Politični ogled. DRŽAVA SHS. Pri določevanju novih taks se je, kakor je že na drugem mestu povedano, zopet pokazalo, kako zaslombo in zavezništvo ima samoradikalna vlada za vsako protiljudsko delo pri dcmokratih in pri srbskih zcmljoradnikih. Demokratski listi še vedno hujskajo vlado proti Hrvatorn in Slovencem, na eni •slrani bi zelo radi, čfe bi se začelo z obznanimi divjati po Hrvatskern, na drugi pa venomer trdijo, da je vlada popustljiva napram Hrvatom in Slovearan ter da popušča celo od uslavnih določil. Za jesensko parlamentarno zasedanje 20. t. m. vlada ne kaže nobenih novih smeri svoje politike. Zagrožene nasilne mere za Hrvatsko vladi prcd zunanjim sretoni ne gredo v račun, na diugi strani pa zopet Pašič in še razni drugi odločilni člani njcgove vlade ne ka žejo nobene prave volje za ugoditev nujnih in upravičenih zahter proticentralistične opozicije. Od zunaj se kaže vedno več zanimanja in pozornosti za naše razsmere. Pred kratkein so bili v Beogradu angleški politiki, med njimi tudi par poslancev in Beograd je ob tej priliki z vso silo hotel pokazati svojo slabo stran. Listi so smešili in zmerjali hrvatski pokret ter psovali tudi politike-tujce, ki se za naše notranje razmere zanimajo. Anglejki parlajneatarni člani so se seveda vsi ogorčeni octpeljali iz Beograda v Sofijo* ¦T Od "vsega, kar je Pašič prinesei, minislre še najbolj zaaima. francosko zagotovilo, da dobi Jugoslovija kroafu 300 inilijonov frankov posojila za oborožeiivanje. — Govorilo sc je »ndl o francoski pomoči za nas glede reSitve reškega vprašanja, konec tega pa je bil ta, da so v pondeljek Italijani nenadoma postavili Reki nekega svojega generala za poveljnika ter sporočili naši vladi, da se je zgodilo to v ohranitev reda in miru. Reka je torej pod italijansko oblastjo in vse govori za to, da je iiaša ylada na tihem na to žc pristala ali pa, da je vse mogoče korake proti temu zamudila in da mora sedaj brez ugOTora to dopustiti. Na vsak način raste Italiji pogum, ko je tudi v sporu z Grki dasegla, kar je hotela. Otok Krf drži. Z njim lahko vsak čas zapre Jadransko morje in ko se lu ni oglasilo Društvo narodov, se tudi radi Reke ne bo zlasti še radi tega, ker je Beograd doslej mirno gledal, kako se krši rapallska pogodba. Zunanja politika, ki jo vodi beograjska vlada, je vedno bolj samovoljna in nejasna in tudi glede za nas najvažnejše upostaritve odnošaje\r z Rusijo čujemo samo to, da so ruski begunci, "VVranglovci in drugi vložili nekak ugovor, kakor da bi hneli sploh kaj govoriti v naši državi. Hitra in delavna je vlada samo v tem, kar obreme»jujc in izmozgava naše kraje in pa kar trebi ter meče naš živelj iz vseh panog dTŽavnc uprave. Sedaj meče na veliko slovenske in hrvatske oficirje iz vojske med peneijoniste, katerim pa v splošnem že leta in leta niti teiga ne da, kar jim je dolžna po sprejeti obveznosti konfe rence nasledstveaih ali iz bivše Avstrije nastalih držav, ki se je vršila leta 1921 v Rimu. Radikalna vlada nadaljuje na tein, kar so naši demokrati začeli, ki so slovenske uradnike in oiicirje, ki niso bili posebej pri njih zapisani, označerali v svoj-i ostudni kkčeplazaosti za ne isanesljive. Vidi se, da hoče vlada vse slovenske in hrv. ©ficirje pometati iz vojske, dodim se neprestano imenujcjo no-ri oficirji — Srbi in bo povišano sedaj 30 srbskih polkovnikov v novo vrsto brigadnih generalov. Velika množina slovenskih in hrvatskih oficirjev se upokojuje po starem zakonu, nekateri, prav redki Srbi pa že zdaj gredo t penzijon po novem vojaškem zakonu, ki še le stopa v reljavo. VOLITVE NA CESKEM. V ¦edeljo so se po celi čcškoslovaški državi vršile občinske volitve. Nastopilo je mnogo strank zlasti po večjik mestih. Socijalni demokrati razdeljeni na čcškc in nemške so mnogo izgubili, pridoDili so komunisti in okrepili so se tudi mladolibcralci ali narodni demokrati s svojimi zavczniki narodnimi socijalisti. Svoje postojanke je popolnoma obdržala Ljudska stranka, ki lma najvcčje uspehe na Slovaškeru. V Pragi so dobili češki narodni socijalisli 22 mandatov, komunisti 19, napredni socijalisti 1, čehoslovaški socijalni demokrati 9, narodni demokratje 23, hišni posestniki 1, najemniki 1, edruženje vojakov-gažistov. 