gorenje Informator 36 Ust za obveščanje delavcev Gospodinjski aparati, Notranja oprema, Procesna oprema, Mali gospodinjski aparati, Elektronika Široka potrošnja, Commerce7 Servis, Raziskave in razvoj, Interna banka, DSSS Gorenje SOZD, Titovo Velenje, 23. septembra 1987 Naš ZA na petkovem referendumu bo prispeval k nadaljnjemu uresničevanju dogovorjenih oblik razporejanja in delitve dohodka ter čistega dohodka v Gorenju. Naš osemmesečni izvoz gorenje Seja delavskega sveta V četrtek, 24. septembra, bo prva redna seja delavskega sveta sozda Gorenje v novi sestavi. Po konstituiranju delavskega sveta in imenovanju izvršilnih organov bodo delegati obravnavali rezultate poslovanja sestavljene organizacije Gorenje v prvem polletju, obravnavali Samoupravni sporazum o dolgoročnem sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko Univerze Edvarda Kardelja Ljubljana na področju razvojnega in razis- kovalnega dela in Pravilnik o koriščenju sredstev za skupne razvojne raziskovalne projekte v sozdu. Določili bodo tudi končni predlog Samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci Gorenja Commerce in delavci ostalih članic sozda Gorenje, verificirali sprejem Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka v sozdu ter se seznanili z uresničevanjem naložb v sozdu Gorenje. dz Sestavljena organizacija združenega dela gorenje je v obdobju januar—avgust prodala na tuje trge za 99,810.000 dolarjev izdelkov, od tega kar za 94,663.000 dolarjev na trge s konvertibilnimi valutami. Izvozna prizadevanja naših delavcev so uspešnejša iz meseca v mesec, še posebej kar zadeva prodajo na tuje trge s konvertibilnimi valutami. V prvih osmih mesecih letos smo, v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta, povečali skupni izvoz za 11 %, konvertibilno prodajo na tuje pa celo za 18! Kar 66,5 % vsega izvoza našega poslovnega sistema je do konca avgusta dosegla delovna organizacija Gorenje Gospodinjski aparati, ki je s skoraj istim odstotkom udeležena tudi v skupni konvertibilni prodaji Gorenja na tehnološko najzahtevnejša svetovna tržišča. Drugi naš največji izvoznik je bihaško Gorenje Bira, ki ustvari dobrih 11 % skupnega oziroma konvertibilnega izvoza. Na tretjem mestu med izvozniki je nazar-ska delovna organizacija Gorenje Mali Gospodinjski aparati, Lesna industrija Gorenje Glin je na šestem mesti, Gorenje Sevis zavzema sedmo mesto, Gorenje Elektronika Široka potrošnja je osma, Gorenje Notranja oprema dvanajsta in Gorenje Procesna oprema štirinajsta. PREGLED IZVOZA DELOVNIH ORGANIZACIJ GORENJE SOZD v dolarjih od tega izvoz na skupni izvoz trž. s kon. valuto Gorenje SOZD 99,417.000 94,663.000 Gorenje Gospodinjski aparati 66,417.000 62,755000 Gorenje Notranja oprema 603.000 602.00t> Gorenje Procesna oprema 261.000 1.000 Gorenje Elektronika Široka potrošnja 956.000 956.000 Gorenje Servis 1,844.000 1,327.000 Gorenje Mali gospodinjski aparati 3,701.000 3,543.000 Gorenje Glin 2,901.000 2,901.000 Gorenje Bira 11,011.000 11,011.000 Zbori delavcev drii^rti zborth delavcev odločamo ofSimbtipravbeni:::: 1*~™***1 Referendumi Illliiieiliilili! Obisk sindikalne delegacije iz Baden VVurttenberga V torek se je v Gorenju mudila štiričlanska delegacija nemške sindikalne zveze Baden VVurttenberg iz Zvezne republike Nemčije, pod vodstvom predsednika Siegfrida Pommerenckeja. Delegacijo so spremljali Alojz Fortuna, član predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, Ivan Kramer, pred- sednik medobčinskega sveta ZSS Celje, ter Ciril Greben-šek, predsednik občinskega sveta ZSS Velenje. Po razgovorih s predstavniki sozda Gorenje in konference zveze sindikatov Gorenje so si gostje ogledali proizvodnjo v Gorenjevih tovarnah v Titovem Velenju. gorenjeg ©spodloouJsIkB aparati« Višja produktivnost V prvih osmih mesecih Ena izmed bistvenih sestavin letos so v tozdu Kom- hladilnih in zamrzovalnih apa-presorji v Črnomlju izde- ratov so kompresorji, ki jih lali 426.722 kompresor- Gorenje Gospodinjski aparati jev izdeluje v svoji temeljni orga- ____________________ (Dalje na 2. strani) Kakšni so »posebni pogoji” poslovanja