STRATEŠKE USMERITVE, UKREPI IN ANALIZE IZOBRAŽEVALNE POLITIKE Institucionalna samoevalvacija v vzgoji in izobraževanju v Sloveniji Analiza stanja KONČNO RAZISKOVALNO POROČILO STRATEŠKE USMERITVE, UKREPI IN ANALIZE IZOBRAŽEVALNE POLITIKE Institucionalna samoevalvacija v vzgoji in izobraževanju v Sloveniji Analiza stanja KONčNO RAZISKOVALNO POROčILO Institucionalna samoevalvacija v vzgoji Vodja: in izobraževanju v Sloveniji doc. dr. Vesna Podgornik, Univerza v Ljubljani, Pedagoška in Analiza stanja Filozofska fakulteta Končno raziskovalno člani: poročilo Dr. Janez Vogrinc, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Dr. Sanja Berčnik, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Dr. Laura Rožman Krivec, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Miha Matjašič, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Dr. Matej Vošnjak, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Dr. Mara Cotič, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta Dr. Sonja Rutar, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta Dr. Milena Ivanuš Grmek, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta Dr. Monika Mithans, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta Sabina Ograjšek, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta Priročnik je nastal v okviru projekta fakulteta sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, in Evropska unija – Dr. Janica Kalin, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Dr. Danijela Makovec Radovan, Univerza v Ljubljani, Filozofska Analitsko središče. Projekt Analitsko središče Janja Bogataj, Vrtec Škofja Loka NextGenerationEU. Projekt se izvaja skladno z Načrtom za okrevanje in odpornost (NOO) v okviru Anton Baloh, Osnovna šola Vojke Šmuc Izola razvojnega področja C3 - Pametna, trajnostna Urban Prosen, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici in zeleni prehod (C3 K5), za ukrep C3.K12. Ema Kozar, Ekonomska šola Ljubljana in vključujoča rast, komponente C3 K5 - Krepitev Dr. Silva Bratož, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta IE / Celovita transformacija (trajnost in odpornost) Patricija Sedminek, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta zelenega in digitalnega izobraževanja. Barbara Bednjički Rošer, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta Dr. Darja Plavčak, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta Barbara Sraka Petek, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta Izdal in založil: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje Predstavnik: dr. Vinko Logaj Humanfrog Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani Oblikovanje: Spletna publikacija COBISS.SI-ID 262222339 ISBN 978-961-7202-53-3 (PDF) Publikacija je dosegljiva na: www.zakakovost.si/files/2025/12/analiza_samoevalvacije.pdf Ljubljana, 2025 Publikacija je brezplačna. V S E B I N A UVOD 5 ANALIZA FOKUSNIH INTERVJUJEV 158 Razlogi za raziskavo 14 Opredelitev ciljev analize 17 POVZETEK TEMELJNIH UGOTOVITEV 182 Metodologija ANALIZE STANJA 19 Postopki analize podatkov 20 PREDLOGI SISTEMSKIH OBLIK PODPORE 193 ANALIZA SAMOEVALVACIJSKIH POROČIL IN NORMATIVNIH SPREMEMB ZA 21 IZVEDBO KAKOVOSTNIH PROCESOV VRTCEV IN ŠOL INSTITUCIONALNE SAMOEVALVACIJE Analiza samoevalvacijskih poročil vrtcev 23 Analiza samoevalvacijskih poročil osnovnih šol 33 LITERATURA 198 Analiza samoevalvacijskih poročil srednjih šol 43 ANALIZA PODATKOV, ZBRANIH Z 53 ANKETNIMI VPRAŠALNIKI ZA RAVNATELJE IN STROKOVNE DELAVCE Ravnatelji 58 Strokovni delavci 119 4 U V O D 5 OD UV V zadnjih desetletjih se v številnih državah, ki se zavedajo pomena uspešnega vzgojno-izobraževalnega sistema, veliko pozornosti posveča pojmu kakovosti. V okviru nacionalnih projektov se oblikujejo sistemske rešitve, povezane z ugotavljanjem in zagotavljanjem kakovosti v vzgoji in izobraževanju. V Evropi je ta proces še dodatno spodbudila povezava evropskih držav v Evropsko unijo, ki si je zadala skupne cilje tudi na področju vzgoje in izobraževanja. Že leta 2001 si je Evropska unija prizadevala doseči cilje, kot so zagotavljanje kakovostne institucionalne predšolske vzgoje in obveznega šolanja čim večjemu številu otrok, kakovostno poklicno in splošno izobraževanje ter nadaljevanje vseživljenjskega izobraževanja (Pluško idr., 2001a). Kakovost je sicer težko opredeljiv pojem, saj se spreminja v prostoru in času ter ima veliko pomenov. Zato je pri opredeljevanju kakovosti vedno potrebna razprava o tem, kaj je tisto, kar prispeva k dobri šoli1 (Sallis, 2002). Kakovosti tudi ni mogoče doseči s programskim poenotenjem, zato so se že pred