V, r
aURADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Leto XVIII
V LJUBLJANI, dne 1 decembra 1961
Številka 30
VSEBINA :
262.	Zakon o gozdovih.
263.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev.
264.	Zakon o delu na domu.
265.	Resolucija o nalogah komune na področju socialnega varstva.
266.	Resolucija v zvezi s poročilom o delu gospodarskih sodišč.
267.	Priporočilo o nalogah na področju strokovnega izobraževanja v LRS.
268.	Odlok o potrditvi sklepnega računa republiškega investicijskega sklada za leto 1960.
269.	Odlok o kritju v letu 1961 nastalih primanjkljajev skladov zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev.
270.	Odlok o potrditvi statuta Obrtno-komunalne zbornice LRS.
271.	Odlok o potrditvi statuta Zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo LRS.
272.	Sklep o izvolitvi sodnikov okrožnih sodišč in o razrešitvi sodnika okrožnega gospodarskega sedišča.
262.
Na podlagi 11. točke 72. člena ustavnega zakona o temeljili družbene in polijične ureditve in o organizaciji oblasti Ljudske republike Slovenije razglaša Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije zakon o gozdovih, ki ga je sprejela Ljudska . skupščina LRS na seji Republiškega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 23. novembra 1961, in ki se glasi:	-
ZAKON o gozdovih
I.	Splošni določbi
1.	člen
Z gozdovi v Ljudski republiki Sloveniji je treba gospodariti po določbah temeljnega zakona o gozdovih, po določbah tega zakona in po predpisih, izda-nih na njuni podlagi.
2.	člen
Za gozdove s posebnim namenom se uporabljajo določbe tega zakona, kolikor ni s posebnimi predpisi drugače določeno.
II.	Oblikovanje gozdnogospodarskih območij
3.	člen
Gozdnogospodarska območja so zaokrožene gozd-Dogospodarske celote.
Gozdnogospodarsko območje se oblikuje tako, da glede na stanje in strukturo gozdov zajema takšno Velikost gozdne površine, ki zagotavlja smotrn raz-v°j gozdarstva na določenem območju, zlasti tako, da:
— izboljšuje dolgoročno gospodarjenje, pri tem 2agotavlja trajnost, izboljšanje in povečanje lesne aloge ter s tem omogoča večji donos in racionalno okoriščanje gozdov;
, — omogoča gospodarjenje s sodobnimi tehnični-
mi sredstvi;
zagotavlja zadostna materialna sredstva za Slnotrno in sodobno gospodarjenje z gozdovi.
Gozdnogospodarsko območje se praviloma deli na gozdnogospodarske enote.
4.	člen
Gozdnogospodarska območja določi okrajni ljudski odbor na sejah obeh zborov, potem ko dobi mnenje občinskih ljudskih odborov ter gozdnogospodarskih in drugih zainteresiranih organizacij. Ce pa leži gozdnogospodarsko območje v več okrajih, ga določijo prizadeti okrajni ljudski odbori sporazumno po enakem postopku. Če se ne sporazumejo, določi gozdnogospodarsko območje Izvršni svet Ljudske skupščir ne LR Slovenije.
5.	člen
Gozdove in druga zemljišča v družbeni lastnini v okviru gozdnogospodarskega območja daje praviloma eni gospodarski organizaciji v uporabo:
—	če je gozdnogospodarsko območje v eni občini, občinski ljudski odbor;
—	če je gozdnogospodarsko območje na območju več občin istega okraja, sporazumno občinski ljudski odbori, če se ti ne sporazumejo, pa okrajni ljudski odbor;
—	če je gozdnogospodarsko območje na območju več okrajev, sporazumno občinski ljudski odbori, če se ti ne sporazumejo, pa Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije.
Posamezne gozdove izven sklenjenih gozdnogospodarskih enot v družbeni lastnini daje v uporabo družbenim organizacijam, zavodom in državnim organom občinski ljudski odbor.
III.	Gozdnogospodarski načrti
6.	člen
Za gozdove v družbeni lastnini, ki so dani v uporabo družbenim organizacijam, zavodom in državnim organom po 4. členu temeljnega zakona o gozdovih, in za vse gozdove v državljanski lastnini, razen za gozdove, za katere gozdnogospodarski načrt ni obvezen (23. člen temeljnega gekona o gozdovih), se sestavijo gozdnogospodarski naetrti tako, da se z na-
črtnim gospodarjenjem s temi gozdovi zagotovi čim večja proizvodnja lesa in omogoči smotrno izkorišča* nje gozdov.
Gozdnogospodarski načrt za gozdove iz prejšnjega odstavka izdela in sprejme tista gospodarska organizacija (gozdno gospodarstvo, kmetijska zadruga, kmetijsko posestvo), ki jo za to pooblasti ljudski odbor občine, v kateri ležijo ti gozdovi, potrdi pa občinski ljudski odbor na sejah obeh zborov.
7.	člen
Izdelava, revizija in evidenca izvrševanja gozdnogospodarskih načrtov za gozdove iz 6. člena se izvršuje v roku in na enak način kot za gozdove v družbeni lastnini, ki so dani v uporabo gospodarskim organizacijam.
Sekretariat Izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo predpiše po potrebi natančnejše določbe o izdelavi, reviziji in evidenci izvrševanja gozdnogospodarskih načrtov za gozdove iz 6. člena.
8.	člen
Ce gospodari z gozdovi v okviru enega gozdnogospodarskega območja več gospodarskih organizacij in se te ne morejo sporazumeti glede izvršitve posamezne naloge, ki ima skupen pomen za smotrnejše gospodarjenje s temi gozdovi, lahko organ, ki je pristojen za potrditev gozdnogospodarskega načrta, odloči, da izvrši tako nalogo ena gospodarska organizacija na skupen račun prizadetih organizacij.
IV.	Izkoriščanje, vzdrževanje, obnova, varstvo in pospeševanje gozdov
9.	člen
Gozdove je treba izkoriščati tako, da se zagotovi obnova gozdov, povečanje prirastka in smotrno izkoriščanje lesa.
Iz gojitvenih in gozdnovarstvenih razlogov lahko za gozdarstvo pristojni občinski upravni organ tudi odredi posek gozdnega drevja (sečni nalog).
10.	člen
V	gozdovih, s katerimi ne gospodari gospodarska organizacija, odkazujejo drevesa za posek strokovne osebe, ki jih za to pooblasti za gozdarstvo pristojni občinski upravni organ.
Sečnjo na podlagi gozdnogospodarskega načrta je treba za gozdarstvo pristojnemu organu občinskega ljudskega odbora poprej priglasiti. •
Odkazovanje nadzorujejo za gozdarsko inšpekcijo pristojni organi.
11.	člen
Drevesa za posek je treba odbirati, upoštevajoč sodobne gozdnogojitvene metode in sekati tako, da se sosedna drevesu v gozdu, zemljišča, poti in podobno ne poškodujejo ter da gozd ne bo ogrožen od vplivov vetra, padavin, plazov, usadov in drugih škodljivih vplivov.
12.	člen
V	gozdovih se lahko seka na golo samo, kolikor je to y gozdnogospodarskem načrtu predvideno ali če izda za tako' sečnjo dovol jenje za gozdarstvo pristojni občinski upravni organ.
Sečnja na golo se v gozdnogospodarskem načrtu lahko predvidi oziroma se za tako sečnjo izda dovoljen je samo. če je sečnja na golo potrebna za zgraditev gospodarskih objektov in če ne ogroža gozdnih tal fl|i podmladka
Za gozdarstvo pristojni občinski upravni organ lahko odredi sečnjo na golo na površini, na kateri je zaradi škodljivega gozdnega mrčesa, gozdnih bolezni ali druge naravne nezgode ogrožena večina dreves.
Sečnja na golo v varovalnih gozdovih je prepovedana, razen v primerih iz prejšnjega odstavka.
13.	člen
Za krčenje gozda je potrebno posebno dovoljenje, ki ga izda za gozdarstvo pristojni občinski upravni organ.
Dovoljenje za krčenje gozda se lahko izda:
a)	da se zasadi gozdna plantaža (sodoben gozdni nasad);
b)	da se spremeni gozd v kmetijsko kulturo, če je zemljišče primerno za strojno obdelavo na veliki površini in če se s tem doseže donosnejše izkoriščanje izkrčene površine;
c)	če je krčenje gozda potrebno za zgraditev ali vzdrževanje javnih objektov in naprav.
V	primerih iz točke b) prejšnjega odstavka lahko izda dovoljenje za gozdarstvo pristojni občinski upravni organ v soglasju z občinskim upravnim or-, ganom za kmetijstvo.
V	primerili iz drugega odstavka lahko za gozdarstvo pristojni občinski upravni organ izda tudi nalog za krčitev gozda.
Pri izdajanju dovoljenja oziroma naloga za krčitev gozda je. treba gledati na to, da bi s krčitvijo ne bil prizadet izgled in naravne značilnosti pokrajine.
Dovoljenje za krčenje ni potrebno, če je krčenje predvideno v gozdnogospodarskem načrtu.
Dovoljenje oziroma nalog za krčenje se ne more izdati, če bi bile ogrožene varovalne funkcije gozda.
^	14. člen
Predlog za sečnjo na golo oziroma za krčenje gozda mora biti obrazložen in opremljen z ustrezno tehnično-ekonomsko dokumentacijo.
Sekretariat Izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo izda predpise o strokovni dokumentaciji.
15.	člen
Za posek tise in črnega gabra je potrebno posebno dovoljenje za gozdarstvo pristojnega občinskega upravnega organa. Posebno dovoljenje ni potrebno za posek teh dreves na podlagi potrjenega gozdnogospodarskega načrta.
Izvršni svet lahko predpiše omejitev iz prejšnjega odstavka tudi za druge drevesne vrste, katerih obstanek je ogrožen.
16.	člen
V	gozdovih paša ni dovoljena.
Za gozdarstvo pristojni občinski upravni organ lahko izjemoma in začasno do poteka določenega roka dovoli pašo, če se s tem ne povzroča večja škoda zemljišču, gozdnemu mladju ali drevju.
Paša se lahko po prejšnjem odstavku dovoli samo v gozdovih, v katerih se je do dneva uveljavitve tega zakona že paslo, in le za potrebe skupnih pašnikov (13. člen zakona o upravljanju in gospodarjenju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti — Uradni list LRS, št. 7-19/56), drugim živinorejcem pa le. če bi takojšnja odprava paše imela za posledico znižanje števila živine, ki jo redijo.
Dovoljenje iz drugega odstavka tega člena se v nobenem primeru ne sme izdati za pašo v varovalnih
gozdovih, v mladih gozdovih, na zemljiščih, ki So pripravljena za pogozditev, ter na gozdnih zemljiščih, na katerih bi paša lahko povzročila ali povečala erozijo.
17.	člen
V	gozdovih ni dovoljeno klestiti vejnikov.
Stelja, listje in mah se lahko pridobivajo, kolikor
to ni škodljivo za gozdno mladje, le S kolobarjenjem, ki ga po obstoječih potrebah določi za gozdarstvo pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora.
IS. člen
Zrela borova drevesa je treba pred sečnjo smo-lariti povsod tam, kjer je možno racionalno in strokovno pravilno smolarjenje.
Smolarjenje lahko opravljajo le za to usposobljene gospodarske organizacije. Lastnik lahko smolari v svojem gozdu samo pod strokovnim vodstvom.
19.	člen
V	gozdovih je vsakomur dovoljeno nabirati prosto rastoče gozdne sadeže (maline, borovnice, brusnice, gobe, itd.) in zdravilna zelišča, vendar tako. da se ne dela gozdu škoda.
Glede nabiranja gozdnega semenja veljajo posebni predpisi o prometu s semenskim blagom.
20.	člen
Razdiranje mravljišč in nabiranje mravi jiniih bnb (jajčec) v gozdu je prepovedano.
V.	Ukrepi za varstvo gozdov
21.	člen
Za gozdarstvo pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora lahko odloči, da izvrši potrebne ukrepe za varstvo gozdov v državljanski lastnini, s katerimi gospodari lastnik, gospodarska organizacija, če je očitno, da hi jih posamezni lastniki ne mogli sami izvršiti ali če bi bila izvršitev takih ukrepov P° posameznih lastnikih gospodarsko nesmotrna ali škodljiva. Gospodarska organizacija izvrši te ukrepe aa stroške lastnika gozda, če gospodari z gozdom
'astnik.
Ukrepi večjega obsega za varstvo gozdov v dr-•’avljanski lastnini pred požarom ter pred boleznimi 'n škodljivci gozdnega drevja se financirajo iz občinskega gozdnega sklada, če tako odloči pristojni °bčinski ljudski odbor.
Ge gospodari z gozdom v državljanski lastnini gospodarska organizacija, se krijejo stroški za gozd-n°verstvene ukrepe iz občinskega gozdnega sklada.
Za kritje stroškov za ukrepe iz drugega in tretjega odstavka je treba v finančnem načrtu občin-Kega gozdnega sklada zagotoviti ustrezna sredstva.
22.	člen
Za varstvo pred požarom se uporabljajo splošni Pcsdpisi o varstvu pred požarom in drugi posebni Podpisi.
25.	člen
Gospodarska organizacija, družbena organizacija, H^vorl in državni organ,.ki gospodari z gozdovi, sprej-
praviinik o organizaciji gozdnovarstvene službe.
Gl. Gospodarjenje z degradiranimi gozdovi na kraških in drugih tleh
24. člen
zerr,V--vli*(*'rane gozdove na krasu in drugod ter ■Hsea, kjer lahko uspeva le gozd (v nadaljnjem
besedilu: kraška Zemljišča), je treba usposobiti za redno gozdno proizvodiljo.
25.	člen
Za usposobitev kraških zemljišč, ki ležijo znotraj gozdnogospodarskih območij, skrbijo gi.-.podarske organizacije, ki gospodarijo z gozdovi, oziroma lastniki zemljišč.
Občinski ljudski odbor lahko odredi potrebne gospodarske ukrepe za usposobite? kraških zemljišč iz prejšnjega odstavka.
26.	člen
Usposobitev kraških zemljišč, ki ne ležijo znotraj gozdnogospodarskih območij, se izvršuje po perspektivnem načrtu, ki se izdela za dobo dvajset let. in po letnih načrtih.
Perspektivni načrt in letni načrii se izdelajo za posamezne zemljiške komplekse v okviru posamezne občine.
27.	člen
Kraška zemljišča, za katera je po načrtu iz prejšnjega člena predvidena usposobitev za gozdno proizvodnjo, se ne glede na lastništvo izločijo iz dosedanjega gospodarjenja in se dajo za dobo trideset let v začasno gospodarjenje organu oziroma organizaciji, ki jo določi občinski ljudski odbor na. sejah obeh zborov.
Ljudski odbor posamezne občine ali več občinskih ljudskih odborov sporazumno lahko ustanovi poseben organ ali zavod za usposobitev kraških zemljišč za redno gozdno proizvodnjo.
Zemljišča iz prvega odstavka se izločajo iz dosedanjega gospodarjenja postopoma glede na perspektivni oziroma letni načrt usposabljanja. O izločanju zemljišč odloča za gozdarstvo pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora na predlog organa oziroma organizacije iz prvega odstavka tega člena.
28.	člen
Perspektivni načrt izdela organ, organizacija oziroma zavod iz 27. člena, potrdi pa Sekretariat Izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo, potem ko je dobil mnenje prizadetih občinskih in okrajnih ljudskih odborov.
Letni načrt izdela organ, organizacija oziroma zavod iz 27. člena, potrdi pa za gozdarstvo pristojni svet občinskega ljudskega odbora.
29.	člen
. Kritje stroškov za izvrševanje ukrepov iz potrjenega perspektivnega oziroma letnega načrta se zagotavlja iz proračuna občine in okraja ter Ljudske republike Slovenije.
Organu, organizaciji oziroma zavodu iz 27. člena pripadajo vsi dohodki od kraških zemljišč, s katerimi gospodari.
50.	člen
Za gospodarjenje s kraškimi zemljišči veljajo določbe tega poglavja in V. poglavja.
31. člen
Sekretariat Izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo izda po potrebi strokovno-tehnične predpise o usposabljanju kraških zemljišč.
VII.	Varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim
namenom
52. člen
Občinski ljudski odbor odloči po sklepu obeh zborov, kateri gozdovi se razglasijo za varovalne gozdove ali za gozdove s posebnim namenom.
Če so gozdovi iz prejšnjega odstavka na območju dveh ali več občin istega okraja, odločijo o tem sporazumno občinski ljudski odbori, če se ne sporazumejo, pa okrajni ljudski odbor. Če so gozdovi na območju dveh ali več okrajev, odločijo o tem sporazumno okrajni ljudski odbori po zaslišanju občinskih ljudskih odborov, če se ne sporazumejo, pa Izvršni svet ali organ, ki ga Izvršni svet za to pooblasti.
Organi iz prejšnjih odstavkov lahko ob spremenjenih razmerah spremenijo ali razveljavijo akt o razglasitvi varovalnega gozda ali gozda s posebnim namenom.
33.	člen
Organ iz 32. člena tega zakona razglasi gozd za varovalni gozd ali za gozd s posebnim namenom po svoji pobudi ali na predlog zainteresiranega državnega organa, gospodarske ali druge organizacije.
34.	člen
Za varovalne gozdove se lahko razglasijo:
1.	gozdovi, ki varujejo zemljišča usadov, izpiranja ali krušenja, gozdovi na strmih obronkih ali bregovih voda, gozdovi, ki so izpostavljeni vetru ter gozdovi na kraških tleh;
2.	gozdovi, ki v hudourniških območjih' zadržujejo prenaglo odtekanje vode ter s tem varujejo zemljišča proti eroziji in plazovom;
3.	gozdni pasovi, ki varujejo gozdove in zemljišča proti vetru in vodi;
4.	gozdovi na zgornji meji gozdne vegetacije;
5.	gozdovi, ki sestavljajo zeleni pas ob večjih' naseljih, oziroma gozdovi, ki so potrebni za zdravstvene namene;
6.	gozdovi, ki varujejo razne objekte in naprave.
35.	člen
Stroške gospodarjenja z varovalnimi gozdovi oziroma z gozdovi s posebnim namenom krije organizacija, ki s temi gozdovi gospodari.
Izvršni svet Ljudske skupščine LRS lahko izda podrobnejše predpise o gospodarjenju z varovalnimi gozdovi in z gozdovi s posebnim namenom.
VIII.	Gospodarjenje z gozdovi v državljanski lastnini
36.	člen
Z gozdovi v državljanski lastnini gospodarijo njihovi lastniki.
Lastniki lahko prepustijo svoje gozdove v gospodarjenje zadrugi ali drugi gospodarski organizaciji, s katero sklenejo pogodbo o kooperaciji, zakupno, izročilno ali kakšno drugo pogodbo (2.' in 5. člen temeljnega zakona o gozdovih).
37.	člen
Za gozdarstvo pristojni svet občinskega ljudskega odbora lahko odloči, da se gozd v državljanski lastnini, s katerim gospodari lastnik, prepusti v gospodarjenje gospodarski organizaciji:
1.	če lastnik ne gospodari z enzdom po določbah gozdnogospodarskega načrta;
2.	če lastnik ne izvršuje predpisanih ukrepov o zatiranju škodljivega mrčesa, nalezljivih bolezni in o preprečevanju gozdnih požarov;
3.	če lastnik s svojim gozdom tako slabo gospodari, da je ogrožena trajnost gozdne proizvodnje, obstoj ali gojitev gozda, ali če v njem ponovno seka drevesa, ki niso bila odkazana, ali v nasprotju z določbami gozdnogospodarskega načrta;
4.	če se gozd spremeni v plantažo (sodoben gozdni nasad) in je pri tem treba zagotoviti strokovno izvedbo te spremembe, ali če to narekujejo skupni gospodarski interesi in so potrebni enotni tehnični postopki, lastnik gozda pa v teh primerih nima pogojev, da bi pri gospodarjenju z gozdom uporabljal sodobne gozdnogospodarske metode in tehnično opremo.
V odločbi o prepustitvi gozda gospodarski organizaciji po prejšnjem odstavku se tudi določi, za koliko časa se prepusti gospodarjenje gospodarski organizaciji. Ta rok ne sme biti daljši od dvajset let v gozdovih listavcev in trideset let v gozdovih iglavcev.
38.	člen
Organ iz prejšnjega člena prepusti gospodarjenje z gozdom v državljanski lastnini gospodarski organizaciji, ki je za to tehnično in strokovno usposobljena. Ob enakih pogojih prepusti gospodarjenje z gozdom v državljanski lastnini tisti gospodarski organizaciji, ki že gospodari z okoliškimi gozdovi.
39.	člen
Lastnik gozda, prepuščenega v gospodarjenje gospodarski organizaciji, ima tele pravice:
1.	sekati v okviru zmogljivosti njegovega gozda les, ki mu je potreben neposredno za njegovo kmetijsko gospodarstvo; gospodarska organizacija lahko dodeli lastniku ta les tudi iz drugih gozdov, s katerimi gospodari gospodarska organizacija;
2.	pridobivati steljo in mah po načelih kolobarjenja za potrebe svojega kmetijskega gospodarstva;
3.	pravico do dela cene stoječega lesa in pravico do drugih gozdnih proizvodov; del cene stoječega lesa se določi s pogodbo med lastnikom in gospodarsko organizacijo, ne more pa znašati manj kot 50 %> cene stoječega lesa, kot izhaja iz predpisa o prispevku za občinski gozdni sklad (prvi odstavek 42. člena);
4.	pod enakimi pogoji ima prednost pri izvrševanju del v gozdu, in pravico do opravljanja storitev v zvezi s temi deli.
Če spremeni gospodarska organizacija gozd v državljanski lastnini v gozdno plantažo in vloži v plantažni nasad vsa sredstva sama, pripada lastniku gozda na podlagi 3. točke prejšnjega odstavka tega člena del cene stoječega lesa samo glede na vrednost lesa, ki bi ga dal gozd, če bi se še naprej gospodarilo v njem na način, kot se je gospodarilo v njem pred spremenitvijo v plantažo.
Lastnik gozda v državljanski lastnini in gospodarska organizacija, ki prevzame takšen gozd v gospodarjenje, se lahko dogovorita, da bo gospodarska organizacija plačevala lastniku gozda zakupnino namesto plačila dela cene stoječega lesa po 3. točki prvega odstavka tega člena.
40.	člen
Gospodarska organizacija, ki ji je bilo prepuščeno gospodarjenje z gozdovi v državljanski lastnini na podlagi pogodbe ali odločbe pristojnega organa,
mora gospodariti z gozdom na podlagi potrjenega gozdnogospodarskega načrta, ki je izdelan za te gozdove, ali pa ta načrt prilagoditi novim možnostim skupnega gospodarjenja z gozdovi.
