tiste, ki jih je vedno obrekovala. „Edinost“ je vedno pripovedo- ; vala, da so klerikalci izdajalci naroda, sedaj i bo pa morala „Edinost ‘ agitirati za tiste izdajalce naroda. „Zarja“ je vedno pisala da so narodnjakarji sovražniki vere, sedaj bo pa agitirala za tiste sovražniue vere. Pisala je tudi, da so nasprotniki ljudstva, sedaj bo glasovala za tiste nasprotnike ljudstva. Klerikalci so smešili narodnjake, češ, da nimajo programa, sedaj so se oni sami združili z narodnjakarji in ne samo, da bodo glasovali za «brezprogramovce» marveč, ker so se zvezali z njimi postanejo sami tudi ljudje brez vsakega programa. Blatili so se eden druzega klerikalci in | narodnjakarji, sedaj so se prav tesno ob¬ jeli in se poljubljajo. Klerikalci sklicujejo v oklici shode na katerih govori Rybaf, narodnjakarji bodo pa skrbeli, da postane okolica še nekoliko bolj črna nego je do- sedaj. Sedaj vemo, zakaj je rekel Rybaf v parlamentu, da se ga žali ako se mu reče da je liberalec. Dijaki ne bodo smeli v okolici ustanavljati več knjižnic, ker jih sedaj niti narodnjakarji ne bodo več bra¬ nili pred klerikalnimi napadi in Mandič bo lepo šel ter glasoval za stranko . . . Rima. Prišlo je tako, kakor je moralo priti po poti narodno-klerikalne nedoslednosti. Naši volilni shodi Veselo dejstvo je, da so naši volilni shodi vedno boljše obiskani. To je treba povedati, ker skušajo narodnjakarji potom svojega časopisja vsiliti javnosti mnenje, da na naše shode ne prihaja več nihče. pozdravljen in videlo se je, da hočejo takrat tudi okoličani poslati v mestni svet socialno demokratične poslance. _ Za njim je govoril menda samostojni kandidat in gospod Godnik, bivši urednik „Edinosti" Lagal in obrekoval je socialno demokracijo tako, da je zašel v zadrego in je moral umolkniti. Revež ni znal naprej. Odgovoril mu je sodrug Regent ter mu dokazal, da je navadni lažnjivec in obre¬ kovalec, da se ničesar ne razume ne o občinskih ne o državno-političnih vprašanjih in da je zato bolje, da ostane doma za pečjo, kjer ga ne bo nihče nadlegoval. Mož bo morda takrat resno upošteval be¬ sede sodr. Regenta in upati je, da se ga ne bo več videlo na shodih v zadregi in z rdečico sramu na obrazu. Kdor išče najde. V soboto zvečer se je vršil naš shod v gostilni «A1 Belvedere* v ulici Belvedere. Shod je začel ob 8 uri in pol ter trajal mirno do 10 ure in pol. Poročaj je najprej sodrug Dof-Sotta, v italijanskem, potem pa Milost v slovenskem jeziku. Govoril je še sodrug Mihevc, potem pa še sodrug Končnik. Spočetka je bilo v gostilni le kakih 100 oseb. Ob 9 uri je bil pa pro¬ storni prostor gostilne natlačen in še zunaj na ulici se je zbralo lepo število delavstva. Kar na enkrat začne leteti v gostilno ka¬ menje. Kaj je bilo? Bili so slovenski na¬ rodnjakarji z dr. Rybarjem, Mandičem, Vilfanom in Jakličem na čelu, ki so prišli na tak način pobijati govore naših sodru- gov. Narodnjaki so bili jezni da jim je šlo slabo pri Sv. Jakobu, pa so sc hoteli ma¬ ščevati na Belvederju. In res med onimi, ki so prišli z Rybarem in drugimi, smo videli največ iz Sv. Jakoba, Sv. Marije Magdalene itd. Samo iz ulice