več kot dvema desetletjema zavedali, da se mora Evropska unija zavzemati za vzpostavljanje mehanizmov, ki jih je mogoče uporabiti za to, da različne države na različne načine in ob pomoči mehanizmov ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti poiščejo svojo lastno pot do višje kakovosti sistema vzgoje in izobraževanja (Pluško idr., 2001a; Pluško idr., 2001b). Tako so v mnogih državah Evropske unije nastajali projekti za kakovostno šolo, ki si niso 1 V poročilu poimenovanje šola zajema vrtec, osnovno šolo in srednjo šolo. 6 OD UV prizadevali kakovosti urejati z osrednjega mesta države (npr. ministrstva, pristojnega za šolstvo, zavoda za šolstvo, šolske inšpekcije ipd.), ampak so poskušali vzgojno-izobraževalnim institucijam od zunaj zagotoviti predvsem strokovno pomoč in podporo pri ugotavljanju in zagotavljanju kakovosti. To pomeni, da se koncept kakovosti razvija na strokovni avtonomiji šole in učitelja oz. strokovnega delavca v vzgoji in izobraževanju. Filozofija zagotavljanja kakovosti v šoli se je razvijala premo sorazmerno s pojmovanjem avtonomije šole (Medveš, 2000). Šole imajo vedno več avtonomije in s tem se nanje prenaša tudi odgovornost za lasten razvoj in kakovost. Področje ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti je v Sloveniji omenjeno v različnih nacionalnih strateških dokumentih, poudarjeno pa je tudi v različnih nadnacionalnih dokumentih: npr. v Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (1995), Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (2011), Nacionalnem programu vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033, Strategiji vseživljenjskosti učenja v Sloveniji (Jelenc, 2007), Strategiji razvoja Slovenije do 2030 (2017), Sporočilu Evropske komisije, Razvoj šol in odlično poučevanje za dober začetek v življenju (2017), Agendi Združenih narodov o trajnostnem razvoju do 2030 (2015), nastali so Protokol za uvajanje izboljšav in samoevalvacijo v šolah in vrtcih (2014), Priporočila šolam za izvajanje samoevalvacije: ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju (2007), leta 2017 je bil na kolegiju ministrice potrjen osnutek Nacionalnega okvira za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti na področju vzgoje in izobraževanja (2017), organizirana je bila konferenca Skupaj gradimo kakovost (2018), nastala je zbirka Kakovost v vrtcih in šolah (2022), ki opredeljuje poenoten okvir ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti. 7 OD UV Formalno pravno ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti na področju šolstva opredeli Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI 2007, 2008), ki v 48. in 49. členu ravnatelju naloži dolžnost ugotavljati in zagotavljati kakovost. Kot vrsto evalvacije zakon ravnatelju nalaga samoevalvacijo. Vodstva šol so dolžna pripraviti letno poročilo o samoevalvaciji šole. Letno samoevalvacijsko poročilo mora biti sprejeto na svetu šole. Analiza uresničevanja letnega delovnega načrta, ki jo šole opravljajo in jo je mogoče razumeti kot obliko samoevalvacije, je uporabna kot izhodišče za nadaljnje načrtovanje dela. Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (2006) pa še dodatno konkretizira pravila zagotavljanja kakovosti poklicnega in strokovnega izobraževanja, in sicer s sklicevanjem na skupni evropski okvir zagotavljanja kakovosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju, z obvezo po ustanovitvi komisije za kakovost in z zahtevo po vsakoletni objavi poročila komisije za kakovost na spletni strani šole. Slovenija se je z osredotočanjem ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti na samoevalvacijo odločila za odmik od poudarjanja ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti kot procesa nadzora nad delom vzgojno-izobraževalnih institucij in pedagoških delavcev (Kovač Šebart in Krek, 2001). Namesto osredotočanja na zunanje preverjanje doseženih rezultatov in načrtovanje postopkov za njihovo izboljševanje opažamo prenos odgovornosti za kakovost vzgoje in izobraževanja na institucije in pedagoške delavce (Kos Kecojević in Gaber, 2011). Evalvacijo lahko opredelimo kot sistematično zbiranje podatkov o nekem pojavu z namenom, da o njem podamo vrednostno sodbo in/ali ga na tej podlagi tudi izboljšamo (Marentič Požarnik, 1999). Evalvacija je torej proces ugotavljanja, v kolikšni meri in na 8 OD UV kakšen način smo dosegli zastavljene cilje. Izvajamo jo, da bi ovrednotili kakovost, uporabnost, učinkovitost ali pomembnost tistega, kar evalviramo, in identificirali potrebne izboljšave. Dejavnike, za katere se izkaže, da imajo pozitiven vpliv na