IX.	Prispevek za pospeševanje gozdov v državljanski lastnini
41.	člen
Lastniki oziroma posestniki gozdov v državljanski lastnini morajo od lesa, posekanega v teh gozdovih, plačevati prispevek za pospeševanje gozdov v državljanski lastnini (v nadaljnjem besedilu: prispevek). Če gospodari z gozdom v državljanski lastnini gospodarska organizacija, plača prispevek ta organizacija.
Prispevek se ne plača od lesa, ki ga lastnik oziroma posestnik poseka za svoje kmetijsko gospodarstvo ali zato, da ga podari za družbeno koristne namene.
42.	člen
Prispevek se plača od vrednosti lesa po predpisih, ki jih izda Izvršni svet Ljudske skupščine LRS. S temi predpisi se za gospodarske organizacije, ki gospodarijo z gozdovi v državljanski lastnini (prvi odstavek 41. člena), lahko določi nižja tarifa.
Prispevek se plača potem, ko je les odkazan za Posek. Če les ni posekan do konca gospodarskega ieta, se prispevek lastniku vrne na njegovo zahtevo.
43.	člen
Prispevek se steka v občinske gozdne sklade.
Občinski gozdni sklad ustanovi vsaka občina.
Ce ležijo gozdovi v državljanski lastnini v okvi-ru gozdnogospodarskega območja na območju več °očin, ustanovijo ljudski odbori teh občin tudi skupil sklad.
v. V primeru iz prejšnjega odstavka se steka v občinski gozdni sklad posamezne občine največ 75 °/o, v skupni medobčinski gozdni sklad pa najmanj 25 °/o Prispevkov. Kolikšen del prispevka gre v prvi in rugi gozdni sklad, določijo v teh mejah prizadeti Očinski ljudski odbori sporazumno.
Sredstva medobčinskega gozdnega sklada se upo-loljajo za financiranje skupnih nalog za pospeševa-Je gozdov v državljanski lastnini na območju, za ‘atero je ta sklad ustanovljen.
Gozdni skladi se upravljajo po načelih družbe-nega upravljanja.
44.	člen
jjajSrodstva občinskih gozdnih
1 • ■" ‘■a tale pospeševalna dela v 'Janški lastnini:
skladov se uporab-dozdovih v, držav-rek —"“-im. za gojitev, varstvo, obnovo, oziroma Ko Cjns*rukcijo gozdov, za urejanje gozdov, nova po-jjj , 0vanja, plantažno proizvodnjo lesa, za nabavo Ce ,lailzacije ter za gradnjo in vzdrževanje gozdnih ’ P0**, priprav in drugih objektov.
45.	člen
Kadar gozdov v
sPravil ®°sP°dari gospodarska da iz 1 9 m
so zaradi oddaljenosti in težkega pristopa državljanski lastnini (36. in 37. člen), s ka-organizacija, stroški prevoza lesa nesorazmerno visoki, tako
st0ječer°daine cene n* mogoče kriti tistega dela cene 'Zakor|e^a *esa’ ki pripada lastniku po 39. členu tega organ' ’ s®.Prispevek, ki ga mora plačati gospodarska lzacija, lahko zniža, vendar največ za 15 °/o.
X.	Primarna predelava lesa
46.	člen
S primarno predelavo lesa se lahko ukvarjajo le gospodarske organizacije in obrti, ki imajo obrate ali strojne naprave tehnično tako opremljene, da zagotavljajo racionalno izkoriščanje lesa, potreben strokovni kader ter obrtno dovoljenje, če je potrebno po veljavnih predpisih.
Podrobnejše predpise o tehnični opremi in strokovnem kadru izda Sekretariat Izvršnega sveta za industrijo in obrt v soglasju s Sekretariatom Izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo.
XI.	Kazenske določbe
47.	člen
Gospodarska organizacija, družbena organizacija, samostojen zavod ali druga pravna oseba se kaznuje za prekršek:
I.	Z denarno kaznijo od 10.000 do 1,000.000 dinarjev:
1.	če ne sprejme v predpisanem roku gozdnogospodarskega načrta v primerih iz 6. člena tega zakona;
2.	če lastniku gozda v državljanski lastnini, ki ji je prepuščen v gospodarjenje, krati s tem zvezane pravice (39. člen);
3.	če primarno predeluje ali žaga les v nasprotju s 46. členom.
II. Z denarno kaznijo od 5000 do 500.000 dinarjev:
1.	če v gozdu, za katerega je izdelan gozdnogo-gospodarski načrt, seka brez poprejšnje priglasitve (10. člen);
2.	če smolari v gozdu v nasprotju z 18. členom;
3.	če ne sprejme pravilnika o organizaciji gozd-novarstvene službe v treh letih po uveljavitvi tega zakona (23. člen).
Za prekrške iz prejšnjega odstavka se kaznuje tudi odgovorna oseba gospodarske organizacije, družbene organizacije, samostojnega zavoda ali druge pravne osebe, in sicer za prekrške iz I. točke z denarno kaznijo od 3000 do 30.000 dinarjev, za prekrške iz II. točke pa z denarno kaznijo od 1000 do 20.000 dinarjev.
48.	člen
Z denarno kaznijo od 5000 do 200.000 dinarjev se kaznuje za prekršek:
1.	kdor brez poprejšnjega odkazovanja seka ali dovoli sekati v svojem gozdu (10. člen);
2.	kdor razdere mravljišče ali nabira mravljinje bube (jajčeca) v gozdu (20. člen);
3.	kdor smolari ali drugemu dovoli smolariti v svojem gozdu v nasprotju z 18. členom;
4.	kdor v svojem gozdu, s katerim gospodari gospodarska organizacija, seka ali si prilasti posekan les ali druge gozdne proizvode v nasprotju z 39. členom;
5.	kdor na svojem izločenem kraškem zemljišču onemogoča ali ovira izvrševanje ukrepov za usposobitev tega zemljišča (27. člen);
6.	kdor žaga les v nasprotju s 46. členom.
V primerih iz 1. do 4. in 6. točke se sme izreči tudi varstveni ukrep odvzema predmetov, ki so bili uporabljeni za prekršek, pridobljeni s prekrškom ali so nastali s prekrškom.
49.	člen
Za prekršek po 3. točki prvega odstavka 47. člena in po 2. točki drugega odstavka istega člena
ter za prekršek po 2., 3., 4. in 6. točki 48. člena se lahko poleg izrečene kazni, odvzame denar ali vsaka premoženjska korist, ki je bila pridobljena s prekrškom. Če to ni mogoče, se storilcu naloži, da mpra plačati denarni znesek, ki ustreza pridobljeni premoženjski koristi.
XII.	Prehodne in končne določbe
50.	člen
Dokler ne bodo določena gozdnogospodarska območja, gospodarijo gospodarske organizacije z gozdovi in zemljišči po dosedanjih območjih.
51.	člen
Gozdnogospodarske načrte za vse gozdove je treba prilagoditi oziroma izdelati v treh letih po izdaji predpisov iz 23. člena temeljnega zakona o gozdovih.
52.	člen
Letni načrt gospodarjenja mora obsegati gozdnogospodarske naloge v zvezi z obnovo, gojenjem in izkoriščanjem določenega gozda, ki jih je treba izvršiti v enem letu.
Letne načrte gospodarjenja za gozdove v družbeni lastnini in za gozdove v državljanski lastnini, s katerimi gospodarijo gospodarske organizacije, sestavljajo in sprejemajo te organizacije. Za sestavo letnih načrtov za druge gozdove skrbi za gozdarstvo pristojni občinski upravni organ.
Letne načrte gospodarjenja potrjuje za gozdarstvo pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora.
53.	člen
Dokler ne bodo potrjeni gozdnogospodarski načrti, se lahko seka les v gozdu samo na podlagi poprejšnjega sečnega dovoljenja, ki ga izda za gozdarstvo pristojni občinski upravni organ.
54.	člen
Gozdovi, ki so bili po dosedanjih predpisih razglašeni za varovalne, ostanejo še nadalje varovalni, dokler pristojni organ (52. člen) ne odloči drugače.
55.	člen
L dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati:
1.	zakon o gozdovih (Uradni list LRS, št. 22-78/53 in št. 13-66/57), kolikor niso posamezne določbe prenehale veljati že z uveljavitvijo temeljnega zakona O gozdovih;
2.	2. člen zakona o omejitvi predelave lesa iglavcev (Uradni list LRS, št. 26-96/54);
3.	1. do 6. člen zakona o prispevku za pospeševanje gozdov v državljanski lastnini (Uradni list LRS, št. 18-158/61);
4.	1. člen uredbe za izvrševanje zakona o omejitvi predelave lesa iglavcev (Uradni list LRS, štev. 30-115/54 in št. 6-13/56) ;
5.	uredba o obratovanju žag veneciank (Uradni list LRS, št. 11-41/53) in na njeni podlagi izdano navodilo (Uradni list LRS, št. 18-100/59);
6.	pravilnik o gozdnem redu (Uradni list LRS, št. 9-53/60);
7.	pravilnik o opravljanju logarske službe v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS. štev. 25-132/51).
56.	člen
Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v »Uradnem listu LRSc.
Št. 01-758/1-61
Ljubljana, dne 23. novembra 1961.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Predsednik
Predsednik	Izvršnega sveta
Ljudske skupščine LRS:	Ljudske skupščine LRS:
Miha Marinko L r.	Boris Kraigher L r.
263.
Na podlagi 11. točke 72. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organizaciji oblasti Ljudske republike Slovenije razglaša Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev, ki ga je sprejela Ljudska skupščina LRS na seji Republiškega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 23. novembra 1961, in ki se glasi:
zakon
o	spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev
Zakon o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev (Uradni list LRS, št. 38-191/59) se spremeni in dopolni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi:
ZAKON
o	zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev
I.	Splošne določbe
1.	člen
S tem zakonom se, v skladu z določbami zveznega zakona o uvedbi zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev, uvaja in zagotavlja kmetijskim proizvajalcem v Ljudski republiki Sloveniji zdravstveno varstvo.
2.	člen
Po določbah tega zakona so zdravstveno zavarovani vsi, ki se kot lastniki ali zakupniki kmetijskih zemljišč ukvarjajo s kmetijsko delavnostjo kot Z rednim poklicem ali se v pridobitne namene ukvarjajo z lovom ali ribolovom (v nadaljnjem besedilu: kmetijski proizvajalci), ne glede na to, ali imajo morda dohodke tudi od kakšnga drugega samostojnega poklica ter družinski člani kmetijskega proizvajalca, če jih ta preživlja na podlagi zakona ali pogodbe in živijo z njim v družinski ali gospodinjski skupnosti.
Po določbah tega zakona so zdravstveno zavarovane tudi vse druge nad '15 let stare osebe, ki so člani gospodinjske skupnosti kmetijskega proizvajalca in ki se na njegovem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko delavnostjo kot z rednim poklicem, če ji® je to glavni vir preživljanja, pa ni mogoče šteti, da so s kmetijskim proizvajalcem v rednem delovne® razmerju, ter njihovi družinski člani ob pogojih V prejšnjega odstavka.
Za kmetijske proizvajalce se ob pogojih iz prvega odstavka štejejo tudi:
1.	kmečki obrtniki, ki se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom,
2.	preužitkarji, ki jim je kmečki preužitek glavni vir za preživljanje, in sicer ne glede na to, ali živijo z dajalcem preužitka v družinski ali gospodinjski skupnosti ali ne, kolikor niso zdravstveno zavarovani že kot družinski člani kmetijskega proizvajalca.
Za družinske člane kmetijskega proizvajalca se ob pogojih prvega oziroma drugega odstavka štejejo: zakonci in otroci (zakonski, nezakonski, posvojeni, pastorki, otroci brez staršev, ki jih je vzel kmetijski proizvajalec k sebi in jih preživlja); starši, očim, mačeha in stari starši;‘bratje, sestre in vnuki; razvezani zakonec, če mu mora po sodni odločbi'drugi zakonec — kmetijski proizvajalec plačevati preživnino.
Otroci, bratje, sestre in vnuki kmetijskega proizvajalca, ki se šolajo, so upravičeni do zdravstvenega zavarovanja po tem zakonu do konca rednega šolanja, vendar največ do petindvajsetega leta starosti.
Osebe iz prejšnjega odstavka in njihovi družinski člani so upravičeni do zdravstvenega zavarova-Ilja po tem zakonu tudi po končanem rednem šolanju, ob pogojih iz drugega odstavka tega člena.
Ako postanejo otroci, bratje, sestre oziroma vnuki popolnoma in trajno ali dlje kot za eno leto nezmožni za delo prej, kot dosežejo starost, ki je določena v petem odstavku tega člena, se jim pravica do zdravstvenega zavarovanja podaljša za ves Cas, dokler traja ta nezmožnost.
5.	člen
Pravice do zdravstvenega zavarovanja po tem zakonu nimajo tisti kmetijski proizvajalci, ki so dravstveno zavarovani po drugih predpisih o zdrav-stvenem zavarovanju.
Kmetijski proizvajalci, ki poleg kmetijske de-vuosti opravljajo tudi obrt ali kakšno drugo samo-l°jno delavnost, nimajo pravice do zdravstvenega zavarovanja po tem zakonu, če so zdravstveno zava-r°vani na podlagi pogodbe ali kot člani sklada za
zavarovanje obrtnikov.
4.	člen
Zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajal-6V A6 osn°vuo, lahko pa tudi razširjeno.
, Osnovno zdravstveno zavarovanje je splošno, ezno in enotno za vse kmetijske proizvajalce v J uski republiki Sloveniji. Osnovno zdravstveno arovanie obsega s tem zakonom določene vrste rapStTeneJ?a varstva.
v Razširjeno zdravstveno zavarovanje se lahko jih ^n Za kmetijske proizvajalce v posameznih okra-y . ' občinah. Z razširjenim zdravstvenim zavaro-širš 111 zaS0tovljeno kmetijskim proizvajalcem n0ve.z^ravstveno varstvo, kot je zagotovljeno z / os-zdra lm zdravstvenim zavarovanjem. Razširjeno Uo ‘za^6110 zavarovanie ie splošno, obvezno in enot-okg: • Vse kmetijske proizvajalce v okraju oziroma 1’ Za katero je uvedeno.
troški
5.	člen
- —a zdravstveno varstvo Proizvajalci na podlagi
X7 0V1 I	w-» #-x	n 1 -
ki ga uživajo
r- * v r z. v a j tu t,
ega zavarovanja
osnovnega zdrav-oo tem zakonu, ~
ki so določeni v tem zakonu, plačujejo v celoti iz sklada zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev. V vseh drugih primerih plača določen del stroškov za zdravstveno varstvo sklad, določen del pa zavarovanec.
6.	člen
Za izvajanje zdravstvenega zavarovanja po tem zakonu se ustanovijo okrajni skladi zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev in republiški sklad za pozavarovanje.
Skladi se upravljajo po načelih družbenega upravljanja.
Skladi so pravne osebe.
Vsak sklad je za svoje obveznosti odgovoren z vsemi svojimi sredstvi.
II. Osnovno zdravstveno zavarovanje
a
7.	člen
Z osnovnim zdravstvenim zavarovanjem je zagotovljeno zdravstveno varstvo za zdravstvene storitve, naštete v, 8. členu, ki se plačujejo v celoti iz skladov zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev, in za zdravstvene storitve, naštete v 9. členu, ki se plačujejo deloma iz skladov, deloma pa jih plačajo zavarovanci sami.
S.	člen
Za osebe, ki so zdravstveno zavarovane po tem zakonu, se v. celoti plačujejo v breme sklada zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev stroški za tele zdravstvene storitve:
1.	zdravljenje v kateremkoli zdravstvenem zavodu in na bolnikovem domu, če zbolijo za temile boleznimi: akutna otroška ohromelost, Rangova bolezen, bolezen kala — azar, četrta venerična bolezen, davica, gobavost, griža, kapavica, kolera, koze, kuga, Ines, malteška vročica, mehki čanka r, mikoza, mrtvični krč, nalezljiva zlatenica, nalezljivo vnetje možganske mrene, oslovski kašelj, ošpice, paratifus, pegavica, porodna mrzlica, povratna mrzlica, rumena mrzlica, smrkavost, spalna bolezen, steklina, šen, škrlatipka, trahom, trebušni tifus, tularemija, Vailo-va bolezen, vranični prisad;
2.	zdravljenje v ustreznem zdravstvenem zavodu, če zbolijo za duševno boleznijo, kadar je bolnik nevaren za življenje drugih;
3.	zdravljenje v vseh zdravstvenih zavodih in na bolnikovem domu, če zbolijo za aktivno tuberkulozo katerekoli oblike;
4.	zdravljenje v vseh zdravstvenih zavodih in na bolnikovem domu, če zbolijo za revmatizmom osebe v starosti do 18 let;
5.	bolnično zdravljenje oseb, ki so v socialnih ali prosvetnih zavodih, če zbolijo za katerokoli boleznijo;
6.	bolnično zdravljenje učencev in študentov vseh šol, ki imajo brezplačno pskrbo v internatih ali so štipendisti, če zbolijo za katerokoli boleznijo;
7.	zdravljenje v vseh zdravstvenih zahodih in na bolnikovem domu, če se poškodujejo ali če zbolijo za katerokoli boleznijo na fizkulturnih tekmah ali vajah;
8.	ambulantno zdravljenje raka v vseh zdravstvenih zavodih in na bolnikovem domu;
9.	ambulantno zdravljenje otrok v starosti do 3 let v .vseh zdravstvenih zavodih in na bolnikovem domu;
10.	vse vrste zdravniške in babiške pomoči na domu v zvezi z nosečnostjo, če je obisk na domu zdravstveno potreben, razen ob porodu;
H. bolnično zdravljenje ozdravljivih oziroma popravljivih telesnih nakaz, za katere to določi Svet za zdravstvo LRS;
12. cepljenje, kadar je obvezno po posebnih predpisih;
15. dezinfekcija, dezinsekcija ali deratizacija v stanovanju, če je to zaradi nalezljive bolezni zdravstveno potrebno;
14.	zdravila, zdravstvena sredstva in sanitetni material v primerih, ko. se osebe, ki so zdravstveno zavarovane, zdravijo za boleznimi iz 1. in 3. točke tega člena na svojem domu.
9.	člen
Razen v primerih iz prejšnjega člena plačajo kmetijski proizvajalci sami del stroškov za tele zdravstvene storitve, in sicer:
1.	10 °/e stroškov:
a)	za porodniško pomoč doma in v bolnici in zdravljenje v bolnici v zvezi z nosečnostjo ali porodom, razen umetnega splava;
b)	za bolnično zdravljenje predšolskih otrok ter učencev in študentov vseh šol ter za oskrbo doječih mater, ki so pri otroku v, bolnici;
c)	za bolnično zdravljenje raka, leukemije in drugih podobnih malignih obolenj;
č) za zdravljenje v kateremkoli zdravstvenem zavodu, če zbolijo za malarijo, mumpsom, mikrospo-rijo, favusom (ščitavico), trihofitijo ali gripo, kadar se katera teh bolezni pojavi v obliki epidemije;
d)	za zdravljenje v ustreznem zdravstvenem zavodu, če zbolijo za duševno boleznijo, kadar bolnik ni nevaren za življenje drugih;
e)	za bolnično zdravljenje življenjsko nevarnih poškodb in za nujne zdravniške posege v bolnici.
2.	25 % stroškov:
a)	za ambulantno zdravljenje (splošno in specialno) ;
b)	za zdravljenje od 15. dneva dalje v splošnih in specialnih bolnicah, kolikor ni v tem členu drugače določeno;
c)	za zdravljenje sladkorne bolezni v 'vseh zdravstvenih zavodih;
3.	50 %> stroškov:
a)	za preglede in zdravljenje na bolnikovem domu in za potne stroške zdravnika;
b)	za zdravljenje prvih '14 dni v splošnih in specialnih bolnicah, kolikor ni v tem členu drugače določeno;
c)	za cepljenja, ki niso po posebnih predpisih obvezna;
č) za izdiranje zob;
d)	za zdravila, zdravstvena sredstva in sanitetni material, če ni to vračunano že v ceni za posamezne druge zdravstvene storitve.
10.	člen
Osnovno zdravstveno zavarovanje obsega tudi prevoz z reševalnim vozilom, kadar je tak prevoz iz zdravstvenih razlogov nujno potreben, in sicer:
1.	če gre za osebo, ki je zbolela za, nalezljivo boleznijo in je zdravljenje v bolnici obvezno;
2.	če gre za osebo, ki je zbolela za duševno boleznijo in je nevarna za življenje drugih;
3.	če gre za osebo, ki se je življenjsko nevarno poškodovala ali glede katere so nujni zdravniški posegi v bolnici.
Kadar je zdravljenje bolezni iz prejšnjega odstavka po 8. členu za kmetijskega proizvajalca brezplačno, je tudi prevoz z reševalnim vozilom brezplačen. Kadar mora kmetijski proizvajalec za zdravljenje bolezni ali poškodbe po 9. členu neposredno plačati del stroškov sam, mora v enakem odstotku plačati tudi del stroškov za prevoz z reševalnim vozilom.
11.	člen
Občinski ljudski odbor lahko določi na ločenih sejah obeh zborov za posamezne kategorije kmetijskih proizvajalcev določenih premoženjskih razmer, da gre del stroškov za določene oblike zdravstvene pomoči, ki bi jih sicer morali plačati po zakonu neposredno sami zavarovanci, v celoti ali deloma v breme občinskega proračuna.
IH. Razširjeno zdravstveno zavarovanje
12.	člen
Razširjeno zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev vpelje z odlokom na ločenih sejah obeh zborov okrajni ljudski odbor za območje okraja oziroma občinski ljudski odbor za območje občine.
Z odlokom o uvedbi razširjenega zdravstvenega zavarovanja se določi ta obseg zavarovanja ter način pokrivanja stroškov razširjenega zdravstvenega varstva.
15.	člen
Razširjeno zdravstveno zavarovanje se lahko vpelje v okraju, če to dopušča, in v obsegu, kolikor to dopušča gospodarska zmogljivost kmetijskih proizvajalcev, in če se večina zborov proizvajalcev občinskih ljudskih odborov z območja okraja izreče za uvedbo razširjenega zdravstvenenga zavarovanja.