Gorenja Član centralnega komiteja ZKJ iz Bosne in Hercegovine H r voj e Ištuk je na nedavnem ljudskem zborovanju v Stričičih, rojstnem kraju književnika Petra Kočiča, govoril med drugim tudi o veliko-kladuški aferi Agrokomerc. V svojem govoru je, kot ugotavljajo sredstva javnega obveščanja, marsikateremu poslal „račun" za pretekle napake in zgrešene gospodarske poteze, kar je razdelil celo po republikah,. Kot slovenski greh je omenil tudi Koerting. Beograjske Nedeljne informa- tivne novine (NIN) so 6. septembra objavile komentar Ščepana Rabrenoviča »Finan-čne špekulacije — Vse skrivnosti Hrvoje Ištuka" Pisec v uvodu med drugim navaja da po besedah Hrvoje Ištuka tudi „afera Koerting" priča, da so bile v državi že prej velike finančne špekulacije. Ni pa Hrvoje Ištuk povedal, zakaj so bile do sedaj zamolčane. V posebnem odstavku komentarja pa je Ščepan Rab-renovič o Koertingu in emisiji napisal naslednje: „Afera s Koertingom je dobro znana. Pred nekaj leti je Gorenje iz Titovega Velenja za nekaj sto milijonov zahodnonemških mark kupilo bankro ti rano zah odnonemško firmo Koerting, ki je proizvajala elektroniko- Gorenje ni uspelo: Koerting je končno propadel, z njim tudi vložena sredstva. (Takrat je bilo zastavljeno vprašanje, na katerega nikoli ni bilo Ščepan Rabrenovič je v komentarju med drugim tudi zapisal, „da naj bi bilo Gorenje samostojno podjetje, ki posluje v pogojih domačega odgovorjeno: kako je mogoče, da tako uspešno domače podjetje, kot je Gorenje, ni uspelo organizirati proizvodnje na evropskem tržišču, v evropskih pogojih in v svojem evropskem podjetju? Tisti, ki so zastavljali takšno vprašanje, niso bili naivni. S tem so hoteli dokazati, da bi bilo vsako domače podjetje uspešno, če bi poslovalo po pravilih Gorenja". in svetovnega tržišča in ga ni treba povezovati z vso Slovenijo. Hrvoje Ištuk najbrž ve razloge, zaradi katerih to počne..." Pojasnilo Gorenja Uredništvu Nina smo iz Gorenja v zvezi s komentarjem Ščepana Rabrenoviča finančne špekulacije — Vse skrivnosti Hrvoje Ištuka" poslali za objavo naslednje pojasnilo: „Čeprav ne želimo še naprej razplamtevati strasti okrog nastopa Hrvoje Ištuka na „Kočičevem zboru, smo se zaradi netočnosti podatkov oziroma dejstev, ki jih je napisal v komentarju „Finančne špekulacije — Vse skrivnosti Hrvoje Ištuka" Ščepan Rabrenovič, odločili za naslednje pojasnilo o primeru Koerting. Firmo Koerting Elektronic v Zvezni republiki Nemčiji, proizvajalca barvnih televizijskih sprejemnikov, hi—fi naprav, opreme za učilnice za pouk jezikov in merilne tehnike, je kupila Tovarna gospodinjske opreme Gorenje leta 1978 za 22 milijonov zahodnonemških mark (in ne za stotine milijonov zahodnonemških mark, kot piše v komentarju). Glavni razlogi poslovne in samoupravne odločitve za nakup so bili: — razširitev tržišča Gorenja preko nove blagovne znamke Koerting, tako za belo tehniko kot za elektroniko, na tržišče Zvezne republike Nemčije, ki naj bi služilo kot izhodiščna točka za izvozno ekspanzijo v države Evropske gospodarske skupnosti in druge evropske države, — skupen proizvodni program, usklajen z delitvijo dela, tako za finalne izdelke kot za vse oblike kooperacije in — pospešeno pridobivanje in izmenjava tehnično tehnološkega znanja in s tem zagotavljanja hitrejšega razvoja. Kasneje je bilo ugotovljeno, da vsi temeljni cilji, opredeljeni ob nakupu firme Koerting Elektronic, niso bili uresničeni. Ob pojavu prve izgube v letu 1980 je Gorenje poseglo po radikalnih kadrovskih in organizacijskih ukrepih: dvakrat je bilo zamenjano vodstvo tovarne. Tudi po letu 1982, ko je bil sprejet zadnji sanacijski program, so ostali napori Gorenja za iskanje možnosti za prestrukturiranje proizvodnje v Grassau brez rezultatov. Razmere na mednarodnem tržišču zabavne elektronike so se namreč močno zaostrile zaradi hitrega prodora sorodnih proizvajalcev iz Japonske, kar ni prizadelo samo Gorenje Koerting Elektronic, pač pa bolj ali manj tudi druge tovrstne proizvajalce v Zahodni Evropi. Zato so delavci Tovarne gospodinjske opreme Gorenje 10. januarja 1983 sprejeli odločitev o likvidaciji tovarne