doseganje postavljenih vzgojno-izobraževalnih ciljev, obdržimo tudi v prihodnje, pri tistih področjih, na katerih želeni cilji niso doseženi, pa je treba razmisliti o vzrokih za to in jih v nadaljevanju izvajanja poskusiti izboljšati. Evalvacija v splošnem tako pomeni pridobivanje informacij (po ustreznih kriterijih, z merjenji in ustrezno analizo) z namenom, da bi dobili racionalno podlago za presojo v odločitvenih situacijah (Stufflebeam, 1985; Cohen, Manion in Morrison, 2018). Pri samoevalvaciji pa gre za notranjo kontrolo kakovosti lastnega delovanja ter izboljševanje programa (Plestenjak in Cencič, 1999). Šole same opredelijo, katera področja so zanje pomembna, kako jih bodo spremljale in evalvirale. Samoevalvacijo lahko opredelimo tudi kot refleksijo o pomembnih vidikih vzgojno-izobraževalnega dela, ki vodi k vrednotenju trenutnega delovanja vzgojno-izobraževalne institucije, oziroma kot načrtno, sistematično, strukturirano in nenehno pozornost, ki jo šole namenjajo kakovosti svojega dela. Predpostavlja se, da nihče ne more več storiti za izboljšanje učiteljevega dela kot prav učitelj sam, vendar samoevalvacija ni »nekakšna subjektivna, poljubna ocena, ki jo posamezna šola ali učitelj poda o svojem delu« (Medveš, 2000, str. 15), temveč gre za zahtevo po objektivnem spoznavanju. Temeljni smisel samoevalvacije je, da šola in učitelji pridejo do ocen o svojem stanju sami z uporabo različnih raziskovalnih metod, tehnik zbiranja podatkov in instrumentov, ki so lahko standardizirani ali narejeni za potrebe konkretne (samo)evalvacijske raziskave (prim. Medveš 2000). Samoevalvacija prispeva 9 OD UV k boljšemu samospoznavanju in samorazumevanju lastnega pedagoškega dela tistih, ki so vanjo vključeni, zato je treba v vseh fazah samoevalvacije k sodelovanju pritegniti čim širši krog prizadevnih. Bistvena prednost samoevalvacije je v tem, da šola samostojno s svojimi lastnimi močmi in viri skrbi za dvigovanje in ohranjanje lastne kakovosti. Uspešne samoevalvacije šol so odvisne od vzajemne podpore, zaupanja, odprtosti in sodelovanja med strokovnimi delavci (Hargreaves in Fullan, 1992; Vanhoof idr., 2011). Za kakovostno in poglobljeno izvedbo samoevalvacije je pomembno zavedanje, da samo en vir podatkov (na primer subjektivni podatki, kot so mnenja različnih udeležencev) za natančno analizo ne zadošča, saj ima vsak pristop oz. vsak vir podatkov svoje prednosti in pomanjkljivosti. V zagotavljanju kakovosti šole se morata prepletati eksterni in interni nivo, objektivni podatki (npr. dosežki, ki se lahko relativno objektivno ugotavljajo) in subjektivni podatki. »Oba procesa sta prepletena in pomembna, saj omogočata razvoj avtonomije posamezne institucije, obenem pa odpirata nova področja razvoja kakovosti izobraževanja – v smeri učeče se šole/družbe« (Tratnik, 2006, str. 19). V Sloveniji je na nacionalni ravni vzpostavljen tudi sistem zbiranja objektivnejših podatkov, zlasti o učnih dosežkih učencev. Tudi ti podatki predstavljajo pomemben vir informacij v procesih ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti dela šol. Podatke o učnih dosežkih učencev zbere Državni izpitni center vsako leto s pomočjo obveznega nacionalnega preverjanja znanja v 9. razredu osnovne šole, od šolskega leta 2013/14 tudi v 6. razredu osnovne šole, od šolskega leta 2024/25 pa tudi v 3. razredu. Na ravni srednje šole se ti podatki zbirajo s pomočjo mature ob zaključku gimnazije in s 10 OD UV pomočjo poklicne mature ob zaključku srednjih strokovnih in poklicnih šol (Zakon o maturi 2007 in Zakon o osnovni šoli 1996, 2006). Tako pridobljeni podatki se lahko, v kombinaciji z drugimi podatki, uporabijo za evalvacijo nacionalnega sistema vzgoje in izobraževanja. Slovenija sodeluje tudi v različnih mednarodnih raziskavah (npr. PISA, TIMMS itd.), ki temeljijo na primerjavi učnih dosežkov učencev različnih držav na posameznih področjih (npr. matematika, naravoslovje, pismenost itd.). S temi podatki, če so ustrezno preučeni in interpretirani, država pridobi pomemben element ocenjevanja mednarodne primerljivosti sistema vzgoje in izobraževanja (Gaber idr., 2011). Podatki, zbrani na eksteren način, imajo zagotovljeno višjo stopnjo objektivnosti izvedbe, vrednotenja in interpretacije dosežkov, omogočajo primerjavo dosežkov posameznika z njegovimi vrstniki na nacionalni (npr. nacionalno preverjanje znanja, matura) ali mednarodni ravni (npr. TIMSS, PISA), šolski strokovni delavci pa pridobijo pomembno dodatno (bolj objektivno) povratno informacijo o znanju učencev in s tem posredno tudi o svojem delu. Za pravilno interpretacijo podatkov, zbranih