Razširjeno zdravstveno zavarovanje se lahko vpelje v občini, če to dopušča, in v obsegu, kolikor to dopušča gospodarska zmogljivost kmetijskih proizvajalcev, in če se večina kmetijskih proizvajalcev z območja občine na sestankih, ki se skličejo tako, kot je predpisano za volitve članov upravnega odbora sklada zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev (56. člen), izreče za uvedbo razširjenega zdravstvenega zavarovanja.
14. člen
Z razširjenim zdravstvenim zavarovanjem se lahko zagotovijo kmetijskim proizvajalcem nekatere ali vse zdravstvene storitve, ki niso zagotovljene z osnovnim zdravstvenim zavarovanjem, vendar največ v tistem obsegu, kot so zagotovljene z zakonom o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev.
Z razširjenim zdravstvenim zavarovanjem se lahko zagotovijo kmetijskim proizvajalcem tudi večje ugodnosti, kot so določene glede zdravstvenih storitev v 9. členu tega zakona.
Z razširjenim zdravstvenim zavarovanjem se lahko zagotovijo zlasti tele vrste zdravstvenega varstva:
1.	prevoz z reševalnimi vozili izven primerov 10. člena,	, .	,
2.	zdravljenje zobnih in ustnih bolezni, zoboteh-nična in zobna protetična dela,
3.	ortopedski pripomočki in proteze,
4.	zdravljenje v naravnih zdraviliščih in okrevališčih.
Z odlokom o uvedbi razširjenega zdravstvenega zavarovanja se določi, katere storitve iz razširjenega zdravstvenega varstva se krijejo v celoti iz sredstev sklada zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev, oziroma katere storitve se krijejo iz sredstev sklada samo deloma ter kolikšen odstotek teh stroškov plačajo naravnost kmetijski proizvajalci sami.
15.	člen
Za financiranje razširjenega zdravstvenega zavarovanja predpiše ljudski odbor z odlokom na ločenih sejah obeh zborov posebno premijo, ki mora biti določena v taki višini, da je z njo v celoti zagotovljeno financiranje vseh obveznosti sklada, ki izvi-rajo iz razširjenega zavarovanja.
IV. Financiranje zdravstvenega zavarovanja
16.	člen
Za izvajanje zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev se ustanovijo pri okrajnih zavodih za socialno zavarovanje skladi zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev.
17.	člen
Občine plačujejo svoj prispevek skladu tako, da plačajo vsak mesec vnaprej akontacijo v višini, ki ge izračuna na podlagi stroškov za zdravstveno varstvo po 8. členu tega zakona v preteklem poslovnem letu; na koncu vsakega trimesečja se vplačane akontacije obračunajo.
20.	člen
Sredstva sklada za financiranje obveznosti iz razširjenega zdravstvenega zavarovanja se oblikujejo iz posebne premije, ki jo plačuje vsak kmetijski proizvajalec, ki je po tem zakonu zdravstveno zavarovan (v nadaljnjem besedilu: posebna premija kmetijskih proizvajalcev).
21.	člen
Posebna premija kmetijskih proizvajalcev je enotna v okraju oziroma občini, v kateri je vpeljano razširjeno zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev.
22.	člen
Splošni prispevek od kmetijskih dohodkov ter premije in posebne premije kmetijskih proizvajalcev, predpisuje in izterjuje za finance pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora na enak način kot dohodnino. Vplačane prispevke in premije mora vsakih 10 dni nakazati skladu zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev.
Državni sekretariat za finance LRS predpiše natančnejše določbe o predpisovanju in izterjevanju prispevkov in premij po prejšnjem odstavku.
Sredstva sklada za financiranje obveznosti iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja so:
1.	prispevek, ki ga plačajo vsi, ki imajo davku zavezane dohodke od kmetijstva (splošni prispevek °d kmetijskih dohodkov);
2.	premija, ki jo plačujejo vsi kmetijski proiz-vajalci, ki so zavarovani po tem zakonu (premija kmetijskih proizvajalcev);
3.	prispevek iz proračunov občin;
4.	povračila republiškega sklada za pozavaro-
vaeje.
18.	člen
Splošni prispevek od kmetijskih dohodkov se Plačuje od katastrskega dohodka po stopnji, ki jo določi Ljudska skupščina LR Slovenije z odlokom.
v Premija kmetijskih proizvajalcev se plačuje v višini, ki je potrebna za pokritje izdatkov osnovnega zdravstvenega zavarovanja v okraju ob upoštevanju dohodkov sklada po '1., 5. in 4. točki prejšnjega čle-na> Višino premije določi vsako leto vnaprej na Predlog upravnega odbora sklada okrajni ljudski od-°r z odlokom, sprejetim na ločenih sejah obeh
zborov.
19.	člen
, S Prispevkom iz proračunov plačujejo občine sk' u ^el stroškov za zdravstvene storitve kmetij-lrrL Proizvajalcem po 8. členu tega zakona.
, Prispevek iz prejšnjega odstavka določi z enotno °Pnjo za občine na svojem območju na predlog
<.a oncine na svojem oomoeju na prem -vnega odbora sklada okrajni ljudski odbor
,Najm.
Lanjši del
z
na ločenih sejah obeh zborov, stroškov za zdravstveno varstvo po 8. členu tega zakona, ki
Se el1iskih proizvajalcev pu o. uicuu icKa /.aivuua, m mora pokrivati s prispevkom. iz občinskih prora-lok°V’	Ljudska skupščina LR Slovenije z od-
23.	člen
Če bi bilo v posameznih mesecih med letom zaradi neenakomernega dotekanja splošnih prispevkov od kmetijskih dohodkov in premij kmetijskih proizvajalcev ogroženo redno poslovanje sklada zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev, mora občina, v kateri prispevki ,in premije niso bili pravočasno izterjani, začasno priskrbeti skladu zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev potrebna sredstva za nemoteno poslovanje, vendar le do višinesneizterjanih splošnih prispevkov in premij.
Če bi bilo v posameznih mesecih med letom iz drugih razlogov zaradi pomanjkanja sredstev ogroženo redno poslovanje sklada zdravstvenega zavarovanja, lahko sklad začasno uporabi sredstva svoje rezerve. Če v rezervi sklada ni zadostnih sredstev, lahko najame kratkoročni kredit, za katerega jamči okraj.
Če bi bilo med letom ogroženo redno poslovanje sklada v panogi razširjenega zdravstvenega zavarovanja, se lahko začasno uporabijo sredstva rezerve sklada te panoge zavarovanja. Če v rezervi sklada ni zadostnih sredstev, lahko sklad najame kratkoročni kredit, za katerega jamči okraj.
24.	člen
Sredstva sklada zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev so naložena pri banki na ločenih računih, in sicer posebej sredstva, ki so namenjena za obveznosti sklada iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev, in posebej sredstva, ki so namenjena za obveznosti sklada iz razširjenega zdravstvenega zavarovanja.
Če je uvedeno razširjeno zdravstveno zavarovanje za posamezne občine, morajo biti sredstva, ki so namenjena za razširjeno zdravstveno zavarovanje, naložena za vsako občino na posebnem računu.
‘25. člen
Sredstva sklada zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev, se smejo uporabljati in obračunavati samo za plačilo stroškov zdravstvenega varstva kmetijskih proizvajalcev ter za kritje stroškov poslovanja sklada.
Sredstva, ki so naložena na posebnem računu osnovnega zdravstvenega zavarovanja, se srtiejo uporabljati in obračunavati samo za izdatke v zvezi z osnovnim zdravstvenim zavarovanjem, sredstva, ki so naložena na posebnem računu razširjenega zdravstvenega zavarovanja, pa samo za izdatke v zvezi z razširjenim zdravstvenim zavarovanjem. Iz sredstev posebnega računa osnovnega zdravstvenega zavarovanja oziroma iz sredstev posebnega račpna razširjenega zdravstvenega zavarovanja se krije ustrezni del stroškov poslovanja sklada za prvo oziroma drugo panogo zavarovanja.
Če je uvedeno raširjeno zdravstveno zavarovanje samo za posamezne občine, se smejo sredstva, ki so naložena na posebnih računih za posamezne občine, uporabljati samo za izdatke v zvezi z razširjenim zdravstvenim zavarovanjem v posamezni občini.
Prenos sredstev iz enega pošebnega računa na drug posebni račun ni dovoljen.
26.	člen
Dohodki in izdatki sklada zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev se določajo v predračunu dohodkov in izdatkov sklada, in sicer posebej za. osnovno zdravstveno zavarovanje in posebej za razširjeno zdravstveno zavarovanje oziroma posebej za razširjeno zdravstveno zavarovanje v vsaki občini, če je uvedeno samo v posameznih občinah.
27.	člen
Predračun dohodkov in izdatkov, sklada zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev sprejme upravni odbor sklada v soglasju z izvršilnim odborom okrajnega zavoda za socialno zavarovanje.
Okrajni ljudski odbor presoja, ali predračun sklada ustreza predpisom. Če predračun ne ustreza predpisom, poda k predračunu svoje pripombe, kako naj se popravi.
Če upravni odbor sklada ne ustreže pripombam, mora predložiti spor v odločitev Izvršnemu svetu Ljudske skupščine LRS.
28.	člen
Odredbodajalec za izvajanje predračuna sklada zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev je direktor okrajnega zavoda za socialno zavarovanje. Pri tem se mora direktor ravnati po sklepih upravnega odbora sklada.
Če misli direktor okrajnega zavoda za socialno zavarovanje, da je kakšen sklep upravnega odbora sklada nezakonit, mora na to opozoriti upravni odbor: če ta vztraja pri sklepu, mora sporno vprašanje predložiti v odločitev za zadeve socialnega zavarovanja pristojnemu upravnemu organu okrajnega ljudskega odbora.
29.	člen
Ob koncu vsakega leta sestavi upravni odbor sklada zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev letni zaključni račun. V letnem zaključnem računu sklada mora biti posebej izkazano finančno poslovanje osnovnega zdravstvenega zavarovanja in posebej finančno poslovanje razširjenega
zdravstvenega zavarovanja. Če je vpeljano razširjeno zdravstveno zavarovanje samo za posamezne občine, mora biti izkazano finančno poslovanje posebej za vsako občino.
Glede presoje zakonitosti finančnega poslovanja sklada na podlagi sprejetega zaključnega računa se primerno uporabljajo določbe drugega in tretjega odstavka 27. člena.
30.	člen
Če ima sklad na podlagi sprejetega zaključnega računa presežek dohodkov nad izdatki, se od doseženega presežka prenese:
a)	50°/o v rezervo sklada.
b)	50% v sklad za napredek zdravstvene službe.
Ko doseže rezerva sklada 50% od povprečnih
letnih dohodkov sklada v zadnjih treh letih, preneha vplačevanje presežka dohodkov v rezervo sklada in se vplačuje celotni presežek v sklad za napredek zdravstvene službe.
Če je vpeljano poleg osnovnega zdravstvenega zavarovanja tudi razširjeno zdravstveno zavarovanje, se ugotovi in porazdeli presežek dohodkov na enak način, kot je določeno v prejšnjih odstavkih, za vsako panogo zavarovanja posebej. Če je vpeljano razširjeno zdravstveno zavarovanje samo za nekatere občine, se ugotovi in porazdeli presežek dohodkov X panogi razširjenega zdravstvenega zavarovanja za vsako občino posebej.
31.	Člen
Če ima sklad na podlagi sprejetega zaključnega računa primanjkljaj v osnovnem zdravstvenem zavarovanju, se primanjkljaj pokrije iz sredstev rezerve sklada; če ta sredstva ne zadoščajo, najame sklad za pokritje primanjkljaja kre_dit pri banki, za katerega jamči okraj.
Če ni mogoče vrniti kredita iz prejšnjega odstavka iz rednih dohodkov sklada v naslednjem poslovnem letu, lahko predpiše okrajni ljudski odbor z odlokom, sprejetim na ločenih sejali obeh zborov, dodatno premijo kmetijskih proizvajalcev.
Če sredstva, zbrana z dodatno premijo kmetijskih proizvajalcev, ne zadoščajo za poraVnavo obveznosti iz prejšnjega odstavka, pokrijejo ostanek iz svojih proračunov občine na območju okraja sorazmerno z višino izdatkov v preteklem poslovnem letu na svojem območju.
Sredstva, zbrana z dodatno premijo, se smejo uporabiti le za vrnitev kredita iz 1. odstavka tega člena; morebitna preostala sredstva se odvedejo v rezervo sklada.
Določbe prednjih odstavkov veljajo smiselno tudi, če ima sklad na podlagi sprejetega zaključnega računa primanjkljaj v razširjenem zdravstvenem zavarovanju; z odlokom okrajnega oziroma občinskega ljudskega odbora se v tem primeru predpiše samo dodatna posebna premija kmetijskih proizvajalcev v višini, ki je zadostna za pokritje celotnega primanjkljaja.
32.	člen
Pri republiškem zavodu za socialno zavarovanje se ustanovi republiški sklad za pozavarovanje v panogi osnovnega zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev.
Pozavarovanje za osnovno zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev pri republiškem skladu za pozavarovanje je obvezno za vse sklade
osnovnega zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev.
S pozavarovanjem se zagotavlja do določene meje pokrivanje razlik v poslovanju posameznih skladov, ki nastajajo zaradi različnih rizikov kot posledice objektivnih zdravstvenih pogojev v okrajih. Razlike se pokrijejo, če so v okraju izdatki za zdravstveno varstvo po 8. členu tega zakona, ki odpadejo na enega kmetijskega proizvajalca, večji od republiškega povprečja.
33.	člen
Sredstva republiškega sklada za pozavarovanje se oblikujejo iz premije, ki jo vsako leto plačajo skladi v določeni višini od celokupnega katastrskega dohodka v okraju.
Višino premije iz prejšnjega odstavka določi upravni odbor sklada za pozavarovanje s sklepom, ki ga potrdi Izvršni svet Ljudske skupščine LRS.
34.	člen
Upravni odbor sklada za pozavarovanje določi s sklepom, Izvršni svet Ljudske skupščine LRS pa potrdi:
1.	republiška povprečja za primere pozavarova-nja in najmanjše odstotke odstopanj od teh povprečij, v katerih nastopi povračilo iz sklada za pozavarovanje;
2.	višino povračila za posamezne primere poza-varovanja.
Sredstva sklada za pozavarovanje se ne morejo uporabiti za investicije.
35.	člen
Sredstva republiškega sklada za pozavarovanje, ki ostanejo konec leta neporabljena, se prenesejo v naslednje leto.
Po sklepu upravnega odbora republiškega sklada za pozavarovanje se sredstva iz prejšnjega odstavka lahko uporabijo za dajanje kratkoročnih kreditov okrajnim skladom.
V. Upravljanje skladov
36.	člen
Lklad za zdravstveno zavarovanje kmetijskih Proizvajalcev upravlja upravni odbor.
Upravni odbor sklada ima 11 do 13 članov.
4 Mandatna doba upravnega odbora sklada traja dve leti.
V upravnem odboru sklada so: trije zastopniki kmetijskih proizvajalcev, ki jih izvolijo kmetijski Proizvajalci, ki so zavarovani po tem zakonu; dva Predstavnika, ki ju izvoli okrajni ljudski odbor iz-®ed odbornikov kmetijske skupine zbora proizvajalcev okrajnega oziroma občinskega ljudskega od-hora; dva zastopnika, ki ju izvoli skupščina okrajnega zavoda za socialno zavarovanje; trije zastopniki, ki Uh imenuje okrajni ljudski odbor na predlog okrajne hmetijsko-gozdarske zbornice iz vrst vidnih javnih delavcev.
Direktor okrajnega zavoda za socialno zavaro-Vanje je po svojem položaju član upravnega odbora
sklada.
Okrajni ljudski odbor lahko imenuje še enega a 1 dva člana upravnega odbora na predlog organi-Zacij, ki so zainteresirane na pravilnem izvajanju ravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev.
Kat
člane
ere
organizacije lahko predlagajo kandidate
ski odbor.
upravnega odbora sklada, določi okrajni Ijud-
Člani upravnega odbora izvolijo izmed sebe predsednika. Direktor okrajnega zavoda za socialno zavarovanje ne more biti predsednik upravnega odbora sklada.
Izvršni svet predpiše postopek o volitvi članov, ki jih volijo v upravni odbor kmetijski proizvajalci, ki so zavarovani po tem zakonu.
57. člen
Republiški sklad za pozavarovanje upravlja upravni odbor.
Upravni odbor sklada sestavljajo: zastopnik, ki ga izvoli skupščina republiškega Zavoda za socialno zavarovanje LRS; predsedniki upravnih odborov skladov za zavarovanje kmetijskih proizvajalcev; zastopnik Glavne zadružne zveze Slovenije; dva člana, ki ju imenuje Izvršni svet Ljudske skupščine LRS na predlog Sekretariata Izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo LRS ter Sveta za zdravstvo LRS.
Direktor Zavoda za socialno zavarovanje LR Slovenije je po svojem položaju član upravnega odbora tega sklada.
Predsednika sklada izvoli upravni odbor izmed sebe. Direktor Zavoda za socialno zavarovanje LRS ne more biti predsednik upravnega odbora.
Mandatna doba upravnega odbora traja dve leti.
38. člen
Pravila sklada zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev predpiše upravni odbor sklada v soglasju z izvršilnim odborom okrajnega zavoda za socialno zavarovanje, potrdi pa okrajni ljudski odbor.
Pravila republiškega sklada za pozavarov.anje sprejme upravni odbor sklada v soglasju z izvršilnim odborom Zavoda za socialno zavarovanje LRS, potrdi pa Izvršni svet Ljudske skupščine LRS.
59. člen
Sejo upravnega odbora sklicuje predsednik po potrebi, mora jo pa sklicati, če to zahteva izvršilni odbor okrajnega zavoda za socialno zavarovanje oziroma izvršilni odbor Zav.oda za socialno zavarovanje LRS, ali najmanj tretjina članov upravnega odbora.
Seja upravnega odbora je sklepčna, če je navzočih večina članov.
Upravni odbor veljavno sklepa z večino glasov navzočih članov.
40.	člen
Upravni odbor sklada zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev da ljudskemu odboru predlog za določitev višine prispevka za razširjeno zdravstveno zavarovanje (21. člen), sklepa o proračunu in zaključnem računu sklada, o pravilih sklada, o uporabi sredstev sklada za napredek zdravstvene službe ter o drugih zadevah, ki se določijo s pravili sklada.
VI. Obračunavanje in zaračunavanje stroškov za zdravstveno varstvo
41.	člen
Zdravstveni zavodi obračunavajo in zaračunavajo stroške za zdravstveno varstvo skladov zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev na enak način in ob enakih rokih, kot je to predpisano za obračunavanje in zaračunavanje stroškov zavodom za socialno zavarovanje.	'
Del stroškov, ki ga morajo po določbah tega zakona plačati zavarovanci sami, zaračunajo zdravstveni zavodi naravnost zavarovancem na način, kot je to določeno s predpisi o financiranju zdravstvenih zavodov.
42.	člen
, Skladi zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev lahko sklenejo z zdravstvenimi zavodi pogodbe o pavšalnem plačevanju zdravstvenih storitev in o drugih pogojih, ob katerih bodo dajali zdravstveno varstvo kmetijskim proizvajalcem.
VIL Strokovno in administrativno delo
43.	člen
Strokovno in administrativno delo za sklade zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev opravljajo okrajni zavodi za socialno zavarovanje oziroma Zavod za socialno zavarovanje LRS.
Iz sredstev sklada sc povrne zavodu za socialno zavarovanje ustrezni del upravnih stroškov. Višino tega povračila določi skupščina zavoda za socialno zavarovanje na predlog izvršilnega odbora zavoda za socialno zavarovanje, ki mora dati svoj predlog poprej v mnenje upravnemu odboru sklada.
44.	člen
Okrajni zavod za socialno zavarovanje vodi razvid vseh oseb, ki so zavarovane po tem zakonu. Pristojni upravni organi občinskega ljudskega odbora so dolžni dajati zavodom potrebne podatke.
Sekretariat Izvršnega sveta za delo predpiše obliko in način vodenja razvida.
Vlil. Nadzorstvo
43. člen
Državni organi imajo glede nadzorstva nad izvajanjem tega zakona enake pravjce in dolžnosti kot jih imajo glede nadzorstva nad izvajanjem zdravstvo nega zavarovanja delavcev in uslužbencev.
IX. Kazenske določbe
46.	člen
Z denarno kaznijo do 20.000 din se kaznuje za prekršek predstojnik zdravstvenega zavoda oziroma zdravnik ali kakšen drug odgovorni uslužbenec javne zdravstvene službe:
1.	če odreče nujno medicinsko pomoč osebi, ki ima pravico do zdravstvenega varstva po tem zakonu, čeprav bi bil mogel in moral dati pomočf
2.	če namenoma ovira zavarovano osebo pri uveljavljanju pravic po tem zakonu;
3.	če namenoma pomaga zavarovani osebi pri protizakonitem uživanju zdravstvenega zavarovanja;
4.	če namenoma omogoči uživanje zdravstvenega zavarovan in osebi, ki po tem zakonu nima te pravice.
47.	člen
Kmetijski proizvajalec se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo do 10.000 din:
1.	če namenoma "otežkoča ali preprečuje svoje ozdravljenje ali usposobi‘zv za delo;
2.	če vedoma ne uporablja sredstev za varstvo pri delu in naprav, ki so mu na razpolago, ali če se vedoma ne ravna po predpisanih ali odrejenih previdnostnih ukrepih;
3.	če na nezakonit način uporablja pravice iz tega zakona;
4.	če ne vplača v predpisanem roku dospelega splošnega oziroma posebnega prispevka v sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev ali ne vplača vsega zneska.
X. Prehodne in končne določbe
48.	člen
Pravice do razširjenega zdravstvenega zavarovanja pridobijo kmetijski proizvajalci tri mesece potem, ko izda ljudski odbor odlok o uvedbi razširjenega zdravstvenega zavarovanja.
49.	člen
Kolikor ni v tem zakonu drugače določeno, se za izvajanje zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev ustrezno uporabljajo predpisi o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev glede uveljavljanja pravic do zdravstvenega varstva, zagotovitve zdravstvenih storitev in povrnitve škode ter predpisi o finančnem poslovanju zavodov za socialno zavarovanje.
50.	člen
Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije predpiše, ob kakšnih pogojih organizacije in skldoi, ki so bili ustanovljeni za plačevanje stroškov zdravstvene pomoči za kmetijske proizvajalce in ki so poslovali s takimi oblikami zdravstvenega v,arstva, za katere je po tem zakonu vpeljano osnovno zdravstveno zavarovanje, lahko nadaljujejo svojo delavnost in zagotavljajo zdravstveno varstvo iz razširjenega zdravstvenega zavarovanja.