1, nemško-politična delavska stranka 4, konzumenti 1, ljudska stranka 6, obrlna stranka 7 Ln agrarci 2 mandata. NEMCIJA. ŠJemika vlada pripravlja temeljito ralutno reformo in p« bov načrt za odplačevanj« vojnib odžkodnin. Č« | bodo zavezniki s temi predlegi zadovoljni, poteni bo j Ncmčija stavila naslednje -'terneljne pogoje: nfoviran promct s Poruhrjem ter pr^piistitivc žclezniške in <*ek>- kupne civilne uprave v nerhške roke. GENERALSKA VLA&A-V ŠPANIJI. Pretekli teden je bil nenadoma iz\T§en preobrat v Spaniji. Iz^tšjH so ga gencrali z vojsko, vlado razpu- stili ier jo nadomcstili z oblastniško družbo 8 gcnera- lov. Vodja prevratnikov general De Rivera se je imeno- j vai za preused-nika ie vlade. Prevrat ni bil napcfjcn ! proii kraiju, ampak samo proii vladi, ki se je večkrat | menjala ter sestavljala iz raznih strank, a ni niogla i zboljšati položaja v državi. Sedaj hočejo gcnerali po- skusili svojo srečo. M\ poslanci med Ijudstvom. Shod Delavske zvezc in ustaaovni občni zbor okr. Delavske zveze za celjsko okrožje se vrši v aedcljo, dne 23. t. in. ob 10. uri dopoidne pri BeJem volu v Celju (vilna dvorana). Na shodu govori ali gospod poslanec Kremiar iz Ljubljane ali predšedaik Deiavske zveze za Slovenijo dr. Gosar. Po shodu je ob pol drugi uri seslanek okrajaili zaupnikov DZ celjskega okraja ia razgovor o podrobnem organizatoričnem delu. Tovariši ia tovarišice! Udeicžite se v vclikem številu važnega shocia in sestaaka. Shodi SLS v Prekmurju. Dne 8. septembra se je vršil shod SLS pri Sv. Heleai (Pertoča). Predsedoval je g. Kolmenko, župaa iz Vcščislavec. Govoril je g. poslanec Šiftar. Tolmačil je poslušalcem političai položaj v aaši držaA'i, ki je nastal vsled nespravljivosti centralistov, razpravljal o nalgah ia borbah revizijoaističaega bloka, o poiožaju, ki je naslal vsled Radičevega potovaaja v inozemstvo. Končno je izjavil, da bo aaša stranka vzlrajala za istiaito avtonomijo slovenskega naroda. Jugoslov. klubu se je poaovao izreklo popolno zaupanje. — Dae 8. septembra po sv. maši se je vtšU shod SLS za celo faro. Govorila sta poslaaec Šiftar ia tajnik Švikaršič. Tudi tu]caj se je ljudstvo izreklo, naj naši poslanci vztrajajo in zahtevajo zakonodajno avtonomijo. — Shod SLS v Goraji Lfndavi se je dne 9. sept. jako dobro obncsel. Predsedoval je g. Fraajo Bračič, po sestnik ia preasedaik KZ. Govoril je poslaacc šiftar. Tudi aa tera shodu je 1 judstvo izreklo Jugoslov. klubu popolno zaupanje. Kotljc. t)ne 16. septembra se je vršil pri nas dobro iibiskan sh<xl. Udekžili so se ga večinoma kmetje, nekaj je bilo ludi delavcev. Tudi nasprotaiki so bili navzoči, a se ni edea ni oglasil. Poslanec jc pojasnjeval ljudem boj y parlamentu in slavil vpašaaje, ali smatrajo zborovalci delo poslancev SLS za pravilno ali ne. Na to vprašanje so zborovalci izrazili vodstvu in poslancem polno zaupanje. Po shodu so kmctje še stavili i-azna vpršanja. Ojsirica nad Dravogradom. Dne 13. septembra je imei tukaj scslanck zaupnikov SLS naš g. poslanec Kugovaik. Obrazložil je delovaaje poslancev Jugoslov. kluba v aarocbii skupščiai. Zaupaiki so izrekli polno odobravanje parlameataraega dela ia pozivali poslance, aaj z isto delavaostjo v aarodni