na eksteren način, pa je treba upoštevati značilnosti posamezne institucije, v kateri so učenci oz. v kateri delajo strokovni delavci, kar pa najbolje vedo strokovni delavci, ki institucijo, v kateri delajo, dobro poznajo. Upoštevati je torej treba celoten kontekst (v kakšnem socialno-kulturnem okolju je ta institucija, kakšne so značilnosti učencev, kakšno je sodelovanje med starši in pedagoškimi delavci, kakšne možnosti imajo strokovni delavci za svoj profesionalni razvoj, kakšna je materialna opremljenost institucije itd.), zato je pomembno, da v samoevalvacijskih procesih uporabljamo različne vire podatkov in na tej osnovi načrtujemo ukrepe, ki naj bi pripeljali do večje kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela. 11 OD UV Pedagoški delavci bi morali samoevalvacijo razumeti kot del svojega običajnega delovanja in kot integralni del reflektiranega pedagoškega dela. V šoli oz. vrtcu morata biti seveda vzpostavljeni ustrezna kultura in klima, poleg tega pa mora biti institucija ustrezno organizirana za izvajanje samoevalvacije, zato je treba na šolah in v vrtcih zagotoviti ustrezne pogoje, v katerih bo vsak posamezen pedagoški delavec kritično spremljal in vrednotil svoje delo, pri čemer je ključnega pomena, da se učitelji oz. vzgojitelji in ostali strokovni pedagoški delavci ustrezno usposobijo za izvajanje samoevalvacije. Procesi ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti so tesno povezani z raziskovalnim delom oz., konkretneje, z izvajanjem samoevalvacijskih raziskav. Ko je odgovornost za zagotavljanje kakovosti prenesena na posamezno šolo, se pričakuje, da so tudi pedagoški delavci motivirani in usposobljeni za izvajanje samoevalvacije. Ideja, da bi se morali pedagoški delavci ukvarjati tudi z raziskovalnim delom oziroma da bi morali biti razmišljajoči praktiki, izhaja že iz angleškega projekta Ford Teaching (1973–1976), v okviru katerega so pedagoške delavce usposabljali za samoevalviranje vzgojno-izobraževalne prakse in izvajanje akcijskih raziskav (Stenhouse, 1975). Samoevalviranje vzgojno-izobraževalne prakse so obravnavali kot sestavni del vsakodnevnih nalog pedagoškega delavca, rezultati samoevalvacije pa so predstavljali osnovo za nadaljnje načrtovanje vzgojno-izobraževalnega dela. V ozadju je obravnava učiteljev kot ekspertov, ki najbolje poznajo razred in učence v njem, hkrati pa imajo učitelji potrebo po še boljšem razumevanju procesov učenčevega razvoja znanja in učenja, do česar naj bi prišli s pomočjo izvajanja samoevalvacije. V tem kontekstu so učitelji obravnavani kot poznavalci in zastopniki svojega razreda, šole in izobraževanja na splošno. Učitelji niso več 12 OD UV le (implicitni ali eksplicitni) prejemniki in implementatorji/vnaševalci idej, ki jih razvijajo drugi, ampak ideje razvijajo in evalvirajo sami (Cochran-Smith in Demers 2008; Meijer idr., 2013). Evalvacijske študije programov v nekaterih skandinavskih deželah (npr. Niemi, 1999; Jussila in Saari, 2000) so pokazale, da je usposabljanje za raziskovanje, ki vključuje tudi samoevalvacijo, pomembna komponenta učinkovitega sistema izobraževanja pedagoških delavcev. Pedagoški delavci kot strokovni delavci ne morejo biti zgolj implementatorji odločitev, ampak morajo aktivno sodelovati pri njihovem oblikovanju in sprejemanju ter evalviranju njihovega uresničevanja (Niemi in Jakku-Sihvonen, 2006). Kot zapiše MacBeath (2011, str. 361), gre za premik paradigme od pasivne in podrejene vloge k aktivni vlogi, v kateri so pedagoški delavci prvi gibalci samoevalvacije in prevzemajo odgovornost za svoj individualni in kolektivni poklicni razvoj. Da bi pedagoški delavci lahko prevzeli odgovornost za svoj individualni razvoj in tudi za kakovost institucije, v kateri delajo, morajo imeti zagotovljene ustrezne pogoje. Kot je pokazala empirična raziskava (Podgornik, 2014), slovenski učitelji, svetovalni delavci in ravnatelji osnovnih ter srednjih šol menijo, da je najpogostejša težava, s katero se pedagoški delavci srečujejo pri izvajanju samoevalvacije, njihova (pre)zaposlenost z drugimi zadolžitvami. Odločitev za samoevalvacijo na šoli mora temeljiti na širšem konsenzu vseh vpletenih. Samoevalvacija lahko postane pomemben dejavnik razvoja, vendar je, kot zapiše Medveš, (2000), treba razvijati kulturo za samoevalvacijo in klimo za zagotavljanje kakovosti v šolah in drugih vzgojno-izobraževalnih institucijah. Bistvo prave klime za zagotavljanje 13 OD UV kakovosti je v tem, da sprejme šola hotenje k izboljševanju dela kot trajno strokovno nalogo (prav tam). Uspešne samoevalvacije šol so odvisne od vzajemne