Belvedere, kjer je bil shod, samo od tam nismo videli nobenega. —- Že to je dokaz, da so imeli Rybaf e compania nečedne namene. In za¬ čeli so takoj brez obotavljanja, s kame¬ njem. Redarji so videli, da mečejo v go¬ stilno kamenje, ampak so kar mirno gle¬ dali, kakor da se nič ni zgodilo. Kadar so narodnjaki stresli vse kamenje, so napadli pa s palicami in drugimi za narodni vo¬ lilni boj nalašč pripravljenim orožjem, zbo- j rovalce. Naši sodrugi so se seveda nad narodnjaško podivjanostjo razburili ter pre¬ tepli narodne razgrajače tako, da se ja nikdar več ne bodo upali priti razgrajati na socialistične shode. En odličen narodnjakar, ki je prej napa¬ dal, se je tako prestrašil energičnega na¬ stopa naših sodrugov, da se je vrgel v na¬ ročje sodr. Milosta, češ, naj ga varuje. Ampak priznati je treba, da so narodnjake tepli najbolj narodnjaki sami. Mandič in Jaklič iščeta že dolgo časa. V soboto so tisti revni delavci, ki slede mandičku in jakličku, našli tako, kakor so morali pričakovati. Svaka sila do vremena. Treba je bilo napraviti za enkrat tudi konec narodnjaške podivjanosti. In če ni mogoče drugače, kdo je kriv...? Shod v Koloniji. Vršil se je v pondeljek 31. pr. m. ob 10 uri zjutraj v novem gospodarskem dru¬ štvu. Poročal je sodrug Milost, ki je krasno raztolmačil, da je za delavstvo dolžnost, da pri prihodnjih volitvah glasujejo za de¬ lavske socialistične kandidate. Mnogobrojni navzoči volilci so se v tem smislu tudi izjavili in pričakovati je, da bo v deželnem zboru Sv. Ivanski okraj zastopal socialni demokrat. Shod pri Sv. Ivanu se je vršil v pondeljek 31. pr. m. v go¬ stilni nasproti Narodnega doma. Udeležba je bila nepričakovano dobra. Shodu je predsedoval sodr. Mihevc. Prvi je poročal sodr. Milost. Za njim je govoril neki Vrčon, ki je na podel način obrekoval osebno sodr. Kopača tako, da je bil poslednji pri¬ siljen vložiti proti Vrčonu tožbo. Oodgo- varjali so sodrugi Kopač, Mihevc in Mi¬ lost. Tudi na tem shodu so se zborovalci izjavili za socialističnega kandidata. Shod v Sv. Križu se vrši v nedeljo dne 6. t, m. ob 4 uri popoldne v veliki dvorani gostilne Maganja. Shod v Rojanu pri dvanajstih murvah. Vršil se je v soboto zvečer. Shodu je predsedoval sodrug Salamon. Prvi je po¬ ročal sodrug Kermolj V. V daljšem go¬ voru je raztolmačil potrebo, da pošlje tudi okoličansko delavstvo v mestni svet svoje zastopnike, katerih naloga bo varovati in delati v korist revnega delavnega ljudztva. Ob koncu je bil sodrug Kermolj burno likem številu. ..Delavski List“ Uide prihodnjič v torek 8. t. m. opoldne. objavimo vse, kar je zaostalo volilnega gradiva. V tej štev. vsled preobilega Domače stvari. Sodrugi v mestu in okolici so vab¬ ljeni da se udeleže v velikem številu važnega sestanka, ki bode v nedeljo dne 0. t. m. točno ob 9. uri zjutraj v Delavskem domu v Trstu. DNEVNI RED. Proglašenje naših kandidatov za okolico. Nihče naj ne manjka. Zemljiški In hišni davek. Dr. Rvbaf je lahko ponosen na svojo, sicer najivno odkritosrčnost. Na shodu pri Sv. Ivanu je dokazal, da zna poseči po vseh sredstvih, da ljudstvo le ne izve resnice o socialni