skupščini vztrajajo ludi v nadaljnem boju. Dr. Hohnj«c je imcl v nedeljo, dne 16. septembra pri Sv. Juriju ob Ščavnici političai shod, ki je izvrstao uspel. Obisk je bil prav obilea. Prišli so v precejšnjem žtevilu tudi taki, ki niso ali vsaj dosedaj niso bili pristaši naše straake, Potck zborovaaja jih je uveril, da je naša straaka cdina, ki dosledno ia energično brani slovensko ljudslvo ter da se usoda slovenstva ia zlasti sloveaskega kmefa ne more ia ne sme dati v druge roke. Zborovanju je predsedoval načelaik krajevae organizacije župan Horvat. Poslanec dr. Hobnjec je z veliko pazljivostjo slušajočeaiu občinstvu tolmačM velika vpra šaaja, ki so sedaj na vrsti v zunanji politiki. Evropa še m prišla do miru, po njcnem tclesu še vedno gredo krčeviti pretresljaji. Spor mcd^ Franoijo ia Nemčijo se ne morc poravaati. Nemčija ne more plačati, Francija pa ne more odstopiti od svojih zahtev. V tej borbi Nemčija A^edno bolj omahuje ter je prišla do roba gospodarskega prepada. Na jugu Evrope pa ogroža mir pohlepni ia ošabni italijaaski fašizem, ki se zaletava v vse sosedae države, hoteč jih podjarmiti italijanskemu nadvladstvu. Mussoliai gazi med Italijo in Jugoslavijo sklenjeae pogodbe ter grabežljivo izteza svoje roke po Reki in ajeaemu pristanišču. Od naše vlade zahtevamo, da aaši dižavi ohrani vsaj to, kar ji zajamčujejo sklcnjene pogodbe. V aotranjosti naše države vlada zmeda in nezadovoljnost je dosegla vrhuaec. Centralizem, ki je samo orodje v rokah velesrbstva, kakor aevarna kisliaa razkraja in razdira sestav naše države. Odgovornost za to nosijo ne samo srbski poslaaci, ki so glasovali za centralističao ustavo, marveč tudi slovenski poslanci, demokrati in samostojneži. Zločia, ki so ga s tem storili nad sloveaskiai aarodom, ne bo aikdar pozabljen in ajim nikdar odpuščea. Te stranke tudi aosijo odgovornost za vse zakoae, ki jib. ustvarja reatralizem: za vojaški zakoa, za povišaaje davkov, za kuluk ia vse druge slabe aasledke ceatralističaega uslroja države. Slovenska ljudska stranka bo vedao krepko držala v svojih rokah ter bo dvigala kvišku zastavo slovenske samostojnosti. V zveziz drugimi avtonomističnimi strankami bo odločno ia vzlrajno vodila borbo za avtonoaiijo Slovenije ia njeaega aarodo. Navzoči, ki so z Teliko pozornostjo sledili izvajanjem, so na predlog predsedaika Horvata cnaglasao izrazili odobravaaje in popolao zaupanje poslaaccm Jugoslovanskega kluba. ZboroTalci so na to sklenili resolucije, T katcrih proteslirajo zoper updjavo kuluka v Sloveniji, aoptr ukiojenje jc^enskfli šolskih počitnic na dei«li \er zahtevajo, da vlada n» sm« kakor do sedaj zapostavlja-ti interese 5loyenskega vinogradništva, marvet jih mora braniti pri sidepanjtt irgovinskih pogodb z drugkni državami, zlasti z Avstri jo. — PopoMne je poslanee dr. Hohajec govoril ^>dučne in bodrilne bescde jurjevski mladini, kl se j« » obilnera številu zbrala na sestanku maldinskih or^inizacij. Olimje pri ImeDcm. Tukaj sta se vršila v nedeljo, diie 16. seplembra dva zek> lep-a slio<ia. Govorila sta poslanec Vrečko in tajnii Dež«lak. Poroči}o poslanca • delovanju Jugoslovauskega kluba so zborovalci z aavdušeajem sprejeli in soglasao izrekli uašim poslancem zaupnico. Artiče pri Brcžicah. Namesto poslanca 2ebota, ki jc bil nujao zaposlea v finančnem odseku narodn« skupščiae v Belgradu, je imel pri nas dne 16, septemlffa shod tajnik Krajac. Govoraik J€ razložil potek političnih dogodkoA' od zadnjih volitev, ko je slovensko ljud1stvo izreklo svojc zaupanje SLS, pa do Radičevega odhoda aa Aagleško. Razmotrival je vprašanje, ali je upanje, da bo Radič v Londonu kaj dosegel? Ali bodo Angleži pomagali Radiču, ki doma ni hotel iti v iiarodao skupščiao, da