podpore, zaupanja, odprtosti in sodelovanja med strokovnimi delavci (Hargreaves in Fullan 1992; Vanhoof idr. 2011). Na pogostnost izvajanja samoevalvacije najmočneje vplivata (1) odnos pedagoških delavcev do svojega profesionalnega razvoja in (2) njihovo mnenje o pozitivnih učinkih samoevalvacije. Najšibkejša povezanost, a še vedno statistično pomembna, pa je (3) med pogostnostjo izvajanja samoevalvacije in mnenjem pedagoških delavcev o tem, kakšna je klima v šoli glede raziskovanja in izvajanja samoevalvacije (Podgornik, 2014). R A Z L O G I Z A Postopki ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti v naših vzgojno-izobraževalnih R A Z I S K A V O institucijah so bili podprti z različnimi projekti za kakovost (Milekšič in Kos Kecojević, 2011). Prvi poskus sodobnejšega pristopa k samoevalvaciji osnovnih šol najdemo leta 1996/97 v okviru projekta Zavoda RS za šolstvo z naslovom Ogledalo ter v projektu Šole za ravnatelje Mreže učečih se šol v šolskem letu 1998/99. Leta 1995 se je pod okriljem Pedagoškega inštituta začel projekt Korak za korakom, ki razvija »metodologijo na otroka osredotočene vzgoje in izobraževanja«. Znotraj njega so se od leta 1999 razvijali in potekali različni projekti. Leta 2002 je na podlagi teh projektov nastal certifikat odličnosti za vzgojitelje/učitelje ISSA (ISSA – International Step by Step Association). Leta 2001 se je z ugotavljanjem in zagotavljanjem kakovosti ukvarjal projekt Modro oko, ki je nadaljevanje projekta Pojmovanje kakovosti v vzgoji in izobraževanju v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah (Pluško idr., 2001a; Pluško idr., 2001b). V letu 2005/06 se je začel pilotni projekt Slovenskega instituta za kakovost in meroslovje z modelom Kakovost za prihodnost vzgoje 14 OD UV in izobraževanja, v katerem je sodelovalo 15 vzgojno-izobraževalnih zavodov na treh ravneh (trije vrtci, štiri osnovne šole in osem srednjih šol). Leta 2006 se je ob spodbudi razpisa Evropskega socialnega sklada začelo še nekaj projektov na področju osnovne šole, npr. Do višje kakovosti s samoevalvacijo, Od kakovosti k odličnosti. V obdobju od 2016 do 2019 je potekal program Vzpostavitev, dopolnitev in pilotni preizkus modela ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti na področju vzgoje in izobraževanja. Namen programa je bil opredelitev skupnega koncepta ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti na ravni vrtcev, osnovnih in srednjih šol. Med pomembnimi dosežki projekta pa je zbirka publikacij Kakovost v vrtcih in šolah. V okviru projekta Zasnova in uvedba sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti vzgojno-izobraževalnih organizacij (2009–2014), ki ga je vodila Šola za ravnatelje, so preverili, kateri izmed projektov, ki so se izvajali v preteklosti, še vedno živijo v praksi. Na vzorcu približno četrtine osnovnih šol so ugotovili, da se vsi projekti, ne glede na to, kdaj so se začeli ali končali, na različne načine še vedno pojavljajo v praksi. Nekatere še naprej vodijo in usmerjajo različne institucije; v praksi najpogosteje zasledimo projekt Šole za ravnatelje Mreže učečih se šol (62,0 %), sledi projekt MŠŠ Modro oko (35,2 %) in projekt Slovenskega instituta za kakovost in meroslovje Kakovost za prihodnost vzgoje in izobraževanja (25,9 %). V manjšem deležu je opaziti še projekt Zavoda RS za šolstvo Ogledalo (12,0 %) in druge projekte, med katerimi zasledimo Konzorcij dobrih šol (Glasserjeve dobre šole), Korak za korakom (Pedagoški inštitut), Od kakovosti do odličnosti (OŠ Brežice), večletno samoevalvacijo po metodi SPIN (slabosti – prednosti, izzivi – nevarnosti) in nekatere druge pristope (Milekšič in Kos Kecojević, 2011). 15 OD UV Leta 2014 (Podgornik, 2014) smo na reprezentativnem vzorcu pedagoških delavcev osnovnih šol ugotovili, da je med najbolj znanimi projekt Mreže učečih se šol (kar 80,7 % ravnateljev, 65,9 % svetovalnih delavcev in 58,7 % učiteljev je odgovorilo, da ta projekt dobro oziroma zelo dobro pozna), približno dve petini ravnateljev dobro ali zelo dobro poznata projekt Ogledalo (41,8 %), Kakovost za prihodnost vzgoje in izobraževanja (41,7 %), Modro oko (41,3 %) in Do višje kakovosti s samoevalvacijo (40,2 %), približno tretjina jih dobro ali zelo dobro pozna Korak za korakom (34,3 %) in Od kakovosti do odličnosti ter le desetina Konzorcij dobrih šol (11,8 %). Na splošno ravnatelji precej bolje poznajo vse projekte za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti kot ostali pedagoški delavci, zaposleni na osnovnih šolah. Svetovalni delavci pa poznajo projekte za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti bolje kot učitelji. Poznavanje različnih projektov je med pedagoškimi delavci različno. čeprav se je večina projektov zaključila že pred mnogimi leti, je poznavanje nekaterih projektov relativno dobro. Poznavanje nekega projekta pa še ne pomeni nujno tudi uporabe tega projekta, zato smo učitelje, svetovalne delavce in ravnatelje osnovnih šol tudi vprašali, ali v instituciji, kjer so zaposleni, za samoevalviranje oz. ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti uporabljajo katerega od navedenih projektov. Med tistimi, ki so zaposleni na institucijah, kjer uporabljajo katerega od naštetih projektov ali celo več kot en projekt, jih je največ odgovorilo, da uporabljajo projekt Mreže učečih se šol (n = 434). Bistveno manj anketirancev je odgovorilo, da uporabljajo projekt Do višje kakovosti s samoevalvacijo (n = 107). Tema projektoma pa sledijo: Kakovost za prihodnost vzgoje in izobraževanja (n = 61), Korak za korakom (n = 54), Od kakovosti do odličnosti (n = 26), Modro oko (n = 25) in Ogledalo (n = 16). Med pedagoškimi delavci srednjih šol sta dve tretjini ravnateljev (66,7 %), polovica svetovalnih delavcev (51,7 %) in dobri dve petini 16 OD UV učiteljev (43,0 %) na vprašanje o tem, ali na instituciji, kjer so zaposleni, uporabljajo katerega izmed nacionalnih projektov za kakovost, odgovorili pritrdilno. Med temi jih je največ navedlo, da uporabljajo projekta Mreže učečih se šol in POKI (Ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje) (Podgornik, 2014). Iz navedenega izhaja, da se z razvojem sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti v našem vzgojno-izobraževalnem sistemu ukvarjamo že skoraj tri desetletja in da je bil ta razvoj podprt z različnimi projekti, ki so imeli tudi nekoliko različne vsebinske in procesne poudarke. Posledično enoten sistem ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti, ki bi veljal za vse ravni vzgojno-izobraževalnega sistema, v Sloveniji ne obstaja. Ker pa obstajajo različni elementi, ki so bili vpeljani tudi s pomočjo različnih projektov, je potrebna raziskava, ki bo najprej analizirala stanje institucionalne samoevalvacije v vzgoji in izobraževanju v Sloveniji in na tej osnovi predlagala nadaljnje usmeritve za razvoj področja ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti ter podporo procesom samoevalvacije v šolah in vrtcih. Raziskava Institucionalna samoevalvacija v vzgoji in izobraževanju v Sloveniji – analiza stanja je bila izvedena med 1. 9. 2023 in 30. 11. 2024. V nadaljevanju podrobneje predstavljamo podatke, zbrane z analizo stanja. O P R E D E L I T E V Na osnovi Javnega povabila, ki ga je objavilo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, je C I L J E V A N A L I Z E bil globalni cilj raziskave s pripravo analize stanja določiti nadaljnje usmeritve za razvoj S TA N J A področja ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti ter podporo procesom samoevalvacije 17 OD UV v šolah in vrtcih. Globalni cilj z namenom operacionalizacije raziskovalnih vsebin razčlenjujemo na pet širših vsebinskih sklopov (operacionalizacija ciljev): CILJ 1: identificirana prednostna vsebinska področja samoevalvacije, ki jo izvajajo šole in vrtci, ter temeljni cilji načrtovanih ali vzpostavljenih izboljšav; CILJ 2: sintezni in sistemsko reprezentativni pregled poteka procesov samoevalvacije v šolah in vrtcih s poudarkom na oceni kakovosti procesov in rezultatov ter njihove umeščenosti v nadaljnjem delovanju šole in vrtca (pregled vključenosti deležnikov in prepoznanih ovir za kakovostno izvedbo samoevalvacije; identificirani viri podatkov, ki jih šole in vrtci uporabljajo pri izvedbi samoevalvacije, in morebitni manki ter potrebe po razvoju sistemskih virov podatkov in orodij za institucionalno samoevalvacijo); CILJ 3: pripravljena ocena obstoječih in dodatno potrebnih kompetenc ravnateljev in strokovnih delavcev za samoevalvacijo ter predlogi za krepitev teh kompetenc (npr. identifikacija potrebnih znanj ter oblik izobraževanj in usposabljanj, ki jih ravnatelji in ostali strokovni delavci potrebujejo za izvedbo samoevalvacije); CILJ 4: oblikovani predlogi sistemskih oblik podpore za izvedbo kakovostnih procesov samoevalvacije; CILJ 5: oblikovani predlogi sistemskih in normativnih sprememb za nadgradnjo kakovosti in učinkovitosti procesov institucionalne samoevalvacije. 