51.	člen
Izvršni svet Ljudske skupščine LRS izda po potrebi natančnejše predpise za izvajanje tega zakona, lahko pa glede posameznih vprašanj pooblasti Sekretariat. Izvršnega sveta za delo oziroma Svet za zdravstvo LRS, da o njih izdasta natančnejše predpise.
52.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu LRS«.
Št. 01-322/61
Ljubljana, dne 25. novembra 1961.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Predsednik
Predsednik	Izvršnega sveta
Ljudske skupščine LRS:	Ljudske skupščine LRS:
Miha NIarinko L r.	Boris Kraigher L r.
264.
Na podlagi 11. točko 72. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organizaciji oblasti Ljudske republike Slovenije razglaša Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije zakon o delu na domu, ki ga je sprejela Ljudska skupščina LR Slovenije na seji Republiškega zbora in na s epi Zbora proizvajalcev dne 23. novembra 1961. in ki se glasi:
ZAKON o delu na domu
Splošne določbe
1.	člen
Za delo na domu se po tem zakonu šteje organizirano dela, ki ga opravlja delavec v delovnem razmerju ali po naročilu na svojem domu za gospodarsko ali drugo organizacijo z družbenimi sredstvi, ali za zavod (v nadaljnjem besedilu: organizacija).
2.	člen
Delo na domu sme organizirati organizicija le v gospodarskih delavnostih, ki so predmet poslovanja organizacije ali so z njim v neposredni zvezi.
3.	člen
Sekretariat Izvršnega sveta za industrijo in obrt določi v sporazumu z Državnim sekretariatom za blagovni promet LRS in s Sekretariatom Izvršnega sveta za delo, v katerih gospodarskih delavnostih ni dovoljeno organiziranje dela na domu.
4.	člen
Za organiziranje in opravljanje dela na domu ni Potrebno dovoljenje.
5.	člen
Upravni organ občinskega ljudskega odbora, pristojen za delo in delovna razmerja, lahko organiza-ciji prepove organiziranje dela na domu, če postane opravljanje takega dela škodljivo za delavce, ki de-'ajo na domu.
6.	člen
Organizacija vodi razvid delavcev na domu s Potrebnimi podatki o delu na domu.
7.	člen
Opravljeno delo vpisuje organizacija v obračun-sl>° knjižico, ki jo izda organizacija, potrdi pa uprav-organ občinskega ljudskega odbora, pristojen za aelo in delovna razmerja.
Obračunsko knjižico hrani delavec.
8.	člen
Za delo na domu, ki ga opravljajo invalidi ter delo na domu, ki ga organizirajo delavnice za po-i^o rehabilitacijo in za zaposlitev invalidov, vejajo posebni predpisi.
9.	člen
Za domačo obrt, dokler se opravlja na domu ne-Sanizirano, določbe tega zakona ne veljajo.
petega in šestega dela zakona o delovnih razmerjih, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.
11.	člen
Delavci na domu pridobijo na podlagi svojega delovnega razmerja z organizacijo pravico do upravljanja organizacije in imajo enake pravice in dolžnosti kot delavci, ki delajo v prostorih organizacije.
12.	člen
Natančnejše določbe o delu na domu predpiše organizacija s svojimi pravili in z ustreznimi pravilniki. S pravili in s pravilniki organizacije se tudi določi, kdaj se šteje, da dela delavec na domu poln delovni čas.
13.	člen
Ce dela delavec na domu z lastnimi sredstvi (orodjem, surovinami, polizdelki itd.) se odškodnina za uporabo lastnih sredstev ne šteje v njegov osebni dohodek.
Delo na domu po naročilu
14.	člen
Delo na domu po naročilu sme organizacija naročiti pri delavcu le tako, da bo delavec opravljal delo neposredno. Zasebno posredovanje dela na domu po naročilu je prepovedano.
Kdor prevzame delo na domu, ne sme oddati dela v izvršitev drugemu.
15.	člen
Pogodba o delu na domu po naročilu se sklene pismeno. S' pogodbo se določijo bistvene medsebojne obveznosti in pravice, predvsem pa višina plačila za opravljeno delo ter odškodnina za uporabo lastnih sredstev za delo, če jih delavec na domu uporablja.
Kazenske določbe
16.	člen
Z denarno kaznijo do 500.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek organizacija, ki organizira delo na domu v gospodarskih delavnostih, kjer organiziranje takega dela ni dovoljeno (3. člen).
Za dejanje iz prejšnjega odstavka se kaznuje tudi odgovorna oseba z denarno kaznijo do 30.000 dinarjev.
17.	člen
Z denarno kaznijo do 100.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija, če ne vodi razvida delavcev na domu (6. člen), če ne izda obračunske kn jižice ali če ne vpisuje izplačil v obračunsko knjižico (7.
Člen)-	18. člen
Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek: zasebnik, ki organizira delo na domu ali ki posreduje pri oddaji ali prevzemanju dela na domu po naročilu; delavec na (lomu. ki odda delo v izvršitev drugemu (14. člen).
Ce je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno zaradi materialne koristi, se storilec kaznuje z denarno kaznijo do 500.000 dinarjev in z zaporom do trideset dni. V takem primeru se izreče tudi varstveni ukrep odvzema predmetov oziroma koristi, ki so bili pridobljeni s prekrškom ali so nastali s prekrškom.
Delo na domu v delovnem razmerju
Končne določbe
Za mu se
10.	člen
urejanje delovnih razmerij delavcev na do-primerno uporabljajo določbe prvega, drugega.
19. člen
Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije izda po potrebi predpise za izvrševanje tega zakona, lah-
ko pa glede posameznih vprašanj pooblasti Sekretariat Izvršnega sveta za delo ali Sekretariat Izvršnega sveta za industrijo in obrt, da o njih izdasta natančnejše predpise.
20.	člen
Obliko in vsebino razvida delavcev na domu (6. člen) in obračunskih knjižic (7. člen) predpiše Sekretariat Izvršnega sveta za delo.
21.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu LRjS«.
St. 01-545/61
Ljubljana, dne 25. novembra 1961.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Predsednik
Predsednik	Izvršnega sveta
Ljudske skupščine LRS: Ljudske skupščine LRS:
Miha Marinko 1. r.	Boris Kraigher 1. r.
265.
RESOLUCIJA
o nalogah komune na področju socialnega varstva
Ljudska skupščina LRS je na skupni seji Republiškega zbora in Zbora proizvajalcev dne 25. novembra 1961 obravnavala naloge komune na področju socialnega varstva.
Na podlagi te obravnave ugotavlja:
Skrb za človeka je temeljna družbena naloga, ki jo rešujemo na vseh področjih našega življenja in postaja integralni del vsake družbene aktivnosti. Z razvojem delavskega in družbenega samoupravljanja, z razvojem stanovanjskih in krajevnih skupnosti, z uveljavljanjem komunalnega sistema ter zlasti s krepitvijo družbene materialne podlage so ustvarjeni ugodni pogoji za še uspešnejše izvrševanje te temeljne naloge socialistične družbe.
Posledice predvojnih in vojnih razmer so nam nalagale številne in težavne naloge, ki smo jih reševali z zakonsko ureditvijo pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja ter drugih področij socialne politike. S tem smo reševali tudi vse splošne naloge socialnega varstva, ki je pomemben del socialne politike.
Socialno delo je v tem času prehajalo od pretežno kurativnih posegov na vedno bolj organizirano družbeno dejavnost, ki je bila usmerjena k odstranitvi vzrokov negativnih socialnih pojavov. Vendar hiter in skokovit razvoj gospodarstva in drugih družbenih dejavnosti, razvoj mest in naselij, hitra industrializacija in modernizacija kmetijstva ter s tem razvojem povezane nagle spremembe v strukturi prebivalstva in končno vedno večje zaposlovanje žena, ki vpliva na Spremembe v družinskih razmerjih, povzročajo dnevno nove družbene probleme, ki zahtevajo od nas povečane napore za učinkovito družbeno varstvo posameznika in družine.
Pri reševanju teh nalog je komuna kot temeljna teritorialna samoupravna skupnost ljudi osnovno torišče za reševanje vseh problemov človeka v naši socialistični skupnosti. Komuna je nositelj in organizator naporov za dvig ospbnega, družinskega in družbenega standarda ter za zadovoljitev potreb ob-
čanov. V komuni se morajo v skladu z možnostmi in potrebami reševati tudi vse naloge socialnega varstva.
Dosedanje delo na področju socialnega varstva nam kljub velikemu napiredku kaže še nekatere slabosti. Naloge socialnega varstva so se reševale predvsem le kot upravne in ne kot pomembne družbene naloge. V tem času, ko na področju socialnega varstva nismo imeli razvitih strokovnih služb, je bilo tudi vse premalo poudarka na preventivni dejavnosti. Socialno varstvo se je omejevalo preveč na dajanje denarne pomoči, zavodsko oskrbo in na druge, čisto kurativne ukrepe. Takšno stanje se v določeni meri kaže danes kot slabost v praksi nekaterih komun in njihovih organov, ki vse prepočasi prehajajo na sodobne preventivne ukrepe.
Naloge socialnega varstva so po svoji naravi družbene naloge in zato lahko pričakujemo večjih uspehov na tem področju le ob povečani zainteresi-ranosti in povečanem pritegovanju državljanov k neposrednemu izvrševanju nalog socialnega varstva in z razvojem javnih strokovnih služb na tem področju. Razviti mehanizem družbenega samoupravljanja s povečanim vključevanjem občanov v to delo je sploh osnovno pri reševanju nalog socialnega varstva, katerega organizator je komuna. Vedno več nalog socialnega varstva rešujejo neposredno same stanovanjske in krajevne skupnosti, gospodarske in druge družbene organizacije, ki imajo v svojem programu skrb za človeka. Formiranje in razvijanje centrov za socialno delo kot samostojnih strokovnih služb socialnega varstva, ki se organizira v komuni ali za več komun hkrati, pa omogoča sistematično proučevanje in analiziranje problemov ter lajša iskanje najprimernejših ukrepov za njihovo reševanje.
Izvrševanje nalog socialnega varstva zahteva ustrezna finančna in materialna sredstva, ki omogočajo ne samo redno izpolnjevanje tekočih nalog, ampak tudi večjo investicijsko izgradnjo za potrebe socialnega varstva. Občine so doseda.j določale sorazmerno nizka sredstva za potrebe socialnega varstva, v glavnem le v svojih proračunih. Tudi to je eden izmed razlogov, da se naloge socialnega varstva niso reševale dovolj učinkovito.
Da bi skrb za človeka in družino in še posebej skrb za občane, ki so potrebni posebne družbene pomoči, postala v še večji meri vsebina dela vseh organov in organizacij v komuni, da bi se zagotovili vsakemu članu osnovne družbene skupnosti ustrezni življenjski in delovni pogoji ob vse večjem pritegovanju občanov samih in s tem izboljšalo stanje socialnega varstva v komuni, sprejema Ljudska skupščina LRS
resolucijo
o nalogah komune na področju socialnega varstva
1. Na področju socialnega varstva je komuna s svojimi samoupravnimi organi in družbenimi organizacijami organizator družbene skrbi za človeka. Svoje splošne naloge na tem področju lahko uspešno izpolnjuje le ob neposrednem sodelovanju občanov. Komuna naj predvsem usposablja za izvrševanje teh nalog stanovanjske in krajevne skupnosti, gospodarske in druge družbene organizacije ter jim pomaga pri reševanju vsakodnevnih potreb. Stanovanjske ir-krajevne skupnosti so sploh osnovna oblika, preko katere se neposredno ob samopomoči državljanov rešujejo socialna vprašanja. Komuna naj jim zato
nudi zlasti vsestransko strokovno, kadrovsko in materialno pomoč.
Gospodarske organizacije naj skladno s prizadevanji za povečanje proizvodnje v sodelovanju z drugimi činitelji v komuni urejajo življenske razmere m socialne probleme proizvajalcev in skrbijo zlasti za urejanje tistih socialnih problemov, ki so posledica hitrega gospodarskega razvoja.
Družbene organizacije, ki imajo v svojem programu skrb za človeka, dopolnjujejo vse navedene aktivnosti v komuni ter v skladu s svojim programom povezujejo to delo ter aktiviziraijo in mobilizirajo svoje članstvo za izvrševanje teh nalog.
2.	Pri uvajanju novih oblik pomoči državljanom je treba dajati v komuni prednost predvsem preventivnim oblikam t. j. odpravljanju vzrokov nastanka socialnih problemov, pri čemer moramo zajeti delovnega človeka doma in tudi v delovnem procesu v njegovi delovni organizaciji. Pri izbiranju ustreznih ukrepov v posameznem primeru je treba stremeti za tem, da le v izjemnih primerih ločimo človeka od družine in okolja, kjer dela in živi. To pomeni, da mu pomagamo pri njegovem aktivnem vključevanju v družbo in delo ter s tem omogočimo, da čimbolj sam prihaja do potrebnih sredstev za svoije preživljanje. V skladu s tem je treba dopolnjevati družinsko vzgojo in varstvo kot temeljno družbeno varstvo otrok z različnimi oblikami otroškega varstva, kot n. pr. rejništvo.^ skrbništvo, razne oblike dnevnega varstva otrok, zavodsko varstvo in podobno. Mladini, ki zaradi manjših ali večjih motenj zaostaja ali ki ji je otež-kočen razvoj, je treba omogočiti ustrezno šolanje in takšno vključevanje v redno gospodarsko in družbeno življenje, ki najbolj ustreza življenjskemu cilju posameznika in značaju njegove prizadetosti. Vsestransko je treba razvijati rehabilitacijo in habilitacijo mlajših oseb, njihovo zaposlovanje v zaščitnih delavnicah in gospodarskih organizacijah, z delom na domu in podobno. Organizirati je treba sodobnejšo pomoč starim in bolnim osebam na domu, torej v njihovem domačem okolju, pa tudi z oddajo v zavodsko varstvo najrazličnejših oblik.
Kvalitetno rast teh oblik bomo zagotavljali tudi z odločnejšim vključevanjem teh vprašanj v delo drugih strokovnih služb kot so urbanizem, socialno zavarovanje in podobno pa tudi ustreznih znanstvenih in strokovnih institucij.
3.	Današnji razvoj terja za uspešno izpolnjevanje nalog socialnega varstva vse raznovrstnejše in znanstvene utemeljene oblike strokovnega dela in tudi ^obro organizirane strokovne službe. V občini je tre-ha zlasti krepiti centre za socialno delo z vključevanjem sposobnih socialnih in drugih strokovnih družbenih, predvsem pa tudi prostovoljnih delavcev, 'n te centre dalje razvijati kot res samostojne strokovne službe socialnega varstva za posamezne občine ®n za več občin skupaj. Centri naj uveljavljajo sodobne prijeme in metode za razvijanje vseh oblik Pomoči Sistematično in intenzivno naj ugotavljajo 'd analizirajo vzroke nastalih socialnih problemov,
Scejo naj primerne ukrepe, ki so potrebni za konkret-n°. feševanje problemov in naj tudi sami sodelujejo Pri njihovem reševanju.
Strokovno socialno delo naj centri razvijajo tudi da drugih področjih, zlasti v šcjlstvu, zdravstvu, sod-5 vu, notranji upravi in drugod.
Vzgojo in strokovno izpopolnjevanje kadrov, ki tak*^0 na Pddročjih. je treba razširiti in poglobiti ko na delovnem mestu kakor tudi v ustreznih
vzgojnih in šolskih ustanovah. Pri njihovem nagrajevanju naj se uporablja načelo nagrajevanja po učinku in uspehu.
4.	Komune bodo uspešn^ reševale naloge socialnega varstva le, če bodo zagotovile za to dejavnost potrebna finančna sredstva. Zaradi sistematičnega zbiranja in pravilne uporabe finančnih sredstev naj občine ustanove občinske socialne sklade za financiranje socialnega varstva. V teh skladih naj se ng zbirajo samo sredstva proračunov ampak tudi druga sredstva, zlasti prispevki gospodarskih in družbenih organizacij, zavodov in samih občanov.
V teh skladih naj se zagotovijo tudi sredstva za investicijsko izgradnjo socialnih zavodov v skladu s petletnim družbenim programom perspektivnega razvoja.
Skladi naj bodo samostojni skladi z družbenim upravljanjem, kar bo omogočilo večjo mobilizacijo materialnih sredstev za potrebe socialnega varstva, načrtnejšo uporabo teh sredstev in bolj življensko reševanje problemov socialnega varstva v komuni.
5.	Uspešno delo za zagotovitev učinkovite skrbi za delovnega človeka zahteva sodelovanje vseh organov, organizacij in služb, ki delajo na tem področju, zlasti pa obojestransko sodelovanje občinskih organov socialnega varstva z drugimi javnimi službami, organi, gospodarskimi in družbenimi organizacijami. Takšno sodelovanje bo lahko s skupnimi'napori znatno izboljšalo sedanje stanje.
Ko Ljudska skupščina LR Slovenije sprejema resolucijo o nalogah komune na področju socialnega varstva, naglasa pomembnost te družbene dejavnosti skrbi za človeka kakor tudi za spkšni napredek v družbenih odnosih. Uresničenje resolucije bo terjalo predvsem polno zavzetost vseh državljanov pa tudi drugih činiteljev v komuni. 1
St. 02-468,'1-61
Ljubljana, dne 23. novembra 1961.
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije
Predeednik
Ljudske skupščine LRS:
Miha Marinko 1. r.
266.
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije je na skupni seji Republiškega zbora in Zbora proizvajalcev dne 23. novembra 1961 na podlagi poroda predsednika Višjega gospodarskega sodišča LRS o delu gospodarskih sodišč s posebnim ozirom na leto 1960 in 1961 in na podlagi obravnavanja tega poročila, sprejela tole
resolucijo:
1.	Ljudska skupščina sprejme na znanje poročilo o delu gospodarskih sodišč s posebnim ozirom na leto 1960 in 1961.
2.	Ljudska skupščina ugotavlja, da pomeni delo gospodarskih sodišč pomemben prispevek k urejanju odnosov v gospodarstvu in k izgrajevanju gospodarskega in pravnega sistema.
3.	Izvršni svet Ljudske skupščine LRS naj prouči predloge, ki izhajajo iz poročila o delu gospodarskih sodišč ter iz obravnave tega poročila v Ljud-
ski skupščini in njenih odborih, in ukrene kar je potrebno, da se uresničijo tisti predlogi in pobude, katerih uresničitev bi bila koristna za pravilno razvijanje odnosov v gospodarstvu in za nemoteno delo gospodarskih sodišč.
4.	Ljudska skupščina priporoča, da republiške gospodarske zbornice, za gospodarstvo pristojni republiški upravni organi in ljudski odbori proučijo poročilo o delu gospodarskih sodišč. Gospodarske zbornice naj z glavnimi problemi, ki izhajajo iz poročila, seznanijo gospodarske organizacije ustreznih področij.
Št. 02-465/1-61
Ljubljana, dne 23. novembra 1961.
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije
Predsednik
Ljudske skupščine LRS:
Miha Marinko 1. r.
267.
PRIPOROČILO o nalogah na področju strokovnega izobraževanja v LR Sloveniji
Ljudska skupščina LR Slovenije je na skupnih sejah Republiškega zbora in Zbora proizvajalcev dne 23. maja 1961 in 23. novembra 1961 obravnavala vprašanja izobraževanja strokovnega kadra in na podlagi obravnave ugotavlja:
Hitri gospodarski in družbeni razvoj je bil osnova za uvajanje novega gospodarskega sistema. Ta omogoča in terja še hitrejši razvoj, ob tem pa v skladu z napredkom znanosti in tehnike še hitrejšo rast delovnih sposobnosti proizvajalcev, višjo kakovost in večje število strokovnjakov.
Komune in njeni činitelji že spoznavajo, da so naložbe za izobraževanji strokovnega kadra enakovredne drugim gospodarskih naložbam, in SO' v oblikovanju kadrovske politike in razvijanju kadrovske službe dosegle nekatere uspehe, pri čemer je najpomembnejše to, da se zaradi njihovega vpliva na izobraževanje v marsičem že spreminja nekdanji način izobraževanja. Posledica vsega tega je, da se je dvignilo zanimanje proizvajalcev in mladine za strokovno izobraževanje, da se je razširila mreža izobraževalnih ustanov — zlasti izobraževalnih centrov v gospodarskih organizacijah, tehničnih in višjih šol, da se je na vseh vrstah šol povečalo število oddelkov za odrasle, da so tudi delavske in ljudske univerze prispevale precejšen delež, da so strokovnemu izobraževanju posvetile več skrbi družbene in strokovne organizacije ter organi družbenega upravljanja.
V primeri s hitrim preobražanjem družbenega življenja in uveljavljanjem novega gospodarskega sistema pa tisti, ki najbolj potrebujejo strokovnjake, še niso storili dovolj, da bi na osnovi že doseženih uspehov in večjih možnosti vsestransko pospešili izo-biaževanje strokovnega kadra in kar se da vskladiti strokovno izobraževanje s čedalje hitrejšim razvojem proizvajalnih sil in tako tudi s te plati podprli naša cei->*na družbena prizadevanja.
Ovire, taradi katerih imamo opraviti z zaostajanjem na področju strokovnega izobraževanja, so zlasti tele:
— Neizdelan sistem strokovnega izobraževanja vse do delovnega mesta, zaradi česar spreminjanje obstoječih in ustanavljanje novih izobraževalnih ustanov pogosto ni rezultat načrtnih in vsklajenih prizadevanj, poleg tega pa tudi vzgojna in izobraževalna vsebina teh ustanov ni vedno prilagojena dejanskim potrebam proizvodnje, družbenih služb in družbenega samoupravljanja.
— Skrajnostna pojmovanja, ki zanikajo enotnost izobraževanja in izmed katerih je za nekatera značilno to, da priznavajo v izobraževanju samo tisti del, ki se nanaša izključno na trenutne potrebe delovnega mesta, in povzročajo mehanično delitev izobraževanja in usposabljanja za delovno mesto, zaradi česar zanikajo potrebo po izobraževanju v strokovnih šolah; za druge pa to, da ne upoštevajo nujnosti prilagajanja izobraževanja potrebam proizvodnje in družbenih služb.
— Administrativno priznavanje kvalifikacijskih stopenj (polkvalificiran, kvalificiran, visokokvalificiran delavec), od katerih je bil do uvedbe novega gospodarskega sistema odvisen med drugim tudi osebni dohodek. Predpisi na tem področju niso več v skladu z delitvijo osebnega dohodka po delu in s celotnim družbenim sistemom in dajejo potuho stari miselnosti, da je administrativno pridobljena kvalifikacija že samo po sebi pogoj za zahtevo po večjih osebnih dohodkih in drugih pravicah.