Gorenje Koerting Elektronic v Grassau v Zvezni republiki Nemčiji. Skupna izguba iz poslovanja Gorenja Koerting Elektronic Grassau in njegovih podružnic v Grčiji, Italiji, Avstriji in Švici je po podatkih iz zaključnega računa znašala 113 milijonov dolarjev. O smereh sanacije Gorenja in doseženih rezultatih pa so razpravljali v letih 1983, 1984 in 1985 tudi delegati Skupščine SR Slovenije in podprli prizadevanja delavcev Gorenja. Z izjemnimi napori in odrekanji je uspelo delavcem Gorenja v dveh letih pokriti 2/3 izgube, 1/3 izgube pa z danimi sanacijskimi posojili poslovnih bank, skladov skupnih rezerv in reprodukcijske verige združeno delo SR Slovenije. Poslovanje Gorenja, ki od leta 1984 naprej posluje brez izgube iz tekočega poslovanja, še vedno močno bremenijo anuitete za sanacijska posojila, odobrena v veliki meri po danes veljavni obrestni meri. Nobenega dvoma ni, da sta bili odločitvi o nakupu firme Gorenje Koerting in njeni likvidaciji, boleči za delavce (Nadaljevanje s 1. strani) nizaciji v Črnomlju. Del tamkajšnje proizvodnje namenjajo tudi delovni organizaciji Gorenje Bira v Bihaču. Letos so v osmih mesecih izdelali 426.722 kompresorjev, kar je sicer za 550 manj kot v enakem obdobju lani. Rahel porast zalog je nastal zaradi tega, ker Gorenje Bira ni v celoti uresničila predvidenega odvzema kompresorjev._ V Črnomlju je to proizvodnjo opravilo 165 zaposlenih. Prav toliko delavcev je lani od januarja do konca avgusta izdelalo nekaj več kompresorjev. Vendar so letos v neposredni proizvodnji zmanjšali število zaposlenih. Začeli so z nov<$j dejavnostjo, popravili in obi novo kompresorjev ter z razvojnim delom. Trije delavci. Gorenja in za združeno delo SR Slovenije. Ob tem pa je treba poudariti, daje Gorenje celotno proizvodnjo barvnih televizijskih sprejemnikov preneslo v Titovo Velenje, kjer bodo letos naredili blizu 80.000 barvnih televizijskih sprejemnikov. Prenos znanja in tehnologije pa je vplival tudi na hitrejši razvoj drugih vej elektronike v Gorenju. Zal nismo uspeli ugotoviti, kaj si_ zamišlja avtor komentarja Ščepan Rabrenovič pod »posebnimi pogoji poslovanja", pod katerimi naj bi poslovalo Gorenje? Morda so »posebni pogoji poslovanja" okrog 50 % izvoz proizvodov na tehnološko najzahtevnejša konvertibilna tržišča, udarniško delo vseh delavcev Gorenja, ki ni bilo značilnost samo v najtežjih trenutjih Gorenja, pač pa je prisotno tudi danes, ali pa »zamrznjeni osebni dohodki" zaposlenih v času sanacije Gorenja Koerting Elektronic, ko so se povečali proizvodnja, produktivnost in izvoz na konvertibilna tržišča za več kot 50 odstotkov?! In na koncu še to: Gorenje ni slovenska sestavljena organizacija združenega dela, saj ima delovne organizacije in poslovne enote v vseh delih Jugoslavije in v katerih si prizadevajo delavci s kar največjim opiranjem na lastne sile presegati težave jugoslovanskega družbenoekonomskega trenutka." zdaj delajo pri obnovi kompresorjev za Gorenje Servis in popravilu kompresorjev za Gorenje Gospodinjski aparati. V tozdu so oblikovali tudi razvojni oddelek, v katerem delajo trije delavci. Zaradi razširjene dejavnosti so kljub enakemu številu zaposlenih, povečali produktivnost. Pred odločanjem o spremembah pomembnih samoupravnih aktov gorenje Vsebinsko pestra javna razprava Odločali bomo o sprejemu samoupravnih splošnih aktov, ki urejajo razporejanje dohodka in čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Uskladiti jih moramo z družbenimi dogovori in zakonom o celotnem prihodku in dohodku ter zakonom o sanaciji in prenehanju OZD. V petek referendum Kljub kratkemu roku je bila razprava v vseh delovnih okoljih vsebinsko pestra in dokaj odgovorna, saj moramo samoupravne akte uskladiti z družbenimi dogovori in zakonskimi določili. V čem so bili bistveni poudarki v opravljenih razpravah? Pri temeljni vsebini samoupravnega akta, ki ureja vrednotenje del in nalog, osebni prispevek in nadomestila osebnih dohodkov, razen nadomestil za odsotnost z dela zaradi bolezni in nadomestila osebnega dohodka za čas letnega dopusta, nismo posegali v bistvo določb. V petek, 