18 OD UV M E T O D O L O G I J A Raziskovalni načrt temelji na kombiniranem metodološkem pristopu, s katerim je zagotovljena celostnost in večplastnost prečnega zbiranja kvantitativnih in kvalitativnih podatkov ob upoštevanju etičnih načel pedagoškega raziskovanja ter uredbe GDPR (Komisija za etiko, b. d.; Varstvo osebnih podatkov, b. d.). Kvantitativni del raziskave je obsegal pripravo in izvedbo spletnih vprašalnikov za ravnatelje in strokovne delavce vrtcev in šol. Spletni vprašalniki so bili pripravljeni deloma na osnovi že obstoječih pripomočkov, deloma pa prirejeni ali na novo konstruirani za namene te raziskave, sestavljeni pa so bili iz vprašanj zaprtega in kombiniranega tipa ter ocenjevalnih lestvic. Spletni vprašalniki so bili izdelani v orodju 1KA (https://www.1ka.si/d/ sl), posredovani pa preko vodstev šol in vrtcev. Kvalitativni del raziskave je obsegal analizo dokumentov, in sicer samoevalvacijskih poročil. V začetni fazi smo preučili dostopnost samoevalvacijskih poročil, pri čemer smo pregledali spletne strani vseh vrtcev in šol, da smo ugotovili, koliko jih javno objavlja ta poročila. V nadaljnjo analizo so bile vključene institucije, ki so imele javno dostopno vsaj eno samoevalvacijsko poročilo iz zadnjega triletnega obdobja. Poleg analize dokumentov smo izvedli tudi fokusne intervjuje. Fokusni intervjuji so potekali ločeno za različne ravni vzgojno-izobraževalnega sistema (vrtec, osnovna in srednja šola). Izvajali smo jih v skupinah, kjer so bili prisotni načeloma štirje intervjuvanci. Raziskovalni cilji oz. raziskovalna vprašanja, vzorec, instrumenti za zbiranje podatkov in postopek zbiranja podatkov so podrobneje predstavljeni v nadaljevanju, na začetku vsakega poglavja, kjer so predstavljeni analizirani podatki. 19 OD UV P O S T O P K I A N A L I Z E Analiza zbranih kvantitativnih podatkov je bila izvedena s pomočjo statističnega orodja P O D AT K O V SPSS, različice 25. Poleg deskriptivne statistike, ki vključuje frekvence (f), odstotke (f %), aritmetično sredino (M) in standardni odklon (SD), smo uporabili tudi inferenčne statistične tehnike za ugotavljanje povezav in razlik med posameznimi spremenljivkami (hi-kvadrat preizkus hipoteze neodvisnosti (χ2) in Kullbackov preizkus (G2), kjer pogoji za uporabo hi-kvadrat preizkusa niso bili izpolnjeni). Kvalitativne podatke smo obravnavali skozi temeljito vsebinsko analizo. Vse intervjuje smo zapisali v parafrazirani obliki in besedila večkrat prebrali. Za tem pa smo po postopku odprtega kodiranja posameznim delom besedila pripisali pojme, nato sorodne pojme združili v kategorije ter na koncu opravili analizo pojmov in kategorij. To je omogočilo poglobljeno razumevanje konteksta, interpretacij in podrobnosti zbranih informacij, kar je dopolnilo kvantitativne ugotovitve in pripomoglo k bolj celostnemu razumevanju raziskovanega fenomena. 20 A N A L I Z A S A M O E V A L V A C I J S K I H P O R O Č I L V R T C E V I N Š O L CEV IN ŠOL Kvalitativni del raziskave je obsegal analizo dokumentov, in sicer T samoevalvacijskih poročil vrtcev, osnovnih in srednjih šol. V IL VR č začetni fazi smo preučili dostopnost samoevalvacijskih poročil, pri čemer smo pregledali spletne strani vseh vrtcev in šol, da smo ugotovili, koliko jih javno objavlja ta poročila. V nadaljnjo analizo CIJSKIH POROAV so bili vključeni vrtci in šole, ki so imeli javno dostopno vsaj eno AL samoevalvacijsko poročilo iz zadnjega triletnega obdobja. Vsebinska AMOEV analiza dokumentov je temeljila na spodaj navedenih ciljih. A S Raziskovalni cilji: ANALIZ 1. Kako je poimenovan dokument, ki predstavlja samoevalvacijsko poročilo? Kdo so avtorji tega dokumenta? 2. Kako je samoevalvacijsko poročilo strukturirano – ali je v obliki samostojnega doku- menta ali je sestavni del drugega dokumenta, ki ga ima zavod? 3. Katera prednostna vsebinska področja so vključena v procese institucionalne samoe- valvacije? 4. Ali je za posamezno prednostno vsebinsko področje izvedena analiza začetnega stanja in na kakšen način je začetno stanje analizirano? 5. Ali so za posamezno prednostno vsebinsko področje navedeni cilji za izboljšave? 6. Ali je v poročilu predstavljen akcijski načrt za vpeljavo izboljšav oz. sprememb na posa- meznem prednostnem vsebinskem področju in katere elemente akcijski načrt vključuje (aktivnosti, kazalniki, časovnica, odgovorne osebe)? 7. če ima zavod objavljena samoevalvacijska poročila za več let, ali so poročila vsebinsko in po strukturi drugačna? 