demokraciji. Povedal je namreč da hočemo mi uvesti doklade na zemljiški in hišni davek, katerega so sedaj okoličani oproščeni, in ki bi bili potem pivi prizadeti delavski sloji. No, hvala bogu, smemo po¬ vedati dr. Rybafu, da je naš občinski pro¬ gram čitalo veliko več oseb nego si on misli. In tisti ki so čitali naš program bodo lahko povedali Rybafu v obraz, da je v našem programu povedano, da bomo nasprotovali vsakemu davku, ki bi otežil eksistenco delavstva zlasti pa da bomo nasprotovali vsakemu davku na delavskih stanovanjih. Dr. Rybaf ve, da hočemo, da se obdači tiste ki nekaj posedujejo in ne tiste ki ne posedujejo ničesar ali take, ki imajo košček zemlje ob kateri žive, ali, bolje rečeno, stradajo. V našem programu je rečeno, da bomo delali, da se uvede naraščajoči davčni red, tako da bo plačal mnogo kdor mnogo ima, malo kdor ima malo in nič kdor nima ničesar. In doktor Rybaf ve tudi, da mi smatrano tiste oko- ličanskc male kmete, ki komaj žive ob svojem koščku zemlje, za revne delavce ne pa za posestnike. Mi hočemo, da se določi svoto, ki je potrebna za življenje posamez¬ nika ali družine, in da se osebe, ki imajo za tako svoto ali manj dohodkov, ne ob¬ dači, ne ozirajoč se od kje dobe dohodke. Kdor ima pa več nego določeno potrebno svoto dohodkov, naj bo obdačen in sicer čim več dohodkov ima, tembolj temveč naj bo obdačen. Dr. Rybaf ve vse to. Ampak kaj njega briga če govori resnico ali ne. Glavna stvar je pač da goni nečedno gonjo proti socialni- demokraciji, ki bi jo rad očrnil pred ljud¬ stvom kolikor mogoče bolj. Ampak takrat smo poskrbeli, da se nas črnilo ne bo prijelo. Dr. Rvbaf se bo že prepričal. Dr. Kyl»ar pripoveduje na shodih, da bo v bodočem mestnem svetu za Slovence boljše, ker bodo tam sedeli tudi socialni demokratje. Ako bo tedaj boljše zaradi tega, ker bodo tam se.leli tudi socialni demo¬ kratje, potem pa vendar nismo take hudobe kakor nas drugače slikajo. Narodno avtonomijo da smo okra¬ dli njim edinostarjem, iz njihovega pro¬ grama (?), je rekel dr. Slavik na nekem shodu. Saj nimate programa, gospodje na¬ rodnjakarji, saj niti ne veste kaj je narodna avtonomija! Poslušajte nas gospodje. Mesto da bi se učili kritiko našega programa iz člankov v «Piccolu in *Indipendentu», čitajte prej naš program potem študirajte in potem molčite. Saj izrečete ali laž ali neumnost gospodje narodnjaki vsikdar, kadar govorite o nas. Xaro ulica Sette Fontane štev. 5.1. nad. H 3 Priporoča se sodrugom. S 3 = Delo fino in točno. = S % Postrežba na dom. s Nova klobučarnica GIORGIO DE LUISA predkratkim otvorjena v ul. Barriera Vecchia št. 2 Velika zbirka najnovejših klobukov in kap vsakih oblik iz najboljših tovarn. Cene zelo nizRc. r Anton sr sr p Toplikar kovač v Gor. Vrtojbi je odprl lastno prodajalno in popravljalnico — dvokoles — v Gorenji Vrtojbi = TRST = Ulica Caserma = in ulica = Torre Bianca. Napitnina je odpravljena. Kolesa prodaja po prav nizkih cenah! Velika zbirka političnih in leposlovnih revij _ in časnikov v vseh jezikih. - % l —lM # Delavci! Sodrugi! Somišljeniki! Naročajte Delavski List‘ in sirite yy 1000 ducatov izgotovljenih