— Administrativno razvrščanje izobraževalnih ustanov na nižje, nepopolne srednje in popolne srednje šole glede na dobo trajanja izobrazbe daje podporo napačnim pojmovanjem o potrebnosti in družbeni vrednosti šol in poklicev. To ima za posledico, da se mladina ne odloča za poklice predvsem po svojih nagnjenjih ter sposobnostih za obvladovanje praktičnih in teoretičnih znanij. Tako se v vrednotenju poklicev še vedno ohranja razlikovanje tned ročnim in umskim delom, premalo se upošteva nadaljnje izobraževanje v poklicih samih do visoke specializacije in preveč prihaja do izraza želja po doseganju višje izobrazbe s prekvalifikacijami. Zaradi tega se delitev osebnega dohodka po delu, ki jemlje pomen formalnim kvalifikacijam, uveljavlja počasneje kot bi se sicer.
Tako administrativno razvrščanje šol povzroča napačno predstavo, da nižje razvrščene šole le pripravljajo za izobraževanje na višje razvrščenih šolah, kar nasprotuje načelu o zaključenosti ustanov za strokovno izobraževanje.
— Nezadostna in neenaka skrb za vzgojo in izobraževanje mladine od časa, ko konča osnovnošolsko obveznost, do polnoletnosti, pri čemer gre tako za tiste, ki se ali zaposlijo ali stopijo v učno razmerje ali se šolajo, kakor za tiste, ki niso vključeni nikamor in največkrat ostajajo brez vsake družbene pomoči. Ta vprašanja so tudi posledica različnega položaja, v katerega jo razvrščajo zastareli predpisi (različni kriteriji za otroške dodatke, za socialno zavarovanje, za štipendije, za Osebne dohodke, za družbeno samoupravljanje, za vojaško službo itd.).
— Veliko pomanjkanje stalnega predavateljskega kadra, kakor tudi pomanjkljiva pedagoška in strokovna usposobljenost precejšnjega dela tega kadra, kar vse je posledica predvsem starega načina nagrajevanja, pomanjkanji ustanov za izobraževanje strokovnega učnega kadra ter neizgrajene prosvetno pedagoške službe.
— Materialna stiska izobraževalnih ustanov, ki se prepočasi razvijajo v samostojne ustanove z za-
dostnimi materialnimi sredstvi in daljšo perspektivo zaradi premajhnega razumevanja in prešibke koordinacije vseh prizadetih činiteljev, predvsem pa činite! je v v komuni. Obstoječa mreža poklicnih, tehničnih in drugih šol za gospodarstvo in za družbene službe ne zadostuje. Zaradi tega prihaja do nesmotrnega odliva mladine v gimnazijo. To bo še huje v prihodnjih letih, ker raste število mladine z dokončano osnovno šolo. Že sedaj pa tudi ugotavljamo, da nimamo tega kadra dovolj in da imamo relativno nesorazmerje v strukturi strokovnih kadrov zaradi nezadostne mreže poklicnih, tehničnih in drugih šol za gospodarstvo in za družbene službe in nesorazmernega odliva teh kadrov na visokošolske zavode.
Izhajajoč iz prednjih ugotovitev Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije
priporoča
Vzgojno izobraževalni sistem naj bo v vsebinskem, pedagoškem in organizacijskem pogledu pozitiven izraz naših globokih družbenih in gospodarskih sprememb. Omogočati mora vsakemu državljanu, da se vzgaja in da si pridobi ustrezno izobrazbo ter usposobljenost za opravljanje, svojih dolžnosti v poklicu in v družbenem samoupravljanju. Pri tem je treba vzgojno in izobraževalno vsebino nenehoma prilagajati razvoju proizvajalnih sil in naši družbeni ureditvi. Izobraževanje strokovnega kadra naj bo povezano z oblikovanjem socialistične osebnosti, zakaj le vsestransko izobražen proizvajalec bo lahko prevzemal in uspešno opravljal naloge upravljavca.
Zastavljene smotre pa bo mogoče doseči samo tako, če predvsem komune in vsi njeni činitelji osvojijo skrb za izobraževalne ustanove in za oblikovanje strokovnega kadra kot enega izmed temeljev svoje gospodarske politike.
I
L Da bo strokovno izobraževanje funkcionalno Povezano s potrebami gospodarskih organizacij in družbenih služb, je treba, izobraževalni proces vse-oUrško in organizacijsko prilagoditi strokovnemu kadru, kakršen je potreben. Kakšen naj bo delež posa-dreznih izobraževalnih ustanov, gospodarskih organi-Zacij in družbenih služb v procesu izobraževanja strokovnega kadra, je odvisno od zahtev delovnega bresta, od kadrovske politike podjetja ali ustanove, d razvitosti mreže strokovnih šol in od razvoja stro-e oziroma panoge.
Organi družbenega samoupravljanja morajo ugo-oviti svoje sedanje in prihodnje potrebe po kadrih na tej osnovi izoblikovati svojo kadrovsko politiko, d te politike bodo odvisni struktura, program in c lovne naloge izobraževalnih centrov in drugih s anov za strokovno izobraževanje. Za smotrno rea-acijo kadrovske politike naj posvetijo vso pozor-razvoju kadrovske in drugih strokovnih služb. Un °^a- kadrovskih služb, izobraževalnih ustanov, staiaVn’^ (>rSan0T ‘n strokovnih organizacij je, da kj. Proučujejo, kakšen delež jim pripada pri izo zevanju strokovnega kadra in da na osnovi analiz stnerjajo potek izobraževanja.
Sistem strokovnega izobraževanja mora teme-Orll na znanju, ki ga daje osemletna osnovna šola. v ^dvorni družbeni činitelji naj vložijo vse napore > da bo vsakemu državljanu omogočeno doseči to aven izobrazbe.
Stran 425
______
Uresničitev vzgojnih in izobraževalnih smotrov terja, da različne izobraževalne oblike do delovnega mesta povežemo v sistem družbeno enako vrednotenih ustanov od izobraževalnih centrov in drugih oblik strokovnega izobraževanja v podjetjih in družbenih službah do poklicnih (dosedanje vajenske, industrijske in druge šole s praktičnim poukom), tehničnih in drugih šol za gospodarstvo in družbene službe in do visokošolskih zavodov.
Od zahtevnosti delovnih mest, od razmerja med praktičnimi in teoretičnimi znanji ter od obsega in globine izobrazbe, ki jo morajo imeti strokovni kadri, bo zaviselo, v katerih izobraževalnih ustanovah se bodo izobraževali.
a)	Glede na to, da imajo v izobraževanju pomemben delež gospodarske organizacije, zavzemajo v izobraževalnem sistemu njihovi izobraževalni centri in druge oblike strokovnega izobraževanja pomembno 'mesto. Zato se morajo pospešeno ustanavljati, razvijati in vraščati v celotni izobraževalni sistem.
Naloge izobraževalnih centrov so zlasti:
—	da izobražujejo delavce, ki jih moremo usposobiti za delovna mesta ali za poklice s priučitvijo;
—	da usposabljajo vse kadre za dejanske potrebe na delovnih mestih s tem, da prilagajajo in dopolnjujejo znanje, ki so si ga pridobili na raznih vrstah strokovnih šol;
—	da pripravljajo kader za študij na drugih ustanovah, ki izobražujejo kader za potrebe gospodarskih organizacij.
Gospodarske organizacije in družbene službe, ki nikakor ne bi mogle same organizirati izobraževalnih centrov, naj jih ustanove v sodelovanju z drugimi ustreznimi gospodarskimi organizacijami, družbenimi službami, zbornicami itd.
b)	Strokovni kader, ki mora obvladati praktična in teoretična znanja, kakršna so potrebna za poklic, v katerem mora na osnovi danih načrtov in poznavanja tehnoloških procesov samostojno zbirati delovne metode in določati delovne postopke, naj se izobražuje v poklicnih šolah.
c)	Strokovni kader, ki zaradi svoje širše tehnične kulture in poglobljenega teoretičnega znanja sodeluje na eni strani z delavci v obratu, na drugi strani pa z inženirji pri obdelavi konstrukcijskih detajlov in novih delovnih metod, naj izobražujejo tehnične šole. Ustrezni strokovni kader za ostala področja v gospodarstvu in družbenih službah izobražujejo tehničnim šolam ustrezne strokovne šole za gospodarstvo in družbene službe.
č) V visokošolskih zavodih, ki izobražujejo strokovni in znanstveni kader do najvišjih možnosti, naj se dosedanja reformna prizadevanja še poglobijo in izobraževalna vsebina prilagodi potrebam gospodarstva in družbenih služb.
3.	V celotnem sistemu strokovnih šol je treba uvel javiti načelo zaključenosti in sestavljati učne programe na osnovi zahtev po praktičnem in teoretičnem znanju določene vrste kadra.
Z različnimi ekonomskimi pogoji za šolanje, s poklicno svetovalno službo, s sistemom vpisnih in prehodnih pogojev, predvsem pa z razširitvijo mreže poklicnih, tehniških ter drugih šol za gospodarstvo in družbene službe je treba doseči, da bo izobraževalni sistem zagotovil ustrezno številčno ■ razmerje med posameznimi vrstami strokovnega kadra in omo-
gočil najbolj sposobnim izobraževanje do najvišjih možnosti.
Ob vsem tvm je treba pospeševati rast različnih oblik izobraževanja, ki jih narekujejo potrebe gospodarstvi in družbenih služb od izobraževalnih centrov v gospodarskih organizacijah do šolskih centrov kot najširše organizirane oblike, v katero je vključenih več vrst in stopenj izobraževalnih dejavnosti.
4.	Naloga vseh strokovnih šol je, da ustvarijo pogoje, v katerih bodo mogli pridobiti nadaljnjo strokovno izobrazbo tudi zaposleni. Zato je treba nadalje razvijati in izpopolnjevati najprimernejše organizacijske oblike, kot so seminarji, tečaji, oddelki za odrasle, dopisno šolanje itd.
>. V vseh izobraževalnih ustanovah je treba izdelati sistem smotrnega praktičnega pouka, ki pa se lahko izvaja v šolah, gospodarskih organizacijah ali v ustanovah.
Organi družbenega samoupravljanja so tudi dolžni, da ob sodelovanju izobraževalnih ustanov in v Skladu z njihovimi programi v največji meri omogočijo izvajanje počitniške prakse in praktičnega dela učencev teh izobraževalnih ustanov.
II
t. Z uveljavljanjem načela dohodka in delitve osebnih dohodkov po delu vrednotimo proizvajalce po delovnih sposobnostih in uspehih na delovnih mestih, ne pa po administrativno priznanih kvalifikacijah. S tem izgublja sistem kvalifikacijskih stopenj (polkvatificiran, kvalificiran, visokokvalificiran delavec) svoj splošni pomen, zakaj stopnjevanje strokovne usposobljenosti v določenem poklicu je zadeva, ki naj jo rešujejo in priznavajo podjetja samo v skladu s tehnološkimi pogoji. Prav tako pa izgublja svoj pomen tudi obstoječe administrativno razvrščanje šolskih ustanov na nižje, nepopolne srednje in popolne srednje šole.
2. Resolucija Zvezne ljudske skupščine o izobraževanju strokovnih kadrov napotuje na najširšo svobodo pri ustanavljanju izobraževalnih ustanov, določanju izobraževalne vsebine in izbiranju organizacijskih oblik. Zato je nujno, da se zagotovijo potrebne pedagoške, strokovne in druge norme v tistih izobraževalnih ustanovah, ki želijo biti verificirane. Svet LRS za strokovno izobraževanje naj zato čim-prej izdela ustrezna načela o verifikaciji.
III
1.	V' izobraževalnih ustanovah je potrebno čim-prej uveljaviti načelo dohodka in delitve osebnih dohodkov po delu.
2.	Potrebno.pedagoško izobrazbo učnemu kadru za potrebe strokovnega izobraževanja naj organizirano posredujejo vse izobraževalne ustanove, ki se ukvarjajo s proučevanjem pedagogike,
>. Ker je izobraževalnim centrom in strokovnim šolam potrebna hitra in strokovna pomoč, da bodo mogli razviti in poglabljati vzgojno-izobraževalno delo, naj vsi prizadeti činitelji poskrbijo za to, da bo obstoječa prosvetno-pedagoška služba začela opravljati tudi te vrste nalog.
IV
Vsej doraščajoči mladini bo v bodoče potrebno S primernimi oblikami zagotoviti vzgojo in izobraževanje, da bi se lahko razvila v vsestransko izobražene člane naše socialistične družbene skupnosti. To velja za mladino, ki po končani osnovni šoli nada
ljuje študij ali se zaposli, še bolj pa za mladino, ki po tem ne nadaljuje študija in ne stopi v redno delovno razmerje. Ob tem bo treba rešiti tudi vprašanje različnega položaja mladine, ki ima po sedanjih predpisih različne pravice glede otroških dodatkov, socialnega zavarovanja, štipendij, družbenega samoupravljanja, vojaške službe itd. S tem bomo ustvarili nove vire bodočega strokovnega kadra za proizvodnjo in druge dejavnosti, mladini pa bistveno olajšali življenjsko orientacijo.
Za strokovno izobraževanje pristojni organi in zainteresirane družbene organizacije naj vsestransko prouče to problematiko in predlagajo ukrepe, s kakršnimi bomo vsej mladini zagotovili vzgojo in iz-braževanje. ustrezno doseženi stopnji družbenega razvoja.
V
Vzgoja državljanov za upravljavce je naloga izobraževalnih ustanov od osnovne šole do visokošolskih zavodov, prosvetno-pedagoške službe in drugih strokovnih služb, delavskih in ljudskih univerz, gospodarskih in družbenih organizacij.
Ustanove in organizacije, ki se ukvarjajo s strokovnim izobraževanjem, naj stalno proučujejo, kakšna vzgojno-izobraževalna vsebina in metode najbolj ustrezajo stopnji družbenega razvoja in kakšne oblike učno-vzgojnega dela so najprimernejše.
VI
Razviti način strokovnega izobraževanja terja več materialnih sredstev, kot jih je terjal dosedanji.
Novi način zbiranja sredstev za delo izobraževalnih ustanov omogoča mobilizacijo večjih sredstev, kot smo jih imeli doslej. Zato je nedopustno, da imamo številne primere, ko so sc materialna sredstva izobraževalnim ustanovam praktično zmanjšala :n so se zaradi tega znašle v materialni stiski. Nujno potrebno je mobilizirti vse možne vire materialnih sredstev, odpraviti pasivno čakanje, kdo bo dal sredstva, prenehati z birokratičnim prenašanjem ustanoviteljskih pravic z okraja na komune in gospodarske organizacije hkrati s formalističnim pojmovanjem vloge in odgovornosti ustanovitelja izobraževalne ustanove. Gospodarske organizacije in družbene službe naj glede na svoj neposredni interes za strokovni kader namenijo za potrebe strokovnega izobraževanja mnogo več sredstev. Gospodarske zbornice naj prevzamejo močnejšo vlogo kot organizatorji zbiranja prispevkov.
Posebno skrb je treba posvetiti materialnim vprašanjem poklicnih, tehničnih in drugih šol za gospodarstvo in družbene službe, kjer imamo poleg prešibke mreže opraviti s pomanjkanjem osnovne opreme za laboratorije, kabinetne učilnice, delavnice itd., brez česar sploh ne morejo opravljati svojih nalog. Zato je nujno potrebno spremeniti politiko skladov za šolstvo, v katerih se zbirajo ne samo sredstva za splošnoizobraževalne šole, ampak tudi sredstva za strokovnoizobraževalne ustanove in ne samo za osnovno dejavnost, temveč tudi za investicije.
V vsph izobraževalnih ustanovah je treba ob uveljavljanju načela dohodka doseči, da se bodo glede plačevanja dejavnosti ustanove, začeli razvijati pogodbeni odnosi med ustnovo in ustanovitelji, pri čemer je treba zagotoviti, da bo uveljavljeno načelo ekonomske cene šolanja in da bodo na tej osnovi prispevali za dejavnost šole vsi prizadeti činitelji, vključno z neposrednimi interesent:
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije poziva vse prizadete činitelje, da vzamejo pričujoče priporočilo kot nujno opozorilo in vzpodbudo za nadaljnjo organizacijsko-tehnično in vsebinsko modernizacijo strokovnega izobraževanja v LR Sloveniji. Vsi prizadeti činitelji, predvsem pa komune, gospodarske organizacije in družbene službe naj se lotijo nakazanih nalog hitro in s prepričanjem, da je vsestranski napredek strokovnega izobraževanja ta čas odločujoči pogoj za uspešen gospodarski in družbeni razvoj.
St. 02-469/1-61
Ljubljana, dne 23. novembra 1961.
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije
Predsednik
Ljudske skupščine LRS-
Miha Marinko 1. r.
268.
Na podlagi 2. točke 40. člena ustavnega zakopa O temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije, je sprejela Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 23. novembra 1961
ODLOK
. potrditvi sklepnega računa republiškega investicijskega sklada za leto 1960
1
Potrjuje se sklepni račun republiškega investicijskega sklada za leto 1960, in sicer s temle stanjem:
a)	skupnih dohodhov in izdatkov sklada za ome-ttjeno leto:
din
1.	razpoložljiva sredstva v letu 1960 4.862.630.000
2.	skupni izdatki	4.028,764.000
3.	neporabljena sredstva	833,866.000
b)	bilance sklada na dan 31. decembra 1960:
din
L skupna sredstva sklada	21.088,033.000
2. uporabljena sredstva	15,712,382.000
3- neuporabljena sredstva	5.375,651.000
II
la odlok velja od dneva objave v »Uraduem U-stu LRS«.
Št. 02-463/1-61	,
Ljubljana, d tip 23. novembra 1961.
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije
Predsednik
Ljudske skupščine LRS: Predsednik	Miha Marinko 1. r.
Republiškega zbora.
Inž. Pavle Žaucer 1. r.
Predsednik ^PrH'a proizvajalcev:
Rnjže Ocepek 1. r.
269.
Na podlagi 3. točke 40. člena ustavnega zaKoua o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije je Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 23. novembra 1961 sprejela
ODLOK
o kritju v letu 1961 nastalih primanjkljajev skladov zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev
1
Za pokritje primanjkljajev v osnovnem zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev, ki se ugotovijo po zaključnih računih okrajnih skladov za leto 1961, se uvaja poseben enkratni prispevek v višini 2,7 % od katastrskega dohodka, ki ga plačajo vsi, ki imajo davku zavezane dohodke od kmetijstva.
Posebni enkratni prispevek se plača v prvem trimesečju 1962.
Prispevek iz prvega odstavka te točke predpiše in izterja za finance pristojni upravni organ občinskega ljudskega odboja po določbah 22. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev (Uradni Ust LRS, št. 30-263/61).
II
Posebni enkratni prispevek iz 1. točke ivgu odloka se vplačuje na poseben račun, ki se odpre pri republiškem skladu za pozavarovanje. Upravni odbor republiškega sklada za pozavarovanje pokrije iz tega računa primanjkljaje posameznih okrajnih skladov, kakor bodo ugotovljeni v zaključnih računih skladov za leto 1961.
Če sredstva, zbrana s posebnim enkratnim prispevkom, ne l)i bila zadostna za celotno pokritje vseh primanjkljajev, se iz posebnega računa republiškega sklada za pozavarovanje pokrije primanjkljaj posameznega okrajnega sklada sorazmerno z višino primanjkljaja tega sklada nasproti skupnemu primanjkljaju vseh okrajnih skladov; nepokriti primanjkljaj pokrije okrajni sklad na način, določen po prvem, drugem in tretjem odstavku 31. člena zakona' o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev.
Morebitni višek sredstev na posebnem računu iz prvega odstavka te točke, ki bi preostal po pokritju primanjkljajev okrajnih skladov, se prenese na redni račun republiškega sklada za pozavarovanje.
m
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu LRS«.
St. 02-462/1-61
Ljubiiaua, dne 23. novembra 1961.
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije
Predsednik"
Ljudske skupščine LRS: Predsednik	Miha Marinko 1. r.
Republiškega zboru:
Inž. Pavle Žaucer 1. r.
Predsednik	,
Zbora proizvajalcev:
Lojze Ocepek 1. r.
2?0.
Na podlagi drugega odstavka 46. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije in na podlagi tretjega odstavka 48. člena zakona o združevanju in poslovnem sodelovanju v gospodarstvu (Uradni list FLRJ, št. 28-404/60) je Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Zbora proizvajalcev dne 23. novembra 1961 sprejela
ODLOK
o potrditvi statuta Obrtno-komunalne zbornice LR Slovenije
I
Potrdi se statut Obrtno-komunalne zbornice LR Slovenije kot ga je sprejel občni zbor Obrtno-komunalne zbornice LR Slovenije dne 26. aprila 1961.
II
Ta odlok velja takoj.
Št. 02-467/1-61
Ljubljana, dne 23. novembra 1961.
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije
Predsednik
Ljudske skupščine LRS: Predsednik	Miha Marinko 1. r.
Zbora proizvajalcev:
Lojze Ocepek 1. r.
271.
Na podlagi drugega odstavka 46. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije in na podlagi tretjega odstavka 48. šlena zakona o združevanju in poslovnem sodelovanju v gospodarstvu (Uradni list FLRJ, št. 28-404/60) je Ljudske skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Zbora proizvajalcev dne 23. novembra 1961 sprejela
ODLOK
o potrditvi statuta Zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo LR Slovenije
I
Potrdi se statut Zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo LR Slovenije kot ga je sprejel občni zbor Zbor-
nice za kmetijstvo in gozdarstvo LR Slovenije dne 27. junija 1961.
II
Ta odlok velja takoj.
Št. 02-466/1-61	,
Ljubljana, dne 25. novembra 1961.
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije
Predsednik
Ljudske skupščine LRS: Predsednik	Miha Marinko 1. r.
Zbora proizvajalcev:
Lojze Ocepek 1. r.
272.
SKLEP
o izvolitvi sodnikov okrožnih sodišč in o razrešitvi sodnika okrožnega gospodarskega sodišča
Na podlagi 49. člena zakona o sodiščih (Uradni list FLRJ, št. 30/54) in na podlagi 58. člena zakona o gospodarskih sodiščih (Uradni list FLRJ, št. 31/54) so bili na skupni seji Republiškega zbora in Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije dne 23. novembra 196l
I.	izvoljeni:
1.	za sodnika okrožnega sodišča v Kopru:
Dušan Puh, sodnik okrajnega sodišča v Kopru,
2.	za sodnika okrožnega sodišča v Mariboru:
Franc Križman, predsednik okrajnega sodišča v Ljutomeru,
3.	za sodnika okrožnega sodišča v Celju:
Slavko Nemanič, referent I. vrste pri I. okrajnem sodišču v Beogradu;
II.	razrešen:
dr. Peter Pavlič kot sodnik okrožnega gospodarskega sodišča v Celju.