bi tam po&kusil doseči avtonomijo? Ali bodo v pomoč republikaacu Radiču Aagleži, ki so na Bolgarskem pomagali vreči Starubulijskega, zato da bi utrdili monarhizem (\lado kralja)? Ni verjetno, da bi se Angleži vmešavali v notraaje razmere Jugoslavije, dokler je pri nas mir, večji mir nego v drngih državah. Poleg tega imajo Angleži danes velike skrbi glede Porurja, v sporu med Grki in Italijaai, v vpraianju Reke, doma pa se morajo brigati za to, kako nasititi poldrug milijoa delavcev, ki nimajo dela! In končno: Angleška danes ni več gospodarica Evrope, ampak največji vpliv ima Francija. Iz vseh teh razlogov se Radičevci po pravici bojijo, da bo Radič prišel iz Londona še bolj prazea aego je prišel tja. Krivdo nosi pai Radič sam, ki meni, da mu bodo Angleži dali zastouj «republiko«, ali bolje samostojnost Hrvatske, za katero 50 oa ia ajegovi poslanci doma delali — z aedclavnostjo za pečjo. Ali ni žalostao, da se 21 poslancev SLS noč in dan mora truditi ia abijati v Belgradu za avtonomijo in pravice Slovencev, dočim Radič rii storil niti tega, kar bi labko storil: da bi prišel našim poslancem na pomoč v narodno skupščino, kakor je to obljubil?! Zborovalci so sprejeli govor z velikim razumeranjem in odobravanjem dosedanje taktike Jngoslov. kluba. NAŠE PRIREDITVE. Velika narodna slavnost v Št. IIju v Slov. gor. b« v nedeljo, dae 23. seplembra popoldne. Glasbena Matica v Mariboru pride, da nas navduši, razvcdri ia razveseli z lepo slavensko pesmijo. Slovenski govorniki bodb vzbajali v našem obmejnem narodu zavest in odpornost. Pridite v obilnem številu! Orlovska prireditev v Št. Ilju v Slov. gor. se je zad(ajo nedeljo prav dobro obnesla. Odsek Št. Ilj je ob prihodu mariborskega vlaka sprejel na kolodvoru marilvir ske brate, s katerimi so skupno odkorakali k župnijski cerkvi, kjer so bile večernice. Točno po sporedu so ofc pol 16. uri pričeli s telovadbo ter izvajali prostc vaje aajprej člani, potem članice, za njimi deški naraščaj in gojeake. Zivahao ploskanje obiinstva je sprcmljalo vsak nastop. Nato je pozdravil veleč. gospod žnpnik šeatiljski E. Vračko v navdušcnem govoru Orle iz Maribora in pozival vso mladino, da po vzgl«iu Orkw stopi v armado bojevnikov za lepe in visoke cilje kršd. maldinske organizacije. Slavnostai gvornik g. Ito Peršuh iz Maribora pa je v globokozasnovanem govoru povdarjal cilje OTlovstva ia kočno slovesno sprejel člaae odseka Št. Ilj v orlovske vrste. Po govoru so nastopili bratje iz Maribora z boks-vajami, kar nam je bilo čisto novo. Zek) miine so bik shnbolične Taj« čianic iz Maribora. Glede orodae telovadbe, ki je flledila kot zadnja točka, pa je bila slišati od vseh strani 1« pohvala. Naj oslaae ta daa vsem Orlom v prijetnem spominu, kot dan prizaanja za ajihov trud v lelovadnicah. Vsem udelcžencem pa iskreai Bog plačaj za številia obisk. Občni zbor Orta v Slov. Bistrici. V nedeljo, dne 30. septembra 1923 s€ rrši y društ-veni sobi okrajn« kranilaice občni zbor Orla. Vsi člani ia somišlj«niki st« vabljeni t obila«n šteyilu. Sarinjsko orlovsko okrožje. V nedcljo, dtie J9. t. m. se vrši okrožni občni zbor v Št. Pavlu ob 1. uri popoldne v društvenem domu. PoziTljamo bratske odseke, da pošljete svoje zastophike, posebno bližaji odseki s« udeležite v večjcm številu. Občni zbor je važen, ker s« bodo zasnovale nove smernice za nadaljai razroj. Pndite tudi prijatelji Orlov. Bog živi! ' Kmetsko katoliško izobraževalno drušlvo na Fraakolovem priredi na kvaterao nedeljo dne 23. t. m. popoldae ob pol 4. uri v Društvenem domu reselico a igro «2upanova Micika«. Med odmorom nastopi domači tamburaški zbor. Po igri pa se zapoje več narodnik' pesmi. Gostje se prijazno Tabijo, da pridejo t obilnem 5terilu. <