zarobljenih. prve vrste platnenih rjuh brez šiva. Široke so 150 oni. dolge pa 2 in 25 eni. Platno čisto izdelano iz najfinejših lanenih niti. Uporabi se lahko za najfinejšo rabo. Zaradi reducirane produkcije prodajam to - po 21 kroni in 80 vin. komad. . . Pošlje se po povzetju najmanj 6 komadav. Cenjenim odjemalcev pa naznanjam da imam na razpolago še približno 4000 metrov najfinejših, dobro ohranjenih rumburških platnenih odrezkov brez vsakih napak. Od 6 do 12 metrov dolge prodajam po 50' vin. meter »" 12 » 18 » » » » 55 » » Jamčim popolnoma tudi takrat za trajnost in trpežnost. Dokler imam to v. skladu se pošilja samo v zavojih po 5 kg. (približno 40 do 45 metrov) po povzetju. Pozor. Ako blago ni po volji, vrnem takoj denar. Nakupi se tedaj brez rizike! IM a na Skladišče ameriških mrežic in aparatov za električno in plinovo luč E. WOLFLER - TRST ~ ulica delle Acque št. 20. ~ / o a a a □ a □ a a a D \ □□□□ Daoauiv .«* X Knjigoveznica fi ul. Valdirivo št. 19. II. nad. Izdeluje najfinejša in tržna dela po zelo nizki ceni. % a □ a a a D □ a D a o 4 ? ^Oonno mano annoO^ Pozor 1 V novem skladišču —- vina ik likerjev = Blizu kinematografa Eder '^ ul. Madonnina št. 11, se prodaja || različna vina prve vrste in po naj nižjih cenah. *, Refosk .. po 56 vin. liter Moskat.. po 72 vin. liter Istrsko.. po 48 vin. liter Razen tega ima na razpolago še veliko zbirko belih namiznih in de- zertnih vin, likerjev, i. t. d. Pošilja franku na doni Vzorci na okus brezplačno 2000 kron se da onemu, ki bi našel da je moje vino ponarejeno. • vv • • 10 | 0 = SKiaoisGB vina m iimjev = TRST, ul. Madonnina št. 11. Čitajte „Delavskj List". is_ i ' \( ; \x i TRST. Ulica Acquedotto št. 6. Gostilno ff Časa dei Popolo (Zadružna delavska gostilna) Trst, tel. S. Lazzaro iti ul. S. Caterina H Velika zbirka igrač, okraskov, parfu- marij, mila, ovratnikov, zapestnikov, kravat, i. t. d. liuuuuiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiuiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiuiiiiniiniiiiiiiiliiiiiiuii = KAROL OEKBE BRIVEC v ulici delle Acque št. 17. 11 not ui mesečni tarif. Sterilna svetilka Zbirka parfumarij in mila. nrninun n t nn i nn i n mn mmnt t H t mnumm t mnn mtnnumuttmmmmintmnntmnnntmnn ^ 5 ^ Slovani! Podpirajte edino Slovansko knjigarno in papirnico Josipa Gorenjca, Trst, ul. Valdirivo 40 Sž Domača kuhinja vedno dobro preskrbljena. = Cene zmerne. = Shajališče zunanjih sodrugov. I Slovani! = v Dobravljah na Goriškem = Registrovana zadruga z omejeno zavezo. USTANOVLJENA LETA 1908. Podpisano se teni potom zahvaljuje dosedanjim vinskim odjemalcem, posebno občnemu konzumnemu društvu v Ljubljani delavskemu konsumu v Idriji, zasebnikom v Mirnu in drugod. To priliko pa uporabi, da priporoča ve¬ liko množino svojega se neprodanega vipav¬ skega naravnega vina iz lastnih kleti zdru¬ ženih kmetov iz Robravelj, Skrilj, IS rji. Sma rji. Rihenberga, Kamiija in bližnjih vasi, vsem svojim dosedanjim in novim odjemalcem po Kranjskem, Primorskem, Štajerskem, Koroškem in drugod. Pošilja se od 56 litrov naprej po jako zmernih cenah. ZADRUŽNO VORSTVO. m u m u m u m