St. 02-464/1-61
Ljubljana, dne 23. novembra 1961.
Ljudska skupščina	,
Ljudske republike Slovenije
Predsednik
Ljudske skupščine LRS:
Miha Marinko 1. r.
Naročnina »Uradnega lista LRS« za leto 1962
Sporočamo, da znaša naročnina za »Uradni list LRS« za 1962. leto 1200 din.
Prosimo, da naročnino za 1962. leto nakažete do konca leta po položnici, ki jo prilagamo tej številki ali pa s prenosnim nalogom na tekoči račun 600-18-2-399.
Kdor naročnine do navedenega datuma ne bo poravnal, pomeni, da list v prihodnjem letu ne želi več prejemati in mu ga bomo ustavili.
Vse naročnike, zlasti tiste, ki bodo »Uradni list LRS« na novo naročili, prosimo, da na | hrbtni strani čekovne položnice ali na prenosnem nalogu navedejo natančen naslov; v primeru, 1 da naročnik prejema oziroma naroča več izvodov, navedite tedaj tudi točno število teh izvo-I do v. V primeru spremembe naslova navedite dosedanji in novi naslov. (Pri skupni pošiljki je položnica v današnji številki v vrhnjem izvodu.)
■	Časopisni zavod »Uradni list LRS«, Ljubljana
Izdaja Časopisni zavod »Uradni list LRS« — Direktor in odgovorni urednik: Jože Jurač — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča«, vsi v Ljubljani — Naročnina: letno 900 din — Reklamacije se upoštevajo je mesec dni no izidu posamezne številke — Uredništvo in uprava: Ljubljana. Erjavčeva 15a, poštni predal 379-VII — Tel. direktor in knjigovodstvo: 20-701 uredništvo in
uprava: 23-579 — Čekovni račun: 600-18-2-399
Letnik XVIII
URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Razglasni del dne 1. decembra 1961
Št 30
Razglasi in objave
Sprememba imena
Št. 03/5-S-7?18v'l-6l	12020
Državni sekretariat za notranje zadeve LRS je z odločbo, številka 03/3-8-7718/1-61 z dne 14. X. 1%1 na podlagi 21. člena zakona o osebnih imenih dovolil Štampaharju Janezu, rojenemu 21. maja 1958 v Vu-kovci, prebivajočemu v Vukovci št. 2 a pri Vinici, spremembo imena v ime ■»Vink o-z.
Državni sekretariat 1 za notranje zadeve LRS
Register gospodarskih organizacij
V pi s i
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo:
1310.
Besedilo:	Dimnikarsko podjetje
Kranj, Kranj, Prešernova ulica. Poslovni predmet: Dimnikarstvo. Podjetje je ustanovila skupina državljanov — dimnikarskih mojstrov iz območja občin Kranj in Tržič, dovoljenje Obč. LO Kranj z dne 15. IX. 1961, št. 4-6/1-61. Podjetje je bilo konstituirano 7. X. 1961.
V. d. direktorja:	Bizjak Ivan,
podpisuje še Savine Slavka, računovodkinja.
Ljubljana, 8. novembra 1961.
Rg III 334/1	3133
Spremembe
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo.
1311.
Besedilo: Rudnik rjavega premoga, Laško.
Izbriše se podpisovalec ing. Ambrožič Jože in vpiše Verbič Arnolt, novi obratovodja jamskega obrata, ki podpisuje v odsotnosti direktorja v mejah pooblastil podjetja. Celje, 9. oktobra 1961.
Rg II 45/6	2901
1312.
Besedilo: Obrtno podjetje »Re-klamservis«, Žalec.
Izbrišejo se v. d. upravnika Bozo-vičar Milan, tehnični sodelavec Čas Zdravko in računovodja Sukič Avgust ter vpišejo Čas Zdravko, upravnik, Tušnik Lojze, honorarni računovodja in Berk Viktor, kot podpisovalec podjetja.
Celje, 30. oktobra 1961.
Rg VI 85/2	3009
1313.
Besedilo: Trgovsko podjetje »Potrošnik«, Vojnik.
Izbriše se Štancer Ivan in vpiše Kolšek Tilčka, nova računovodkinja.
Celje, 13. novembra 1961.
Rg II 205/16	3142
1314.
Besedilo: Gostišče »Pri vodnjaku«, Koper.
Izbriše se Ladiha Pavel in vpiše Čermelj Lado. novi poslovodja. Koper, 26. oktobra 1961.
Rg T b 42/3	5085
1315.
Besedilo: »Zivinopromet Gorica«, Nova Gorica.
Direktor do konstituiranja Sosič Svetozar podpisuje odslej kot direktor podjetja.
Izbriše se Trebše Ivan in vpiše Žnidaršič Mirko, novi računovodja.
Pri poslovalnici — mesnica št. 18, Nova Gorica, Delpinova 19, se izbriše Špacapan Zoran in vpiše Faganel Bruno, novi poslovodja. Koper, 27. oktobra 1961.
Rg I a 237/3	3082
1316.
Besedilo:	Obrtno podjetje »Ce-
mentnina«, Postojna.
Dosedanji v. d. direktorja Petrovčič Edvard podpisuje odslej kot direktor.
Koper. 30. oktobra 1961.
Rg II b 182/3	3088
13(7.
Besedilo: Obrtno podjetje »Pekarna - Izola«, Izola.
Zaradi prenehanja poslovanja se izbriše poslovalnica na Trgu 29. novembra št. 1.
Koper, 11. novembra 1961.
Rg 1 b 193/18	3149
1318.
Besedilo:	»Iskra«, industrija za
elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko, Kranj.
Pri obratni enoti »Iskra«, Kranj — Tovarna elektrotehničnih in fi-nomehaničnih izdelkov. Kranj se vpiše Sodin Vladimir, šef finančnega sektorja, ki podpisuje finančne listine te obratne enote.
Ljubljana, 16. septembra 1961.
Rg 1 134/48	2664
1519.
Besedilo: Tobačna tovarna, Ljubljana.
Pri poslovalnici »Skladišče«, Kranj se vpišejo samostojne pravice enote, in sicer:	Poslovodja
skladišča je pooblaščen za sklepanje pogodb v zvezi z nabavo proizvodov drugih industrijskih podjetij, razen proizvodov drugih tobačnih tovarn, in sicer v imenu skladišča in na račun tovarne. Vse druge pogodbe sklepa tovarna. Za poslovalnico podpisuje poslovodja Pečenko Lado.
Ljubljana, 50. septembra 1961.
Rg III 392/79	2807
1320.
Besedilo:	Komunalno gospodar-
stvo. Mengeš.
Vpiše se Košak Kristina, vodja računovodstva, kot podpisovalka.
Ljubljana, 4. oktobra 1961.
- Rg III 433/2	3099
1321.
Besedilo. Trgovsko podjetje za Gorenjsko, na veliko »Kokra«, Kranj.
Izbriše se Švabič Branislav in vpiše Studen Frančiška, nov- vodi-
Opozorilo!
Prečiščeno besedilo
ZAKONA O ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU KMETIJSKIH PROIZVAJALCEV
bo izšlo v posebni brošuri s komentarjem in pojasnili k poediniro členom navedenega zakona
* *
Tudi
ZAKON O GOZDOVIH
objavljen v tej številki »Uradnega lista l-.RS«, bo z ekspozejem natisnjen v posebni brošuri
Sprejemamo prednaročila!
CZ »Uradni list LRS«, Ljubljana,
Erjavčeva 15a, p. p. 379-Vil
teljica gospodarsko - računskega sektorja.
Ljubljana, 23. oktobra 1961.
Rg I 110/10	2991
1322.
Besedilo:	Komunalno podjetje
»Snaga«, Ljubljana.
Podjetje je bilo konstituirano 19. V. 1960.
Dosedanji direktor do konstituiranja Lambergar Slavko je odslej direktor.
Ljubljana, 31. oktobra 1961.
Rg VI 864/2	3019
1523.
Besedilo: Pekarija, Domžale.
Vpiše se pripojitev Pekarije, Moravče k tej pekariji.
Vpiše se poslovna enota Obrat Moravče, Moravče, ki peče in prodaja kruh. Poslovodja je Jerman Stanko, ki podpisuje za enoto. Obrat samostojno nabavlja surovine za peko kruha. Obrat je nastal s pripojitvijo doslej samostojne obrtne delavnice.
Rg III 451/4	3100
Besedilo: Podjetje za poštni, telegrafski in telefonski promet, Trbovlje, skrajšano: »PTT podjetje Trbovlje«, Trbovlje.
Podjetje je bilo konstituirano 26. III. 1961.
Dosedanji direktor do konstituiranja Kočevar Anica je odslej direktorica.
Vpiše se, da je podpisovalka Arnšck Zofka odslej računovodkinja.
Rg IV 149/2	3112
Ljubljana, 4. novembra 1961.
1524.
Besedilo: Tobačna tovarna, Ljubljana.
Vpiše sc prodajalna »Degustacija«, Ljubljana, Titova 3, ki prodaja na drobno tobačne izdelke Tobačne tovarne, Ljubljana in tobačne izdelke drugih tobačnih tovarn ter vžigalice in potrebščine. Poslo-vodkinja je Jarc Vera. Prodajalno je ustanovil delavski svet podjetja, sklop z dne 23. VI. 1961, dovoljenje Obč. LO Ljubijana-Center z dne
12.	X. 1961, št. 06/2-51/1. Poslovna enota nima samostojnih pravic.
Rg III 392/81	3130
Besedilo: Trgovsko in predelovalno podjetje »Žito«, Ljubljana.
Besedilo odslej:	Živilski kombi-
nat »Žito«, Ljubljana, Čufarjeva 2, skrajšano: »Žito«, Ljubljana.
Rg V 828/9	3120
Besedile Karun*, obrtno pečar-sko podjetje, Ljubljana — Ježica.
Izbriše se Zaman Silvester in vpiše Magister Marija, nova računovodkinja.
Rg III 467/7	3117
Besedilo: Trgovsko podjetje »Sava«, Medvode.
Pr' trgovini »Hrib«, Preska 31 se izbriše Cvajnar Zz»kn in vpiše Ur-ban&ič Danica, nora p oslov odk in ja.
Pri prodajalni Zapoge, Zapoge 14 se izbriše Hočevar Ivan in vpiše Bplcjan Rezka, nova poslovodkinja.
Rg II 232/7	3121
Besedilo: Gostilna Podpeč, Podpeč.
Vpiše se pripojitev gostilne »Pri Jami«, Notranje gorice k tej gostilni.
Besedilo odslej: Gostinsko podjetje »Podpeč«, Podpeč 63.
Zaradi pripojitve gostišča in ureditve stanja se vpišeta tile poslovalnici:
gostilna »Podpeč«, Podpeč 63, poslovodja je Karazovič Hasib Drago, in
gostilna »Pri jami«. Notranje gorice 57, poslovodja je Karazovič Hasib Drago. Poslovni enoti nimata samostojnih pravic. Gostilni sta nastali zaradi pripojitve gostišča in spremembe statusa gostilne. Poslujeta po potrjenih pravilih podjetja.
Rg IH 384/5	3119
Ljubljana, 6. novembra 1961.
1325.
Besedilo: »Mercator«, veletrgovina, import-export, Ljubljana.
Poslovni predmet podjetja se razširi na točenje in prodajo kave.
Vpiše se prodajalna »Degustacija«, Ljubljana, Titova 3, ki toči in rodaja kavo. Poslovodkinja je ant Ivanka. Poslovna enota nima samostojnih pravic. Prodajalno je ustanovil delavski svet podjetja, sklep z dne 30. VI. 1961, dovoljenje Obč. LO Ljubi jana-Center z dne 19. X. 1961, št. 06/2-143/1.
Ljubljana, 7. novembra 1961.
Rg H 181/20	3128
1326.
Besedilo: Tovarna obutve »Proleter«, Beograd.
Vpiše se prodajalna Ljubljana, Ljubljana, Stari trg 30, ki prodaja na drobno obutev tovarne Proleter in drugih proizvajalcev, nogavice, vezalke za čevlje, loščilo za čevlje, žlice za obuvanje in čevljarska kopita. Poslovodja je Salatič Blagoje. Poslovna enota nima samostojnih pravic. Prodajalno je ustanovil delavski svet podjetja, sklep z dne 21. I. 1961. dovoljenje Obč. LO Ljub-1 jana-Center z. dne 22. V. 1961, štev. 06/2-30/1.
Rg VII 989/1	3132
Besedilo:	»Metalka«, trgovsko,
uvozno in izvozno podjetje z železnino, tehničnim in gradbenim materialom, Ljubljana.
Izbriše se podpisovalec Cesar Jože ter vpišejo Ban Albin, direktor notranjega sektorja, Gustinčič Ilija, šef izvoza, za zadeve izvoza, Štular Murija, podpisuje v odsotnosti šefa računovodstva, Mikec Martina, podpisuje v odsotnosti šefa računovodstva, Prek Jožica, podpisuje v odsotnosti šefa računovodstva z omejitvijo na zadeve izterjeval ne .službe.
Rg II 311/28	3129
Besedilo:	»Slikarstvo, pleskar-
stvo«, Trbovlje.
Izbriše se računovodkinja Naro-glav Mira in vpiše Stakne Zora, vodja računovodstva.
Rg IV 35/5	3179
Ljubljana, 8. novembra 1961.
1327.
Besedilo: Trgovsko podjetje »Litija«, Litija.
Poslovni predmet podjetja se razširi na meso in mesne izdelke, perutnino, jajca, perje in divjačino.
Vpiše se samopostrežna trgovina trgovskega podjetja »Litija« v Litiji, Valvazorjev trg 4, ki prodaja na drobno živila in gospodinjske potrebščine, tobak in tobačne izdelke, vžigalice in potrebščine; sveže meso in perutnino, sadje in zelenjavo. Poslovodja je Kalin Anton. Poslovna enota nima samostojnih pravic. Trgovino je ustanovil delavski svet podjetja, sklep z dne 31. VIII. 1961, dovoljenje Obč. LO Litija z dne 5. X. 1961, št. 03,/5-89/2-61. Ljubljana. 9. novembra 1961.
Rg HI 484/19	3181
1328.
Besedilo:	Industrija pohištva
»Stol«, Kamnik.
Vpiše se razširitev poslovnega predmeta in se glasi pdslej tako, kot nadrobno naštevajo potrjena pravila.
Rg I 170/28	3183
Besedilo: Gradbeno podjetje »Me-grad«, Ljubljana.
Izbriše se podpisovalec Škofič Franc in vpiše Gale Marjan, tehnični direktor, ki podpisuje v odsotnosti direktorja.
Rg III 406/40	3165
Besedilo: Trgovsko podjetje »Suha roba«, Sodražica.
Izbriše se Ivanc Adolf in vpiše Oražem Karel, novi direktor.
Rg I 87/4	3171
Ljubljana, 10. novembra 1961.
1329.
Besedilo:	Ljudska restavracija.
Kočevje.
Vpiše se razširitev poslovnega predmeta tako, da se odslej glasi:	Prodajanje hrane abonentom
in drugim gostom: točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač na drobno.
Vpišeta se tile poslovalnici:
Ljudska restavracija, Kočevje, Trg 3. oktobra, poslovodja je Dre-flak Franc, in obrat »Jelka«, Kočevje, Reška cesta, poslovodja je Dreflak Franc. Poslovalnici poslujeta po potrjenih pravilih podjetja. Poslovni enoti nimata samostojnih pravic. Prvi obrat je vpisan zaradi ureditve registrskega stanja, drugi obrat pa je ustanovil delavski svet podjeli a dovoljenje Obč. LO Kočevje z dne 10. IX. 1961. št. 06/1-9/2-61.
Rg 1 83/5	3172
Besedilo: Poljoprivredno poduzeće »Vinogradar, Vis«, Vis.
Pri prodajalni Ljubljana, Ciril-Metodov trg 11 je poslovni predmet odslej: Prodaja na drobno alkoholnih pijač lastne in tuje proizvodnje čez ulico.
Rg IV 630/6	3166
Besedilo: Trgovsko podjetje »Potrošnik«, Žiri.
Vpiše se trgovina »Sadje«, Žiri 91, ki prodaja na drobno zelenjavo, sadje in njihove izdelke, semensko blago, živila in gospodinjske potrebščine. Poslovodkinja je Jereb Ivanka. Prodajalna samostojno nabavlja blago in mu določa cene. Poslovno enoto je ustanovil delavski svet podjetja, sklep z dne 26. VIII. 1961, dovoljenje Obč. LO Logatec z dne 22. IX. 1961, št. 04/1-59/ /1-11-61.
Rg II 315/5	3175
Ljubljana, 11. novembra 1961.
1330.
Besedilo: »Obrtnik« — krojaštvo, uniforme in čevljarstvo, Ljubljana.
Vpiše se razširitev poslovnega predmeta in se glasi odslej: Izdelovanje oblačil, čepic, perila in obutve za civile in za JLA iz lastnega ali prinešenega blaga na zalogo ali pa po naročilu ter prodaja teh predmetov.
Rg I 82/40 -	3169
Besedilo:	»Knjigo-tisk«, knjigo-
vezništvo, kartonaža in tiskarna, Novo mesto.
Izbriše se Urh Riko in vpiše Urh Stanka, nova računovodkinja.
Rg I 1624	3157
Besedilo: Konfekcija papirja, Vi-dem-Krško.
Izbriše se Ivačič Erno in vpiše Račič Jože, novi direktor.
Rg V 128/4	3155
Ljubljana, 13. novembra 1961.
1331.
Besedilo: »Intertrans«, mednarodni transporti Ljubljana.
Vpiše se izpostava v Gornji Radgoni, ki posluje po potrjenih pravilih podjetja. Poslovodkinja je Šinko Rozalija, šefinja izpostave, ki bo podpisovala v mejah poslovanja in samostojnih pravic enote vse pogodbe in druge listine. Ustanovitelj je »Intertrans«, mednarodni transporti, Ljubljana, sklep delavskega sveta z dne 1. VIII. 1960, dovoljenje Obč. LO Gornja Radgona z dne 27. X. 1960, št. 03-55/1-1960. Svoj poslovni predmet opravlja v imenu in na račun podjetja.
Maribor, 9; maja 1961.
Reg 111/II-2	1280
Izbrisi
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo:
1332.
Besedilo: Gostinsko podjetje »Sa-Ljubno, v redni likvidaciji.
Rg I 28'3	2777
Besedilo: Gostišče »Na Forštu«. Ljubno, v redni likvidaciji.
Rg III 22/5	2778
Besedilo: »Mizarska delavnica«. Rečica ob Savinji, v likvidaciji.
Rg I 38/5	2776
Zaradi končane likvidacije.
Celje, 29. septembra 1961.
1333.
Besedilo: Obrtno montažno podjetje »Alprem«, Kamnik.
Zaradi končane likvidacije. Ljubljana, 30. oktobra 1961.
Rg I 135/6	3022
1334.
Besedilo: Trgovsko podjetje, Straža.
Izbriše se prodajalna »Toplice«, Dol. Toplice, zaradi ukinitve. Ljubljana, 4. novembra 1961.
Rg I 164/7	3113
1335.
Besedilo:	Gostinsko podjetje
»Grozd«, Kamnik, v likvidaciji.
Rg II 254/4	3137
Besedilo: Gostinsko podjetje »Planjava«, Kamnik, v likvidaciji.
Rg II 248/16	3138
Zaradi končane likvidacije. Ljubljana, 8. novembra 1961.
1336.
Besedilo:	Restavracija »Titan«,
Kamnik, v likvidaciji.
Zaradi končane likvidacije. Ljubljana, 11. novembra 1961.
Rg III 364/3	3177
1337.
Besedilo:	Tovarna steklenih iz-
delkov, Slovenska Bistrica.
Zaradi pripojitve k steklarni »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina. Maribor, 18. septembra 1961.
Reg 88/11	2864
1338.
Besedilo: »Mlin«, Sebeborci. Zaradi pripojitve k Mlinskemu podjetju, Murska Sobota,
Maribor, 7. oktobra 1961.
Reg 171/1	3036
1339.
Besedilo:	Obrtno proizvajalno
podjetje »Mesnine«, Ptuj.
Zaradi pripojitve k izvoznemu podjetju »Perutnina«, Ptuj«. Maribor, 25. oktobra 1961.
Reg 196/IV-8	5066
Reg.ster
samostojnih zavodov
Vpisi
Tajništva ljudskih odborov razglašajo:
1340.
Besedilo: Zavod za prosvetno-pe-dagcško službo, Postojna.
Zavod opravlja vse zadeve po zakonu o prosvetni pedagoški službi in po odločbi o ustanovitvi zavoda. Teritorialna pristojnost zavoda so območja občin Postojna. Ilirska Bistrica, Sežana in Hrpelje.
Ustanovitelj: Obč. LO Postojna, odločba št. 02-60/3 z dne 13. VII.
1961. Organ, pristojen za zadeve zavoda je svet za šolstvo, prosveto in kulturo Obč. LO Postojna.
Zavod zastopajo in zanj neomejeno podpisujejo: Munih Franc, direktor, prof. Sivec Janez, prosvetni svetovalec in Stegel Slavka, računovodkinja.
Postojna, 27. septembra 1961.
Št. 03-114/1	2774
Spremembe
Tajništva ljudskih odborov razglašajo:
1341.
Besedilo:	Zdravilišče Radenska
Slatina, Slatina Radenci.
Vpiše se razširitev poslovnega predmeta zavoda še na obratno ambulanto in na zobozdravstveno ambulanto.
Št, 02-33/2-1961	3001
Besedilo:	Zdravilišče Radenska
Slatina, Slatina Radenci.
Vpiše se razširitev poslovnega predmeta zavoda še na eksploatacijo in prodajo ogljikovega dvoki-sa v obratu Boračeva.
Št. 02-36/2-1961	3002
Gornja Radgona, 30. oktobra 1961.
1342.
Besedilo: Otroški vrtec, Idrija. Izbriše se Logar Zvonka in vpiše Prelaz Rozalija, upravnica kot nova zastopnica in podpisovalka zavoda.
Idrija, 20. septembra 1961.
Št. 02/1-0-45/2-61	2700
1543.
Besedilo: »Zavod za stanovanjsko izgradnjo in nadzorno službo v Kopru«, Koper.