25. septembra, se bomo na referendumu odločali o sprejemu naslednjih aktov: - Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v delovni organizaciji s TOZD, - Pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v TOZD,.......... - Pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v enoviti delovni organizaciji, - Pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v DSSS Gorenje SOZD - Pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v DSSS Gorenje DO......... V razpravi so predvsem postavljali vprašanja in govorili o predlogih, ki se nanašajo na osebni dohodek iz živega dela in osnovam osebnega dohodka iz minulega dela. Predlogi o sestavi živega in minulega dela so bili v razpravah sprejeti in potrjeni. Glede sredstev skupne porabe je bilo največ vprašanj o jubilejnih nagradah in ob koncu razprave je bilo oblikovano stališče, da se nagrada podeljuje za skupno delovno dobo in ne samo za delo v Gorenju. Oblikovani so bili tudi predlogi, da bi jubilejno nagrado kombinirali glede na skupno delovno dobo in neprekinjeno delo v Gorenju. Več vprašanj je bilo o individualni odgovornosti, pri kateri naj bi določili nižjo grupo dela. Odločali bomo o spemembah, ki so življenjskega pomena za vsakega delavca! Zavedati se moramo pomena uspešnega nadaljevanja politike osebnih dohodkov in njihove rasti. Zato moramo napeti vse sile, da bi bil referendum 25. septembra uspešen! Spremembe so bile potrjene tudi pri regresu za letni oddih. Oblikovali naj bi štiri skupine grup dela in drugačno razporeditev po teh skupinah, kot je bilo predlagano v javni razpravi. Dopolnitev Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupno porabo. Dodata se 4. in 5. člen, ki se glasita: 4. člen Delavci TOZD in DSSS vzajemno zagotavljamo sredstva za OD po načelu vzajemnosti v primeru, če je prišlo do nelikvidnosti zaradi višje sile (neplačana realizacija) ali zakonskih ukrepov, ki bistveno spreminja dogovorjene pogoje pridobivanje celotnega prihodka. Vzajemno zagotavljanje sredstev za osebne dohodke (OD) temelji na posojilnem ravnanju, vendar posojilo lahko znaša največ do 30 % sredstev bruto osebne dohodke (BOD) od potrebnih sredstev za mesečno izplačilo OD. Posojilo je mesečno in se lahko daje, dokler trajajo razlogi, navedeni v 1. odstavku tega člena, vendar za dobo 3 mesecev. Posojilna pogodba se sklene na podlagi sklepov delavskih svetov TOZD oziroma DSSS. 5. člen Delavci TOZD in DSSS solidarno oblikujejo sredstva za bruto OD v primeru elementarnih nesreč (poplava, požari) in sicer za čas sanacije razmer za delavce, katerih razporeditev na druga dela in naloge ni bila možna. Opomba: Ostale spremembe, ki se nanašajo na ta sporazum, so enake spremembam pri oblikovanju dokončnega predloga pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Pripomb na samoupravne splošne akte s področja razporejanja dohodka in čistega dohodka pri članicah Gorenje SOZD ni bilo. Oblikovanje dokončnega predloga Pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo na podlagi pripomb delavcev članic Gorenje SOZD Poleg slovničnih korektur Pravilnika smo upoštevali naslednje pripombe: 1. Prva alineja 6. člena se spremeni tako, da glasi: - zahtevano usposobljenost za delo, 2. 2. točka 7. člena se spremeni tako, da se glasi: 2. V skupini B ocenjujemo odgovornosti v zvezi z opravljanjem del oziroma nalog. 3. V 10. členu se za prvim stavkom doda nov stavek, ki se glasi: Pri tem se opravi korekcija za dogovorjeno ramerje med najmanj in najbolj zahtevnim delom. 4. V 11. členu se razmerje 1,000 : 6,00 spremeni tako, da je 1,000 : 6,611 (v DO kjer je najvišja GD 40, v ostalih DO pa glede na najvišjo 5. 2. odst. 12. člena se spremeni tako, da se glasi: Vrednosti grupe dela so postavljene tako, da je relativna razlika med dvema zaporednima grupama dela 4,962 °/o vrednosti nižje oziroma predhodne grupe dela. 6. V 15. členu se za besedami: Delavcu, ki je v teku enega meseca... dodajo nove besede: Delavcu, ki je v teku enega meseca NA OSNOVI DELOVNEGA NALOGA razporejen... 