Besedilo odslej: »Zavod za stanovanjsko izgradnjo Koper«, Koper. Koper, 11. oktobra 1961.
Št. 02/1-141/1	2928
1344.
Besedilo:	»Zavod za družbeno
upravljanje«, Ljubljana.
Besedilo odslej: »Zavod za družbeno samoupravljanje«, Ljubljana, Parmova 33.
Ljubljana-Bežigrad, 10. okt. 1961.
Št. 01-78/2-61	2894
1345.
Besedilo: Dom gostinskih delavcev »Soča«, Ljubljana, Trubarjeva št. 5.
Vpiše se upravnik Lubej Bojan namesto dosedanjega v. d. Upravnika Jamnika Alojza.
Zavod zastopata in zanj podpisujeta upravnik Lubej Bojan in Marolt Boža, namesto dosedanjih pod-pisovalcev Jamnika Alojza in Varga Štefana.
Lj*ubljana-Center. 4. avg. 1961.
Št. 06/2-28/1	2277
1346.
Besedilo:	Računovodski zavod,
Ribnica.
Besedilo odslej: Računovodski zavod, Ribnica, v likvidaciji.
Podpisovalca sta Mihelič Franc, glavni likvidator in Kacjan Milan,
predsednik komisije, ki sopiodpisujeta v vseh zadevah.
Ribnica, 7. oktobra 1961.
St. 01-7/3	2832
1347.
Besedilo: Zdravstveni dom, Divača.
Izbriše	se	dr. Jogan	Benjamin,
upravnik	in	vpise Seražin	Marija,
v. d. upravnika,
Sežana. 29. oktobra 1961.
St. 05/2-66/1-64	3007
1348.
Besedilo: Ljudska (delavska) uni-verza, Trebnje.
Izbriše se v. d. upravnika Silvester Vladimir in vpiše upravnik Režim Franc, predmetni učitelj, ki zastopa in podpisuje za Ljudsko univerzo, Trebnje.
Trebnje. 20. oktobra 1961.
St. 01-42/61	3000
Izbrisi
Tajništva ljudskih odborov razglašajo:
1349.
Besedilo: »Pogrebni zavod Žale«, Ljubljana, Žalska 3.
Zaradi preosnovanja v komunalno podjetje.
Ljubljana-Bežigrad, 22. sept. 1961 St. 01-51/3-61	2744
1350.
Besedilo: »Visoka šola za politične vede«, Ljubljana. Titova cesta.
Ker se šole ne registrirajo kot finančno samostojni zavodi.
Ljubljana-Bežigrad,.
30 oktobra 1961.
St. 01-55/2-6!	3004
1351.
Besedilo: Zavod za napredek obrti »Obrt-progres«, Nova Gorica. Zaradi ukinitve.
Nova Gorica, 31. oktobra 1961.
St. 02/3-27/1	3006
Zadružni register
S p r e m e m ii e
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo;
353.
Besedilo:	Kmetijska zadruga
»Kras«, Sežana.
Vpiše se samostojni obrat »Mlekarna«:, Sežana, ki odkupuje in pasterizira mleko, predeluje mleko v maslo, sir, jogurt, kazein in kazein v lepila in izdeluje led. Poslovodja je Kjuder Ivan, ki podpisuje za obrat, podpisujejo še Miklavec Albin, računovodja, ing. Vouk Herman, upravnik, podpisuje v odsotnosti poslovodje, II rob at Vincenc, pa podpisuje v odsotnosti računovodje, Samostojni obrat je ustanovila zadruga na podlagi sklepa zadružnega sveta /. dne 7. I. 1961. dovoljenje Obč. L O Sežana', št. 05/2--34/1-61 z dne 13. IV. 1961. Obrat samostojno sklopa pogodbe do vrednosti 10.000.IKK) din. preko tega zneska pa le s pristankom uprave zadruge. Kreditne pogodbe obrata
sklepa uprava zadruge s sodelovanjem obrata.
Koper, 26. oktobra 1961.
Zadr I b 37/16	3091
354.
Besedilo: Kmetijska vinarska zadruga, Vipava.
Vpiše se prenehanje samostojnega obrata »Kmetijski obrat«, Vipava, ker posluje odslej v neposredni delavnosti zadruge.
Vpiše se razširitev poslovnega predmeta na delavnost: »Kmetijski obrat«, Vipava s poslovnim predmetom, kot nadrobno naštevajo po-
p odpisov alci Andlovič Just, Veseli Ivan, Premrl Cvetka in vpišejo novi: Rijavec Janko, v. d. upravnika, Lavrenčič Dušan, tehnični vodja kleti, podpisuje v odsotnosti upravnika.
Pri dosedanjem v. d. upravnika Bajcu Ivanu se vpiše, da podpisuje odslej kot komercialist.
Koper, 28. oktobra 1961.
Zadr I a 24/16, 17	3090
trjena pravila, izbrišejo se
Na zasedanju zadružnega sveta z dne 25. III. 1961 so bila sprejeta nova zadružna pravila.
Delavnosti s katerimi se namerava zadruga ukvarjati, so navedene v 2. členu omenjenih pravil.
Zadruga opravlja gospodarske delavnosti na področju gozdarstva, in sicer: gojenje, varstvo in izkoriščanje gozdov v državljanski lastnini; vzdrževanje gozdnih komunikacij, objektov in naprav v gozdovih, ki so prej navedeni; odkup in prodaja gozdnih sortimentov in drugih proizvodov iz omenjenih gozdov neposrednim koristnikom ali njihovim nabavnim organizacijam.
Izbrišeta se delavnosti zadruge: kino in mlin.
Ljubljana, 4. novembra 1961.
Zadr II 216/18	3123
Razglasi sodišč
Družbeni oklici
355.
Besedilo: Kmetijska zadruga, Šempeter pri Gorici.
Izbrišeta se Pajntar Franc in knjigo vodkinja Habe Marica ter vpiše Gregorič Anton, novi direktor.
Zadr I a 108/13	3152
Besedilo: Kmetijska-vrtnarska zadruga z o. j.,- Šempeter pri Gorici.
Vpiše se nadaljnja neposredna dejavnost: Klavnica in mesnica v Pienčah s poslovnim predmetom: Klanje mesa, predelava mesa, izdelovanje mesnih izdelkov ter prodaja mesa in mesnih izdelkov.
Na seji zadružnega sveta z dne
8.	IV. 1961 so bila sprejeta nova pravila.
Dejavnosti, s katerimi se namerava, zadruga ukvarjati, so navedene v 2. členu zadružnih pravil.
Besedilo odslej: Kmetijska zadruga. Šempeter pri Gorici.
Izbriše se članski delež 150 din, delež družinskega člana zadružnika 100 din in desetkratno jamstvo na vpisane deleže.
Izbrišeta se podpisovalca Kožuh Milan in Černič Anton ter vpišejo na novo Gregorič Alojz, komercialist, Kren Roman, računovodja, Pavlin Davorin, sekretar, pa podpisuje v odsotnosti direktorja.
Zadr I a 108/11, 12	3151
Koper, 9. novembra 1961.
356.
Besedilo: Kmetijska zadruga »Jelovica«, Radovljica.
Vpiše se razširitev poslovnega predmeta zadruge in glasi odslej tako, kot nadrobno naštevajo potrjena pravila.
Ljubljana, 20. oktobra 1961.
Zadr III 249/11	2957
357.
Besedilo: Kmetijska zadruga, Loški potok.
I	J 453/59- 36	12384
Dne 21. decembra 1961 ob 10. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 105, prisilna dražba nepremičnin vi. št. 22 in 107, k. o. Maina. Cenilna vrednost je 2,497.224, najmanjši ponu-dek pa 1,664.816 din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je treba priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer se ne bodo mogle več uveljaviti glede nepremičnin v škodo zdražitelja. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 7. novembra 1961.
J 46/57-44	12618
Dne 28. decembra 1961 ob 11. uri bo pri tem sodišču, v sobi št. 105, prisilna dražba nepremičnin vi. št. 117, k. o. Kresnica, Cenilna vrednost je 3,387.505, najmanjši ponudek 2,258.336 din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je treba priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začptkom dražbe, sicer se ne bodo mogle več uveljaviti glede nepremičnin v škodo zdražitelja. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 17. novembra 1961.
J 766/58 J 341/61	12659
Dne 25. januarja 1962 bo ob 12. uri pri tem sodišču, soba št. 3, dražba nepremičnin vi. št. 63, k. o. Mestni vrh. Cenilna vrednost je 388.688, varščina 38.868, najmanjši ponudek pa 259.124 din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je treba priglasiti najpozneje pri dražbenem naroku pred pričetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Sicer pa opozarjamo na
dražbeni oklic na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, dne 11. novembra 1961.
Oklici dedičem
II O 245/61-2	12587
Šantavec Jurij, delavec iz Pul-mertona, ZDA. je bil razglašen za mrtvega z dnem 31. XII. 1960, I R 229/ /60. Nečakinja Veishuhn Katica roj. Šantavec, zdaj neznanega bivališča v Ameriki, naj se priglasi sodišču v enem letu od te objave. Dedinji je postavljen za skrbnika Bačič Geza, kmet iz Križevec 153. Po preteku enoletnega roka bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika. in podatkov, s katerimi razpolaga.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 17. novembra 1961.
Amortizacije
Uvede se postopanje za amortizacijo vrednotnic, katerih imetniki se pozivajo, naj v danem roku priglasijo sodišču svoje pravice, sicer se bodo vrednotnice izrekle za neveljavne
1	R 694'61	10870
Hauptman Marija, - Ljubljana,
Gerbičeva 10, prosi za amortizacijo hranilne knjižice Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani, št. 261731, na ime Hauptman Marija: s saldom 202.081 din. Priglasitveni rok:
2	meseca od te objave.
Okrajno sodišče v Ljubljani, dne 26. septembra 1961.
1 R 1001/61	12335
Herič Marija, delavka, Dragomer, 3, prosi za amortizacijo hranilne knjižice Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani, št. 264593, na ime Herič Marija s saldom 22.000 din. Priglasitveni rok: 2 meseca od te objave.
Okrajno sodišče v Ljubljani, dne 30. oktobra 1961.
I R 1047/61	12664
Ivanjko Rudi. mizar. Ljubljana, Robbova 30. prosi za amortizacijo čeka Komunalne banke 600-11-70, Ljubljana, št. 74593 za znesek 140.000 din.
1 R 925/61	12663
Kumer Mimi. Ljubljana. Dermo-tovu 23. prosi za amortizacijo hranilne knjižice Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani, št. 17453, na ime Mavsar Marjan s saldom 14.672 din.
1 R 791'61	12661
Močnik Cvetka, Ljubljana. Gerbičeva 9, prosi za amortizacijo hranilne knjižice Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani, št. 11412, s saldom 10.720 rlin, na ime Konja-jev Andrej.
V vseh treh primerih je priglasitveni rok 2 meseca od te objave. Okrajno sodišče v Ljubljani, dne 9. novembra 1961.
Razne objave
Razpisi
Št. 10-1-4/4-61 f	12588
Komisija za uslužbenske zadeve pri Obč. LO Beltinci razpisuje delovni mesti:
1.	mesto tajnika Obč. LO in
2.	mesto šefa odseka za gospodarstvo. Za delovni mesti pod točko 1 in 2 se zahteva višja ali visoka strokovna izobrazba z najmanj 5 let upravne prakse na podobnih delovnih mestih. Razpis bo zaključen v 15 dneh po objavi. Kandidati naj v prošnji, kolkovani s 50 din, navedejo šolsko oziroma strokovno izobrazbo in dosedanje službovanje ter kratek življenjepis.
Komisija
St. 1551/1-61	12623
Fakultetni svet fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani razpisuje v oddelku za mohtanistiko: mesto rednega ali izrednega univ. profesorja za predmeta anorganska kemija in stehiometrija. Pogoj: izpolnjevanje pogojev 33. člena splošnega zakona o fakultetah in univerzah;
2	mesti rednih asistentov in sicer za predmet fizikalna kemija metalurških procesov in za predmet železarstvo;
v oddelku za kemijo mesta 3 rednih asistentov za predmete organska kemija, anorganska kemija in v inštitutu za analitsko kemijo;
v oddelku za tekstilno tehnologijo:
1 mesto rednega asistenta za pred- ■ met kemijske tehnološke analize;
v matematično-fizikalnem oddelku :
1 mesto rednega asistenta za predmet mehanika. Pogoj za asistentska mesta: izpolnjevanje pogojev 36. člena sploš. zakona o fakultetah in univerzah. Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom in prilogami naj prosilci vlože v 30 dneh od te objave na dekanat fakultete, Ljubljana, Tomšičeva 7/1.
Fakultetni svet
Št. 01-1-38/5-61	12549
Komisija za uslužbenske zadeve Obč. LO Ljutomer razpisuje delovno mesto tajnika Obč. LO Ljutomer. Za razpisatio delovno mesto se zahteva visoka strokovna izobrazba in najmanj pet let upravne prakse. Interesenti naj vložijo predpisano kolkovano prošnjo z dokazili o šolski izobrazbi, življenjepisom in podatki o dosedanjem službovanju na Obč. LO Ljutomer v 15 dneh od dneva objave tega razpisa.
Komisija
Št. 04-31/1089-61	12665
Razpisna komisija Splošne bolnišnice v Mariboru razpisuje po 138..	142. in 144. členu zakona o
delovnih razmerjih (Uradni list FLRJ, št. 17/61) ter 17., 18. in 19.
členu pravilnika o delovnih razmerjih
prosto delovno mčsto magistra farmacije. Pogoji: farmacevtska fakulteta. Pismene in kolkovane prošnje je treba dostaviti upravi Splošne bolnišnice v Mariboru v 15 Ineh.
Razpisna komisija
Št. 01-KOV-29/10-61	12731
Komisija za uslužbenske zadeve Obč. LO Novo mesto razpisuje delovno mesto
direktorja Komunalne banke, Novo mesto. Pogoj: ekonomska fakulteta ali njej enaka visoka šola. Interesenti naj dostavijo prošnje s prilogami po 31. členu zakona o javnih uslužbencih, z dokazili o šolski izobrazbi in o dosedanji službi komisiji za uslužbenske zadeve Obč. LO Novo mesto do 31. XII. 1961.
Razpisna komisija
Št. 01/2-1-117/61	12550
Občinski ljudski odbor Šentjur pri Celju razpisuje delovno mesto šefa uprave za dohodke. Pogoj je višja strokovna izobrazba in vsaj 5 let ustrezne prakse. Kandidati naj vložijo svoje prošnje, opremljene z dokazili o dosedanjem službovanju pri Obč. LO Šentjur pri Celju v 15 dneh po tej objavi.
Obč. LO Šentjur pri Celju Rozivi upnikom in dolžnikom
naj v danem roku priglasijo terjatve oziroma poravnajo svoje obveznosti do podjetij v likvidaciji, sicer se bodo dolgovi sodno izterjali
12552
Po L členu uredbe o prenehanju podjetij in obrtov (Uradni list FLRJ, št. 51/53) je z odločbo Obč. LO Žalec, št. 02/2-30/1-1960 podjetje Pekarna, Prebold, prenehalo poslovati in prešlo v redno likvidacijo. Priglasitveni rok: 30 dni od te objave.
Likvidacijska komisija
Izgubljene listine
preklicujejo
Babič Anica, Maribor, Šentiljska 103. osebno izkaznico, reg. številka 68272.	12749
Bagan Olga, Piran, Mateotijeva 14, propustnico, številka 38937 (Koper).	12624
Bajc Dušan, Cerknica, Tabor 48, osebno izkaznico, reg. št. 655 (Postojna).	12606
Bajc Marija, Vipava 106, zdravstveno izkaznico, št. 717503 (Ajdovščina).	12199
Bašelj Marija, Tolmin, Brunov drevored 25. zdravstveno izkaznico, št. 727361 (Idrija). ^	12000
Berger Ivan. Videm-Krško, p. Krško, osebno izkaznico, reg. št. 54949 (Trbovlje).	v 12715
Berila Sonja, Jesenice, Cankarjeva 21, us.ebno izkaznico, reg. štev. 92'5 (Jesenice).	12780
Bernik Metka, Kranjska gora 116, osebno izkaznico, reg. št. 330 (Kranj).	12607
Bevčič Mitja. Kranj, Trojarjeva 5, zdravstveno izkaznico, štev. A-240332 (Kranj).	12781
Bida Rozalija. Vodice 57, osebno izkaznico, reg. št. 1663 (Ljubljana-Šiška).	_	12782
Bizjan Alojz, Ljubljana, Cesta na Brdo 92 a, osebno izkaznico, reg. št. 125455 (Ljubljana).	12643
Blatnik Stane, Rimske Toplice, Vodiško 1, delovno knjižico, izdano v Trbovljah.	!270il
Blažek Alojzija, Veliki otok 47, p. Postojna, zdravstveno izkaznico, št. 763-697 (Postojna).	12625
Blažek Franc, Kranj, Zlato polje 5, zdravstveno izkaznico, številka 501429.	12553
Bolarič Filip, Ljubljana-Bičevje 15, zdravstveno izkaznico, izdano v Celju.	12783
Bole Franc, Postojna, Vilharjeva 2, prometno knjižico za motor, znamke »Vespa« 125, evid. štev. S--28292.	12794
Boisilovič Drago, Maribor, Radvanjska 73, delovno knjižico, štev. 604456-3110.	12750
Božič Frančiška, Dobeljevo 19, p. Čemšenik, osebno izkaznico, reg. št. 20375 (Trbovlje).	12554
Bračič Anton, Kranj, Ljubljanska 39, zdravstveno izkaznico, št. 502050 (Kranj).	12200
Brajdič Rudi, Brod, p. Novo mesto, delovno knjižico, št. 453332,/555 (Novo mesto).	12716
; Brstovšek Edo, Trbovlje, Trg svobode 27, zdravstveno izkaznico, št. 550580 (Trbovlje).	12778
Bruinat Oskar, Miren 118, osebno izkaznico, reg. številka 16031 (Gorica).	12573
Bukovec Matija, Mirna Peč, Ve-lilki Kal 6, zdravstveno izkaznico,, izdano v Novem mestu, i 12702 Bukovec Metoda, Gor. Mraševo 2, p. Novo mesto, osebno izkaznico, reg št. 980 (Novo mesto). 12717 Catnik Ema, Razvanje 22, p. Hoče, zdravstveno izkaznico, številka 385461.	12751
Cafuta Anton, Podlehnik 49, osebno izkaznico, reg. številka 4944 (Ptuj).	12731
Cibušek Cveto, Moste 57 pri Kamniku, prometno knjižico za motor, znamke »Panonia«, št. motorja 11/ /0728.	;	^	12-644
Ccrgič Milorad, Ljubljana, Robbova 16, zdravstveno izkaznico, št. A-'OMU na ime čergič Milorad, in št. A-'10282 na ime Cergič Brani-slnobe izdani v Ljubljani. 12608 Čibej Julijana. Ljubljana, Omahneva 15, zdravstveno izkaznico, št. 013549 (Ljubljana).	12675
Col Franc, Pristava 4, p. Ivanč-UT .t-orica, zdravstveno izkaznico kmetij".* ega zavarovanja, izdano v Grosupljem.	12609
Cuk Edvard, Nova Gorica, Kidričeva 55 b, osebno izkaznico, reg., št. 58904 (Gorica).	12784
Devetak Zofija, Ljubljana, Grad 1, osebno izkaznico, reg. št. 19861 in zdravstveno izkaznico, obe izdani v Ljubljani.	12574
Dodlek Zvonko, Vel. Ubeljsko, p. Razdrto, zdravstveno izkaznico, št. 661621.	12795
Drolc Valentin, Spodnje Pirniče 59, pošta Medvode, učno pogodbo, sklenjeno s tovarno »Iskra«, obratom za elektroniko, Ljubljana-Pr-žanj.	12575
Emeršič Mihael, Ljubljana, Tržaška 89, osebno izkaznico, reg. štev. 316 (Ljubljana).	12703
Fartek Jože, Mengeš, Ogrinova 4, osebno izkaznico, reg. štev. 16715 (Murska Sobo-ta).	12610
Feuš Hilda, Maribor, Pohorska 21, osebno izkaznico/ reg. številka 2640-6.	12752
Flajšker Ferdo, Maribor, Ruška 45, o-sebno izkaznico, reg. številka 24601.	12753
Franko Anton, Mostje 75, p. Lendava, roj. 6. IH. 1930, vojaško knjižico.	12057
Franko Fani roj. Sepec, Novo mesto, Kurirska pot 8, osebno izkaznico. reg. številka 3343 (Novo mesto).	12718
Gartnar Štefan, Ljubljana, Janežičeva 12, indeks ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. 12645 Germnt Lenart, Rade-lca 26, p. Radlje ob Dravi, osebno izkaznico, reg. št. 61498 (Maribor).	12590
Gnezda Ciril, Šoštanj, Kajuhova 39, osebno izkaznico, reg. št. 11944 (Idrija) in zdravstveno izkaznico, št. 115355.	11836
Gorenšek Maks, Brdinje 26 b, p. Ravne na Koroškem, zdravstveno izkaznico.	12556
Goričar Franc, Zg. Pobrežje 21, p. Rečica ob Savinji, invalidsko zdravstveno izkaznico, št. 92608 (Mozirje). _ .	12023
Gorjanc Jože, Zgornje Bitnje 63, p. Žabnica, osebno izkaznico, reg. š-t. 40517 (Kranj) in orožni list, št. 308, za lovsko puško, izdan v Kranju.	12676
Govekar Frančiška, Hraše 13, p. Smlednik, zdravstveno izkaznico, izdano v Medvodah.	12677
Grbec Marija, Dvori nad Izolo 64, p. Izola, zdravstveno izkaznico, št. 106232.	12626
Grgovič Martin, Gor. Brezovica 9, p. Šentjernej, osebno izkaznico, reg. št. 7636 (Novo mesto).	12558
Grmovšek Ivanka, Ljubljana, Poljanski nasip 40, osebno izkaznico, reg. št. 5624 (Novo mesto). 12647 Gros Anton, Maribor, Praprotni-kova 6, osebno izkaznico, reg. št. 714.	12754
Gros Anton, Maribor, Praprotni-kova 6, zdravstveno izkaznico, štev. 890487.	' 12755
Grubar Janez, Apnenik 4, p. Šentjernej, osebno izkdznico, reg. štev. 9365 (Novo mesto).	12719
Gubenšek Cecilija roj. Maček, Slov. Bistrica, Mariborska 15, osebno izkaznico, reg. štev. 2368 (Celje ok.).	_	12754
Hafner Ivan, Ljubijana-Ježica, Titova 275, osebno izkaznico, reg. št. 113560 (Ljubljana).	12678
Hauptman Jože, Maribor, Panonska 2, zdravstveno izkaznico, štev. 961660.	12756
Hirsenhauser Zvonko, Maribor, Klinetova 8, zdravstveno izkaznico, št. 923681.	12757
Horvat Andrej, Slavšina 26, p. Vi-tomarci, osebno izkaznico, reg. št. 11974.	12592
Horvat Marija, Maribor, Vinarska 15, osebno izkaznico, reg. številka 64424.	12758
Horvat Štefan, Bogojina 59, osebno- izkaznico, reg. št. 1051 (Lendava).	12389
Hozjan Štefan, Radomlje 72, zdravstveno izkaznico, izdano v Celju.	12679
Hren Gabrijel, Lovrenc na Pohorju 184, osebno izkaznico, reg. št. 51741.	12560
Ivančič Anton, Križevci 20 a, p. Križevci pri Ljutomeru, o-sebno izkaznico, reg. šit. 20944.	11857
Ivoš Pero, Ljubljana, Zibertova 5, zdravstveno izkaznico, št. 1822 (Bugojna). *	12704
Jakin Marija, Nova Gorica, Šolska 9, zdravstveno izkaznico, štev. 700155.	12390
Janežič Jožefa, Peščenik 5, pošta Višnja gora, zdravstveno izkaznico, št. 250476 (Grosuplje).	12785
Jarc Leopold, Škofljica 49. osebno izkaznico, reg. št. 9772.	11740
Jovanovski Marija, Golnik 46, osebno izkaznico, reg. številka 6225 (Kranj).	11806
Kager Alojzija, Jurovski vrh 44, p. Zg. Kungota, osebno izkaznico, reg. št. 26990.	12759
Kajzer Jože, Lovrenc na Pohorju 216, evid. tablico za motor, številka 5-50.	12760
Kamničar Jože, Maribor, Keleminova 6, osebno izkaznico, reg. štev. 20205.	12761
Karner Štefi, Žerjav 52, p. Črna, osebno izkaznico, reg. št. 416 (Ravne na Kor.).	12629
Klančar Ana roj. Podlesek, Kranj, Gorenjesavska 3, osebno izkaznico, reg. št. 1292 (Kranj).	11838
Klemenc Maksimilijan, Podljubelj 102, p. Tržič, zdravstveno izkaznico. št. 529596 (Tržič). 12274 Knez Janez, Hrastnik 14, osebno izkaznico, reg št. 24555.	12086
Kofol Janko, Bača pri Modreju 30, p. Most na Soči, zdravstveno izkaznico, številka 462355 (Novo mesto).	12203
Kolarič Franc, Plitvički vrh 59, p. Gor. Radgona, osebno izkaznico, res. št. 8788 (Radgona).	12562
Kolarič Marija, Ljubljana-Pol je 155, osebno izkaznico, reg. št. 20205 (Murska Sobota).	12705
Koncilija Franc, Mengeš, Lipar-
jeva 14, oseh no izkaznico, reg. št. 1535/50 (Ljubljana).	12648
Kooperativa, export-import, Ljubljana, Miklošičeva 4, ček, štev. AC 817207, tekoči račun 600-11-1-688 Narodna banka, podružnica, Ljubljana.	12706
Kosem Ljubo, Ljubljana, Jenkova 15, osebno izkaznico, reg. štev. 99986/51 (Ljjibljana).	12611
Kodele Peter, Novo mesto, Dilan-čeva 1, osebno izkaznico, reg. štev. 11480 (Novo mesto). '	12720
Košir Angela roj. Eržen, Žiganja vas 21, p. Križe, delovno knjižico, reg. št. 49711 (Kranj).	12312
Kraigher Matjaž, Ljubljana, Kidričeva 5, odločbo o odložitvi vojaškega roka, izdano od vojaškega odseka Ljubljana-Center. 12650 Krajnc Kristina, Paški Kozjak
18,	p. Velenje, zdravstveno izkaznico, št. 950348.	,	11859
Kralj Ivan, Dobova 31, p. Škocjan, osebno izkaznico, reg. številka 29341 (Novo mesto).	12721
Kranjc Leopoldina, Ljubljana, Na peči 36, osebno izkaznico, reg. štdv. 89226/51 (Ljubljana).	12786
Kreft Mitja, Ljubljana, Osojna pot 3, maturitetno spričevalo, izdano od IX. gimnazije v Ljubljani, leta 1956.	12576
Krištof Ivan, Goljek 18, p. Velika Loka, osebno izkaznico, reg. št. 18176 (Trebnje).	12707
»Krka«, trgovsko podjetje na veliko in malo, Brežice, prometno dovoljenje za tovorni avtomobil, znamke »TAM«, št. 1424 (Novo mesto).	12276
Kugonič Tone, Šoštanj, Kajuhova 7, osebno izkaznico, reg. številka 22113.	'	12277
Kugovnič Rozalija, Sp. Javorje
19,	p. Črna, osebno izkaznico, reg. št. 1471 (Slovenj Gradec). 12692
Kuhelj Rozalija, Šentpavel 31, p. Šentvid pri Stični, osebno izkaznico, reg. št. 9249 (Grosuplje). 12649 Kumar Magdalena, Srednja Kanomlja 33, p. Sp. Idrija, osebno izkaznico, reg. št. 5517 (Idrija). 12052 Kustec Ignac, »Tehnogradnje«, p. Ožbalt ob Dravi, zdravstveno izkaznico, št. 446808.	12002
Lang Janez, Videm ob Ščavnici 7, osebno izkaznico, reg. št. 51725 in zdravstveno izkaznico, štev. 532427 (M. Sobota).	12034
Lavrenčič Berta, Ljubljana, Hra-detskega 12 a, osebno izkaznico, reg. št. 31033 (Ljubljana).	12577
Lesjak Marjan, Maribor, Limbuška 21, zdravstveno izkaznico, štev. 911609.	J2762
Leskovic Olči, Ljubljana, Črnuče 193, prometno knjižico za osebni avtomobil, znamke »Fiat 600 dr, št. L J 69-64.	12612
Lisec Martin, Laze 2, p. Boštanj ob Savi, osebno izkaznico, reg. št. 40039 (Krško).	12205
Lombar Franc, Ljubljana, Vegova 6. delovno knjižico, št. 490466/325 (Ljubi jana-Rndnik).	12787
Lorenčič Mirko, Radehova 33,
Lenart v Slov. goricah, osebno izkaznico, reg. št. 57779.	12765
Maček Andrej, Mevkuš 18, pošta Gorje, osebno izkaznico, reg. štev. 18898 (Kranj).	12206
Malovrh Adolf, Šentjošt 57, pošta Horjul,. evid, tablico za motor, št. LJ-13-397, znamke »Panonia«. 12650 Marenk Alojz, Krnica 59, p. Zg. Gorje, osebno izkaznico, reg. štev. 14589 (Radovljica).	12207
Martelanc Jožef, Šempeter pri Gorici 212, osebno izkaznico, reg. št. 38951 (Gorica).	12693
Martinjak Franjo, Ljubljana, Sve-tosavska 26, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja v Varaždinu.	12578
Mijatovdč Jakov, Preserje, zdravstveno izkaznico, izdano v Rasi.	12579
Mitnjek Terezija, Vanča vas 24, p. Tišina, osebno izkaznico, reg. št. 18481 (M. Sobota).	12694
Mitrovič Stojan, Ljubljana, Koro-tanska 1, zdravstveno izkaznico izdano v Zrenjaninu.	12580
Mlinsko podjetje, Murska Sobota, mlinsko' podjetje za promet z žiti, mlevskimi izdelki in krmili, evid. tablico za tovorni kamion, znamke »TAM«, št. MS 13-12.	12493
Močnik Marija, Idrija, Gradnikova 5, zdravstveno izkaznico, štev. 723966 (Idrija).	11544
Modrič Petar, Maribor, Štrekljeva 24, osebno’ izkaznico, reg. številka 8265.	12764
Mohorko Marija, Slemen 114, Selnica ob Dravi, preklic o iz grabljeni osebni izkaznici, reg. št. 48794, ker se je našla.	12765
Molek Ivanka, Breg 28, p. Borovnica, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani.	12581
Mrak Jože, Gaberje 35, p. Brusnice, zdravstveno izkaznico, številka 460185 (Novo mesto).	12722
Mušič Jerica, Loka 87, p. Mengeš, zdravstveno izkaznico, štev. 151019 (Domžale).	12708
Mužar Jože, Novo mesto, Kurirska pot (barake), zdravstveno izkaznico, štev. 11-220404 Novo mesto).	12723
Novak Ciril, Čelevec 15, p. Šmar-jeta, osebno izkaznico, reg. številka 25476 (Novo mesto).	12724
Novinšek Jurij, Ljubljana, Ilirska 22, zdravstveno izkaznico, štev. 071641.	12651
Nukič Helena, Maribor, Koroška 19, osebno izkaznico, reg. številka 10333.	12766
Ogrinc Vladimir, Stranska vas 24. p. Dobrova pri Ljubljani, osebno izkaznico, reg. št. 106363 (Ljubljana).	12709
Okršlar Jure. Ljubljana, Tugo-merjeva 27, osebno izkaznico, reg. št. 55270 (Ljubljana).	12652
Olušk.i Tanja, Jesenice na Gorenjskem, Obrtniška 1, zdravstveno izkaznjco, številka 326056 (Jesenice).	12349
Oto Terezija, Mežica, Onkraj 45,
zdravstveno izkaznico, številka 453806.	12796
Patak Vjekoslav, Ljubljana, Ptujska 19, zdravstveno izkaznico, izdano v Celju.	12681
Pečnik Franc, Toplo 5, p. Črna na Koroškem, zdravstveno izkaznico, številka 456888, na ime Pečpik Drago.	12006
Penič Emilija, Podsreda 56, pošta Podsreda, osebno izkaznico, reg. št. 8443 (Krško).	12593
Perkopec Marija, Brežice, Milav-čeva 35, osebno izkaznico, reg. štev. 1040 (Krško).	12399
Perme Alojzija, Ljubljana, Jurčkova 62, osebno izkaznico, reg. št. 12571 (Grosuplje).	12655
Petelinkar Ivan, Cegelnica 20, p. Novo mesto, zdravstveno izkaznico, št. 461196 (Novo mesto).	12725
Peternel Bernarda, Zabreznica 54, p. Žirovnica, osebno izkaznico, reg. št. 7007 (Kranj).	12594
Petkovič Dragotin, Maribor, Ipavčeva 4, zdravstveno izkaznico, štev. 6479.	12767
Pintar Milena, Nomenj 6, p. Bohinjska Bistrica, osebno izkaznico, reg. št. 18273 (Radovljica). 12566 Pirc Sonja, Maribor, Ob železnici 8, zdravstveno izkaznico, številka 891470.	12768
Pisanski Darja, Ljubljana, Vidovdanska 14, osebno izkaznico, reg. št. 2353/61 in zdravstveno izkaznico, izdani v Ljubljani.	12788
Pišotek Jože, Štatenberg 16, Makole, zdravstveno izkaznico, številka 457812.	12769
Planinšek Roza, Zagorica 16, pošta Vel. Gaber, osebno izkaznico, reg. št. 701 (Trebnje).	12670
Plaveč Anton, Breg 21, p. Novo mesto, osebno izkaznico, reg. štev. 19145 (Novo mesto).	12726
Plesničar Marija, Grčna 59, pošta Nova Gorica, osebno izkaznico, reg. št. 96279 (Gorica).	12741
Podgoršek Janez, Mala vas 79, p. Ljubljana-Ježica, knjižico o pred-vojaški vzgoji, izdano v Ljubljani.	12582
Podpečan Dragica, Ptuj, Bajčeva 15, osebno izkaznico, reg. št. 16675 (Ptuj).	12671
Pogorelc Vili, Ljubljana, Vide Pregarčeve 6, osebno izkaznico, reg. št. 13532 (Kočevje).	12789
Polak Pavla, Tupaliče 50, pošta Preddvor, zdravstveno izkaznico, št. 528858.	12567
Polšak Franja. Ljubljana, Rožna dolina, Cesta V,/20, osebno izkaznico, reg. št. 6334 in zdravstveno izkaznico, št. 159455, izdani v Ljubljani.	12710
Potočnik Justina, Ljubljana, Ulica na grad 3, osebno izkaznico, reg. št. 135955 (Ljubljana).	12654
Predalič Stane, Ljubljana. Ižanska 102, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani.	12613
Premrov Franc, Koprivnik v Bohinju 4, p. Boli. Bistrica, zdravstveno izkaznico, štev. 341719 (Radovljica).	11915
Prosenak Danica, Maribor, Pristaniška 7, zdravstveno izkaznico, št. 315215.	12770
Pučko Franc, Dragovič 14, pošta Juršinci, zdravstveno izkaznico, št. 184604.	12633
Pukšič Rihard, Ljubljana, Aljaževa ulica, osebno izkaznico, reg. št. 412 (Ljutomer).	12655
Rafolt Cecilija, Ljubljana, Kolaj-bova 7. osebno izkaznico, 'reg. štev. 659V59 (Ljubljana).	12656
Raihard Jakob, Radovljica, Gubčeva 8, vojaško knjižico in obrtno dovoljenje. izdano ua Jesenicah.	(1452
Rajhart David, Tomaž pri Ormožu, osebno izkaznico, reg. št. 1095 (Kranj).	i2568
Remškar Lidija. Ljubljana, Grin-tovška 57, zdravstveno izkaznico, št. A-21O056 (Ljubljana).	12614
Remškar Marko, Ljubljana, Dvor-žakova 3, delovno knjižico, številka 154926/86420 (Ljubljana). 12615 Rep Jakob, Nova vas 1, p. Markovcu, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 45170! na ime Reo Stanko.	12569
Rop Avgust, Velenje, Zidanškova 8. osebno izkaznico, reg. št. 16654 (Ptuj).	12672
Rotar Justina. Moše 15, p. Smlednik, osebno izkaznico, reg. številka 136555 (Ljubljana).	12401
Roudi Anton, Ljubljana, Šmartin-«ka ulica, osebno izkaznico, reg. št. 28279 (Murska Sobota) in zdrav-S'vcno izkaznico, izdano v Ljub-Ijdni.	12711
Rozman Ana. Vavta vas 27, pošta Stiaža pri Novem mestu, osebno izkaznico. reg. št. 10695 (Županja, LR Hrvatska).	12727
Ruparčič Ivana roj. Kešmrlj, Sinovima 7, p Sodražica, osebno iz-kaznce, reg. številka 9624 (Ko-čevj-.)	12441
Saje Minka, Domžale, zdravstveno izkažmco, št. 243119.	12790
Senožetnik Lovro, Kali'še, p. Stahovica, zdravstveno izkaznico, štev. 204944 na , ime Senožetnik El-ko.	12742
Wdmšek Anton, Ptuj, Novo na-aeljv 1, osebno izkaznico, številka 57530.	,	12697
Simonič Neža roj. Cvetko, Zabovci 33, i Markovci, osebno izkaznico, reg. š*. 7061 (Ptuj).	12698
Šinigoj Alojz. Nova Gorica, Prvomajska v7, osebno izkaznico, reg. št. 347tO (Gorica).	12356
SU*»šak Ivan. Trbovlje, Kolonija 1. maja 11, osebno izkaznico, reg. št. 2117 (Trbovlje).	12779
Sojer Ignac, Podgorica 79, pošta Dol pri Ljubljani, osebno izkaznico, w': številka 10511 (Ljubljana-čraz"2W.	12712
Soklič Anton, Podhom 56, poeta Gtvje prt Bledu, zdravstveno izkafc-ni<f, št. 336338.	12352
vtime-" Anton, Kočevje, Reška 16 a, oseb v. o izkaznico, reg. števi'-ka '''IV" (Tfočevje).	" 12(37
Stojanovič Ankica, Topla, p. Čr-
na, ošebno izkaznico, reg. št. 29845 (Karlovac).	12638
Strojin Stanislav, Vinkov vrh 2, D. DvOr pri Žužemberku, osebno izkaznico, reg. številka 13613 (Kočevje).	12728
Strojin Stanislav, Vinkov vrh 2, p. Dvor pri Žužemberku, zdravstveno izkaznico, številka 490024 (Novo mesto).	12729
Sušnik Brigita Pavla, Kamnik, Maistrova 18, zdravstveno izkaznico, št. 209976 (Ljubljana). 12657 Svete Alojz, Jezero 17, p. Preserje, osebno izkaznico, reg. številka 55408/55 (Ljubljana).	12616
Šarac Stevan, Maribor, Štrekljeva 24, zdravstveno izkaznico, številka 17276773.	12771
Šega Franc, Brežina 89, p. Brežice, službeno izkaznico, št. NM-32893 (Ljubljana).	12745
Širca Lidija, Podkraj 19, pošta Orešje-Col, osebno izkaznico, štev. 15879 (Gorica).	12442
Škerjanc Lucijan, Ljubljana, Celovška 50, osebno izkaznico, reg. št. 93587/51 (Ljubljana).	12715
Škrabi Ivana roj. Godec, Stojno selo 73, p. Rogatec, osebno izkaznico, reg. št. 10319 (Poljčane). 12090 Škrilec Šarika, Brezovci 59, pošta Puconci, osebno izkaznico, reg. štev. 58366 (Murska Sobota).	12215
Štrukelj Zora, Ljubljana, Miklošičeva 19, osebno izkaznico, reg. št. 64118'/51 (Ljubljana).	12714
Šušteršič Franc, Ljubljana, Celjska 54, zdravstveno izkaznico, št. 994437 (Ljubljana).	12682
Švagelj Zora, Štanjel 58, prepustnico, št. 8042.	12744
Tavčar Jakob, Bled, Narodnih herojev 11, zdravstveno izkaznico, at. 340664.	12214
Tinko Terezija, Maribor. Židovska 12, zdravstveno izkaznico, štev. 976589.	12772
Tkalčič Olga roj. Horvat, Dolenjci 7, p. Adlešiči, osebno izkaznico, reg. st. 13154 (Črnomelj). 12674 Tomažič Ciril, Ljubljana, Posavskega 5, delovno knjižico, številka 29728/32560 (Ljubljana).	12584
Tomažič Marija, Gažon 42, pošta Šmarje pri Kopru, zdravstveno izkaznico, št. 079144.	12797
Topolovec Marija, Zalog. p. Ljub-Ijana-Polje, osebno izkaznico, reg. št. 227 (Ptuj) in zdravstveno izkaznico, št. 198503 (Maribor). 12585 Toth Marija, Murska Sobota, Prešernova 17, zdravstveno izkaznico, št. 403014 (Murska Sobota). 12092 Trampuš Metod, Postojna, Vojkova 13, zdravstveno izkaznico, štev. 761395 (Koper).	12791
Tramšak Berta, Maribor, Maistrova 28, osebno izkaznico, reg. štev. 57327.	12773
Trobevšek Marko, Križ 17, pošta Kamnik, zdravstveno izkaznico, št. 031505 (Ljubljana).	12586
Ude Katarina, Ljubljana, Streliška 36, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani,	12683
Uhernik Martin, Otočec 31, pošta
Otočec ob Krki, osebno izkaznico, reg. št. 14035 (Novo mesto). 12730 Valenčič Aleksander, Mala Pristava 25, p. Košana, osebno izkaznico, reg. št. 26888 (Koper). 12602 Valenčič Hinko, Ljubljana, Nje-guševa 6, zdravstveno izkaznico, št. 148940 (Ljubljana).	12792
Valič Viktor, Sotina 86, p. Roga-šovci, osebno izkaznico, reg. številka 57949 (Murska Sobota). 12571 Vehar Ivan, Podpeč 44, p. Preserje, osebno izkaznico, reg. številka 12938 (Ljubljana).	12617
Vidojevic Alojzija, Podstenjšek 2, p. II. Bistrica, osebno izkaznico, reg. št. 6297 (Sisak).	12603
Vogrin Ernest, Dvorjane 23, p. Sp. Duplek, osebno izkaznico, reg. št. 51507.	12774
Vovk Albert, Stomaž 55, p. Dobravlje, osebno izkaznico, reg. št. 12839 (Gorica).	12320
Vrabič Leopold, Sv. Jurij 34, pošta Rogatec, osebno izkaznico, reg. št. 10032 (Poljčane).	12094
Vračko Ivan, Maribor, Gosposvetska 19, osebno izkaznico, reg. štev. 38506. ,	12775
Weber Marko, Ljubljana, Vižmar-je 131, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani.	12658
Zajc Cveta, Sneberje 14, pošta Ljubljana-Polje, osebno izkaznico, reg. št. 509 (Ljubljana-Polje). 12684 Zakoč Karel, Stanjevci 17, Petrovci, zdravstveno izkaznico kmeti jskega zavarovanja, št. 541787.	12604
Založnik Stane, Ljubljana, Trstenjakova 16, osebno izkaznico, reg. št. 303 (Ljubljana-Center). 12793 Zobarič Zofija, Jesenice 25, pošta Jesenice na Dol., zdravstveno izkaznico, št. 527541.	12799
Zobec Jožica, Velenje, Kersnikova 6. osebno izkaznico, reg. številka 22859 (šeštanj).	12572
Zorko Janez, Senčak 16, p. Juršinci, osebno izkaznico, reg. številka 4447.	12641
Zoirkc Marko, Maribor, Celjska 10, zdravstveno izkaznico, številka 984559.	12776
Zupan Janez, Bled, Ribenska 6. zdrav, izkaz. št. 125553.	12215
Žar er Frančiška, Mežica 50, osebno izkaznico, reg. š‘. 39175.	12747
Žerjav Jože. Liubljana, Martina Krpana 28, os*-'-no izkaznico, reg. štv. 106/59 (Žužemberk) in zdravstveno izkaznico, številka A-218166 (Ljubljana).	12685
Žgajnar Jožica, Ljubljana, Fran-kopanska 27, osebno izkaznico, reg. št. 42 (Ljubljana-Vič).	12686
Žohar Amalija roj. Upelj, Zagorje ob Savi, osebno izkaznico, reg. štev. 16043.	^	^	12687
Žuber Franc, Kred 5, p. Kobarid, osebno izkaznico, reg. št. 5408. 12748 Žuga Danica, Maribor, Gozdna 14, zdravstveno izkaznico, številka 389978	12777
Žuran Maks, Podgorci 10, zdravstveno izkaznic) kmetijskega zavarovanja. številka 473159 na ime Žuran Anton.	12380
Izdaj« »Uradni Ust LRS« — Direktor In odgovrnl urednik: .1 "-e Jura* — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča, v Ljubljani