7. Črta se 24. člen. 8. V 27. členu se pri obrazcu spremeni faktor vplivnosti in sicer: FP1 do N = ponder (faktor vplivnosti) posameznega merila. Obrazec se glasi: Kop - (kt x P1) + (k2 x P2)... + (kn x Pn) 9. 29. člen se spremeni tako, da se glasi: Delavcu, ki je med enim obračunskim obdobjem delal v različnih organizacijskih enotah osebnega prispevka, se obračuna osebni prispevek (OP) glede na višino OP za posamezno OEOP in čas oziroma število ur, ki jih je opravil za posamezno OEOP. 10. Podpoglavje c) se glasi: Ugotavljanje osebnega dohodka na podlagi delovne dobe. 11. Črta se točka a) 33. člena. V točki b) 33. člena se za besedami: Del osebnega dohodka iz naslova... dodata besedi: Zahtevnosti in... V točki c) 33. člena se za besedo: ... pomnožimo dodajo besede: s koeficientom zahtevnosti dela, s količnikom osebnega prispevka in... v točki c) se nadomesti beseda:... štirih ... z besedo: ... števila ... 12. Prvi stavek drugega odstavka 35. člena se spremeni tako, da se glasi: Delavcu pripada dodatek za posebne pogoje dela samo za delovne ure, ko dejansko opravlja delo v takšnih pogojih. 13. V 36. členu se za besedami: ... pooblašča služba oziroma doda beseda:... pooblaščena oseba varstva pri delu 14. V 38. členu se v prvem odstavku za številko 50 % doda besedilo: ... na osnovo za izračun akontacije ... 15. Spremenijo se 2.-4. alineja 1. odstavka 42. člena tako, da se glasijo: - 85 % od osnove za do 12 delovnih dni nepretrgane odsotnosti z dela - 90 °/o od osnove za do 23 delovnih dni nepretrgane odsotnosti z dela - 95 % od osnove za nad 24 delovnih dni nepretrgane odsotnosti z dela. Na koncu 3. odstavka tega člena se doda novo besedilo, ki se glasi: V primerih, ko delavec pred nastopom bolniškega staleža ni dopolnil 3 mesece delovne dobe v Gorenju, se delavčev poprečni osebni dohodek zniža za razmerje med poprečnim OD v OZD za obdobje, ko je delavec delal, in za obdobje zadnjih treh mesecev. V 7. odstavku se prvi stavek nadomesti z naslednjim besedilom: Delavcem, ki so odsotni z dela več kot en mesec, se osnova za nadomestilo OD valorizira vsak mesec. 16. Spremeni se 2. odstavek 44. člena tako, da se besede: ... v zadnjih treh mesecih ... nadomestijo z besedami: ... v zadnjem mesecu ... 17. V 69. členu se pri kolektivni odgovornosti pod c) spremeni % pri GD, nižji od 30, in sicer tako, da namesto 5 % znaša 4 %. Na koncu 69. člena se doda nov odstavek, ki se glasi: Osebni dohodek se ne more znižati delavcu, ki ima grupo dela nižjo od 20, razen če ne opravlja del in nalog na finančnih ali komercialnih poslih. 18. V 71. členu 1. odstavka se v prvi alineji dodau besede: - vsoto osebnih dohodkov delavca... V 2. odstavku se za besedo: ... štejejo ... doda beseda: ... tudi ... Spremeni se 3. odstavek, ki se glasi: Faktor delovne dobe v Gorenju znaša 1,0 + 0,1 za vsako dopolnjeno leto delovne dobe v Gorenju. 19. V 72. členu se črta pred 70 % beseda: ... največ... 20. Drugi odstavek 73. člena se spremeni tako, da se glasi: Zajamčeni osbni dohodek za delavca, ki izpolnjuje svoje delovne obveznosti je enak najmanj višini zneska, določenega v SR Sloveniji za posamezno obdobje. 21. V 76. členu se spremeni 1. odstavek in se glasi: Regres za letni dopust se določi glede na osebni dohodek delavca, izražen skozi zahtevnost dela (GD) in sicer: - zahtevnost del in nalog do GD 13 ... 200 točk - zahtevnost del in nalog od GD 14 do GD 20 ... 170 točk - zatevnost del in nalog od GD 21 do GD 30 ... 140 točk - zahtevnost del in nalog od GD 31 dalje ... 110 točk V drugem odstavku se spremenita tretja in četrta alineja in se glasita: - Za ekonomsko nesamostojnega otroka do 7 let starosti, če je roditelj samohranilec in je otrok zavarovan po njem - Za ekonomsko nesamostojnega otroka nad 7 let starosti, če je roditelj samohranilec in je otrok zavarovan po njem. V tretjem odstavku se doda za besedami: ... letnega dopusta v ... novo besedilo: ... in če izkoristi najmanj 12 dni dopusta oziroma ima dopust v takšnem trajanju planiran s planom dopustov v svoji OZD. 22. Spremeni se 82. člen, tako da se glasi: Jubilejno priznanje je plaketa ali denarna nagrada, ki se podeljuje delavcu za 10, 20 oziroma 30 let neprekinjenega dela. 23. Spremeni se 1. odstavek 83. člena tako, da se glasi: Jubilejna priznanja podeljuje delavski svet... 24. Spremeni se 1. odstavek 84. člena in se glasi: Plaketa se podeluje delavcu za: - 10 let naprekinjenega dela v Gorenju - 20 let neprekinjenega dela v Gorenju - 30 let neprekinjenega dela v Gorenju 25. Spremeni se 1. odstavek 86. člena tako, da se glasi: Jubilantu se ob podelitvi plakete ali nagrade izroči pismeno priznanje. 26. Spremeni se 87. člen tako, da se glasi: Jubilejna nagrada je nagrada, ki se izplačuje iz sredstev skupne porabe in se podeljuje delavcu skupaj s pismenim priznanjem za skupno delovno dobo v naslednji višini: - za dopolnjenih 10 let neprekinjenega dela 50 % - za dopolnjenih 20 let neprekinjenega dela 75 % - za dopolnjenih 30 let neprekinjenega dela 100 % poprečnega mesečnega osebnega dohodka v gospodarstvu republike izplačanega v zadnjem kvartalu pred izplačilom. 27. V 88. členu se nadomestijo besede: ... osebnega dohodka v gospodarstvu republike v skladu z branžnim sporazumom ... z naslednjimi besedami: ... osebnega dohodka v zadnjem kvartalu pred izplačilom... 28. Dopolni se 92. člen tako, da se doda 2. odstavek, ki se glasi: Določbe, ki se nanašajo na priznanja ob delovnih jubilejih se uporabljajo od 1.1.1988 dalje. Delovna skupina gorenje©@mmem© Prejeli smo... Novi prostori predstavništva Posodabljanje maloprodajne mreže Skrb za kakovostno in uspešno predstavitev ter trženje Gorenjevih izdelkov narekuje širitev in posodabljanje obstoječe mreže razstavno prodajnih centrov po Jugoslaviji. prodaje Branko Majdič, kupce podrobneje seznanjal o značilnostih Gorenjevih izdelkov, jih istočasno tudi izobraževal, po drugi strani pa bo ostali trgovski mreži narekoval podoben pristop pri predstavitvi Gorenjevih izdelkov. Kot nam je napisal šef predstavništva v Prištini Rajko Rqkovic so nove prostore ocprli ob navzočnosti predstavnikov občinske skupščine in drugih organov ter organizacij v Prištini, vodstva Maloprodaje ter delovnih organizacij Gorenja Elektromotori Dja-kovica in Amortizeri Priština. Prejšnji mesec je 630 zaposlenih Gorenja Notranja oprema presegalo delovni načrt za 3 odstotke, vrednost 47.727 pogojnih enot izdelkov obeh temeljnih organizacij pa je dobrih 960 milijonov dinarjev. V tozdu Pohištvo so izdelali nekoliko manj kuhinjskih in kopalniških elementov, kot so načrtovali, skupaj 14.988 pogojnih enot ali 98 odstotkov načrtovanega za avgust. Večino izdelkov so namenili domačim kupcem, vrednost njihovih izdelkov pa je dobrih 395 milijonov dinarjev. V prvih osmih mesecih 1987 so V novih prostorih bo delo veliko lažje, zagotavljajo v pismu; obenem si bodo še bolj prizadevali za uresničitev načrtovanih nalog predstavništva v Prištini. In še naslov: Gorenje Commerce, Predstavništvo Priština, „Kičma", Lamela I/3. Telefon predstavništva: 038-41-759 in 41-154. tako izdelali 63 odstotkov za letos načrtovanih izdelkov, zanje pa naj bi iztržili 3 milijarde 19 milijonov dinarjev. V tozdu Gradbeni elementi pa so avgustovski delovni načrt presegli za 6 odstotkov, saj so izdelali 32.739 pogojnih enot izdelkov, vrednih več kot 511 milijonov dinarjev. Do konca avgusta so tako izdelali že 198.333 pogojnih enot izdelkov, večino za domači trg. V tem času so dosegli že 66 odstotkov za letos načrtovane proizvodnje, vredne več kot 3 milijarde 20 milijonov dinarjev. dr V Prištini so odprli nov razstavno prodajri center Gorenja z 250 m2 razstavne površne, na katerem predstavljajo relotni proizvodni program Gorenja. Poleg preureditve in pridobitve večjih razstavno prodajnih površin so v maloprodaji uveljavili tudi nov način predstavitve izdelkov. Izbran nov način, z ustrezno produktivno propagando, bo, kot meni direktor Gorenjeve malo- Gorenjeva maloprodajna mreža bo oktobra bogatejša še za dva prenovljena oziroma razširjena razstavna centra v Mostarju in Sarajevu. V Sarajevu bocb ob prenovi dosedanjega skladišča pridobili še 300 m2 procbjnega prostora namenjenega za že tradicionalne izdelke Gorenja, posebej tudi za. stacbno pohištvo in gradbeni material. dz gorenje »taoip ©prema Proizvodnja avgusta pravilni odgovori 16. kolo Program gospodinjskih aparatov Gorenja v toplih barvah lesa smo izdelovali pod geslom Zdravo-rjavo r vprašanja 18. kolo 1 Kadar govorimo o začetkih Gorenja, vselej povemo, da se je razvilo iz malega okrajnega podjetja, kjer je bilo na začetku le nekaj zaposlenih. Napišite število zaposlenih delavcev, ki so na čelu z direktorjem Ivanom Atelškom ime Gorenja ponesli v svet. 2 Ze vrsto let namenjamo v Gorenju posebno pozornost invetivni dejavnosti. Inovacijske predloge, predloge izboljšav pri delu ali izdelkih torej, posebne komisije po tozdih ocenijo in finančno ovrednotijo. Povsod, kjer je bila doslej organizirana akcija predlaganja izboljšav, smo dosegli precejšnje uspehe. Akcija poteka pod popularnim geslom. Napišite ga! W Na svečani otvoritvi nove tovarne Gorenja leta 1964 je kovinski trak z varilnim aparatom prerezal Franc Leskošek-Luka (3) Delavci Gorenja so vključno z letošnjo kolesarsko karavano organizirano najprej po Sloveniji in nato tudi po Jugoslaviji odkolesarili tretjič. nagrajenci 16. kolo Marija Štraus, Gorenje Elektronika Široka potrošnja (Nagrada: stenska tehtnica) Miran Podvratnlk- Gorenje Gospodinijski aparati, DSSS (Nagrada : stenska tehtnica) MarTca Mogilnlcki, Gorenje Gospodinjski aparati, DSSS (Nagrada: stenska tehtnica) f \ nagradni kupon 18. kolo 1 3 Prihodnje leto bomo v Gorenju slavili pomemben jubilej. Na obletnico se pripravljamo še sedaj, saj zbiramo stare izdelke Gorenja, dokumente, slike, raziskujemo zgodovino sozda. Načrtujemo izgradnjo muzeja Gorenja... Napišite, na katero obletnico Gorenja se pripravljamo. v y 2 3___________________________________________________ ime in priimek___________‘__________________________ osebna številka tozd delovna organizacija V —.............................-......................J Naši upokojenci Avgusta se je v delovnih organizacijah Gorenja v Titovem Velenju upokojilo šest sodelavcev. V Gorenju Gospodinjski aparati sta se v tozdu Štedilniki invalidsko upokojila Antonija Babulč, ki je nekaj dni pred upokojitvijo dopolnila devetnajst let dela v Gorenju, in Henrik Kasesnik, v Gorenju se je zaposlil decembra 1963. V tozdu Pralno-pomi-valna tehnika se je invalidsko upokojila Zofija Lipuš, v Gorenju zaposlena od aprila 1969, v tozdu Gostinska enota pa se je po dvajsetih letih dela v Gorenju prav tako invalidsko upokojila Štefanija Blazinšek. V Gorenju Elektronika Široka potrošnja se je predčasno starostno upokojil Alojz Raz-boršek, januarja je dopolnil 21 let dela v Gorenju, V Gorenju Sevis pa se je redno upokojila Marija Juhas, v Gorenju zaposlena 15 let. dr Uspel pohod na Triglav Nedavno se je skupina 35 delavcev Gorenja Servis, s petimi vodiči Gorenjeve planinske sekcije, podala na tridnevni pohod na Triglav. Doživetja in vtisi z naše najvišje gore so jih močno prevzeli. V prihodnje bodo na tak pohod pritegnili še več sodelavcev. Na moč si bodo prizadevali, da pri kar največjem številu sodelavcev zbudijo zanimanje za takšne pohode, predvsem pa ljubezen do narave, ki je neusahljiv vir človeških psihičnih in fizičnih moči. Večina udeležencev tega pohoda meni, da vse premalo negujemo to obliko medsebojnega zbliževanja in spoznavanja narave. Doslej običajni izleti, brez posebnega koristnega cilja, se ne morejo primerjati z doživetji in globokimi vtisi, ki jih lahko zariše organizirano smiselno obiskana narava. Medsebojna soodvisnost, disciplina, spoštovanje pravil za varno hojo, pogled na to in ono nepoznano rastlino, so svojevrstne vaje in bogatitev človeškega duha. Za uspešen in nepozaben pohod so hvaležni vodičem Milanu Kre-tiču, Miru Jančiču, Milici Lesjak, Slavku Napotniku in Dragu Erjavcu, ki so jih ob varnem vzponu seznanili z vsemi posebnostmi teh vTšav. Zagotavljajo, da bodo s temi sposobnimi vodiči še večkrat zahajali v prelepi slovenski svet. V Gorenju Elektromotori v Djakovici je naše kolesarje pozdravil transparent z besedami dobrodošlici V osmih dneh prekolesarili 1.100 kilometrov Kolesarji Gorenja so uspešno sklenili manifestacijo ..Kolesarska karavana bratstva in enotnosti — Gorenje po Jugoslaviji 87". Letos so Gorenjevi kolesarji, v okviru vožnje po poteh .Jugoslovanske kolesarske transverzale" od Rateč do Gevgelije, obiskali Makedonijo, južno Srbijo, Kosovo, Črno goro in južno Dalmacijo. Obiskali so delavce Gorenja v Strumici, Štipu, Vranju (kjer so skupaj z delavci Gorenja MIV položili 7. septembra, ob dnevu osvoboditve Vranja, venec k spomeniku osvoboditeljem), Skop- ju, Prizrenu, Djakovici, Prištini, Titogradu, Tivtu in Dubrovniku. Mudili pa so se tudi v mestih, poimenovanih po tovarišu Titu — Titovem Velesu, Titovi Mitroviči in Titogradu. Na priložnostni slovesnosti v Dubrovniku je Jure Toplak, podpredsednik poslovodnega odbora sozda Gorenje, izročil priznanja udeležencem manifestacije. K uspešni izvedbi letošnje kolesarske akcije so podobno kot že lani, veliko prispevali delavci Gorenja Servis in Gorenja Commerce (predstavništva, razstavno-prodajni centri). Novi prostori uredništva Nove prostore imamo v Domu učencev pri osnovni šoli Veljka Vlahoviča v drugem nadstropju. Še vedno pa nas lahko pokličete na našo staro telefonsko številko 133, II. ATC in tudi na telefonsko številko 277, prav tako na II. ATC. ALOJZIJA TRDIN Neismiljena smrt je ponovno iztegnila svojo hladno roko in iz naših vrst prezgodaj iztrgala sodelavko Lojzko. Tragična novica nas je močno prizadela, saj nismo mogli verjeti, da te ne bo več med nas. Kljub težki bolezni si med nas vnašala sproščenost in vedrino, ki ju ni zabrisalo trdo, trpljenja pokio življenje, od rane mladosti na Dolgem brdu pri Litiji, hudih medvojnih časov v nemškem taborišču, kamor si bila izgnana s svojo družino, in težkega dela po vojni. Usoda ti ni namenila, da bi se v prihajajoči jeseni življenja lahko ponosno ozrla na sadove svoje marljivosti, vztrajnosti in ljubezni, se zasluženo odpočila. Da bi ob odraslih sinovih in možu laže in bolj poskrbela za svoje zdravje. Zato nam je hudo. Hudo nam je zaradi tvojih 24 let zvestobe našemu Gorenju, ko si požrtvovalno delala, se veselila uspehov skupnega dela, skrbela ob raznih težavah. ^Neizmerljiv je tvoj prispevek, Lojzka. Bolečino ob tvojem slovesu bomo skušali olajšati z delom, poštenostjo in nadaljevanjem poti do tebi in nam skupnega cilja, do lepšega jutri. Draga Lojzka, ohranili te bomo v trajnem spominu. Tvojemu možu, sinovoma, bratom in sestram ter ostalim sorodnikom, znancem in prijateljem izrekamo globoko sožalje. Sodelavci tozda Gostinska enota Kolesarjenje prijateljstva Kolesarska sekcija Gorenja bo organizirala prevoz na maraton Kolesarjenje prijateljstva s startom in ciljem v Novi Gorici. Odhod avtobusa in tovornjaka s kolesi bo v nedeljo, 4. oktobra ob 4. uri izpred Rdeče dvorane v Titovem Velenju. Vabljeni vsi delavci Gorenja, tudi štipendisti, ki zmorete s kolesom 80 km prevoziti v štirih urah. Prijave sprejemajo do 30. septembra 1987 v oddelku za rekreativno in kulturno dejavnost. Ob vpisu plačate tudi startnino 1.500 dinarjev, predložiti pa morate še številko potnega lista, saj del maratona poteka po italijanski strani. Kviz znanja Ta teden zadnja tri vprašanja našega Kviza znanja o Gorenju. Zadnja priložnost za tri dobitke — male gospodinjske aparate. Še vedno lahko izpolnite tudi manjkajoče kupone prejšnjih kol in ne pozabite — v vsakem kolu lahko sodelujete le z enim kuponom. Več kuponov — več možnosti za velike nagrade v velikem finalnem žrebanju. Mogoče bo barvni televizor, pralni stroj, štedilnik, hladilnik, mali gospodinjski aparat prav vaš! Malica redna dietna četrtek ocvrti piščanec, solata dušeni piščanec, solata petek prekajena rebrca, krompirjeva solata govedina, krompir ponedeljek kranjske ki obase^ gorčica hrenovke, gorčica torek pleskavica, zelena solata mesna štruca, zelena so lata sreda goveji golaž, pecivo goveji golaž, pecivo četrtek prešana šunka, solata posebna salama, solata INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA V TITOVEM VELENJU. Družbeni organi: Izdajateljski svet. Ureja Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 7400 izvodov. Tisk: GRAFIKA Prevalje, 1987. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne, 23.1.1974.