22 CEV IN ŠOL T IL VR V nadaljevanju je predstavljen vzorec analiziranih dokumentov, hkrati pa so predstavljene č ugotovitve, ki izhajajo iz analiziranih samoevalvacijskih poročil, in sicer ločeno po ravneh vzgojno-izobraževalnega sistema. CIJSKIH PORO A V AL A N A L I Z A S A M O - Izmed vseh 108 matičnih javnih vrtcev v Sloveniji, ki so bili v šolskem letu 2023/24 vpisani AMOEV E V A LV A C I J S K I H v Evidenco vzgojno-izobraževalnih zavodov in vzgojno-izobraževalnih programov, je A S P O R O Č I L V R T C E V imelo 10 vrtcev objavljeno vsaj eno samoevalvacijsko poročilo za šolsko leto 2020/21, 2021/22, 2022/23 ali 2023/24, kar pomeni, da je 9,3 % matičnih javnih vrtcev objavilo ANALIZ samoevalvacijsko poročilo. Dva vrtca sta imela objavljeno samoevalvacijsko poročilo za dve leti, osem vrtcev pa je imelo za to obdobje objavljeno eno samoevalvacijsko poročilo. Noben vrtec ni imel za to časovno obdobje objavljenih treh samoevalvacijskih poročil. Ob tem je treba omeniti, da je en vrtec v svoje samoevalvacijsko poročilo navedel, da samoevalvacijsko obdobje v njihovem vrtcu traja tri leta. V nadaljevanju predstavljena analiza tako temelji na analizi 12 dokumentov oz. samoevalvacijskih poročil vrtcev. 23 CEV IN ŠOL T Tabela 1 IL VRč Število in odstotek objavljenih samoevalvacijskih poročil v vrtcih vrtcev z objavljenim z objavljenim objavljenim enim objavljenima dvema CIJSKIH POROAV samoevalvacijskim Število matičnih javnih Število vrtcev Odstotek vrtcev Število vrtcev z Število vrtcev z poročilom samoevalvacijskim samoevalvacijskim samoevalvacijskima AL poročilom poročilom poročiloma 108 AMOEV 10 9,3 % 8 2 A S Tabela 2 ANALIZ Oblika in število objavljenih samoevalvacijskih poročil v vrtcih Oblika dokumenta Število samoevalvacijskih poročil Samoevalvacijsko poročilo je 6 samostojni dokument Samoevalvacijsko poročilo je del 6 drugega dokumenta 24 CEV IN ŠOL T V obeh primerih, ko je vrtec imel za to časovno obdobje objavljeni dve poročili, je analiza IL VRč pokazala, da sta poročili vsebinsko, v enem primeru pa tudi oblikovno, različni. En vrtec je imel v dveh letih različna vsebinska prednostna področja, uporabljen različen pristop za dosego postavljenih ciljev in je tudi različno oblikoval samoevalvacijsko poročilo. En vrtec pa je v drugem letu menjal tim za kakovost in je v samoevalvacijskem poročilu predstavil CIJSKIH PORO A V nove člane tima za kakovost in njihov program dela. AL AMOEV Šest samoevalvacijskih poročil je oblikovanih kot samostojen dokument, šest A S samoevalvacijskih poročil pa je integriranih v drug dokument. ANALIZ Poimenovanje dokumenta je odvisno predvsem od tega, ali je samoevalvacijsko poročilo samostojen dokument ali pa je sestavni del nekega drugega dokumenta. če gre za samostojen dokument, je običajno poimenovan samoevalvacijsko poročilo (štirje dokumenti), v dveh primerih, ki se nanašata na isti vrtec, je ob poimenovanju samoevalvacijsko poročilo dodano še prednostno področje, ki si ga je vrtec izbral za tisto šolsko leto. V primeru integriranega dokumenta pa je v treh primerih celoten dokument poimenovan Poročilo o uresničitvi letnega delovnega načrta, v dveh primerih pa je že iz naslova dokumenta razvidno, da vključuje tudi samoevalvacijsko poročilo (npr. Poročilo o uresničitvi letnega delovnega načrta s samoevalvacijskim poročilom). V enem primeru je samoevalvacijsko poročilo združeno v dokument, ki so ga naslovili Analiza ankete kakovosti vrtca. 25 CEV IN ŠOL T V osmih primerih je avtor dokumenta ravnatelj oz. ravnateljica vrtca. V dveh primerih IL VRč so poleg ravnateljice vrtca kot avtorji dokumenta navedeni tudi člani tima za kakovost. V enem primeru je kot avtor dokumenta naveden tim za kakovost, ki vključuje devet strokovnih sodelavk. V enem primeru pa je avtorica dokumenta sicer ravnateljica vrtca, je pa eksplicitno navedeno, da je tim za kakovost postavil kazalnike in merila za spremljanje CIJSKIH PORO A V dela na ravni zavoda. V vseh primerih, kjer je samoevalvacijsko poročilo integrirano v AL drug dokument, običajno v Poročilo o uresničitvi letnega delovnega načrta, je kot avtor AMOEV samoevalvacijskega poročila naveden ravnatelj oz. ravnateljica vrtca. Tim za kakovost pa je A S naveden kot avtor samoevalvacijskega poročila v polovici primerov, ko je samoevalvacijsko poročilo samostojen dokument. ANALIZ Obseg samoevalvacijskega poročila, ki je oblikovan kot samostojni dokument, je od sedem do 27 strani. Tri samoevalvacijska poročila obsegajo 12 strani, eno samoevalvacijsko poročilo ima sedem strani, eno 19 strani in eno 27 strani. če je samoevalvacijsko poročilo integrirano v drug dokument, je v nekaterih primerih besedilo, ki se nanaša na področje ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti, oblikovano kot samostojno poglavje (v enem primeru obsega to poglavje šest strani od 29 strani celotnega dokumenta, v enem primeru pet strani od 60 strani celotnega dokumenta), ponekod pa so vsebine, ki bi jih lahko uvrstili v samoevalvacijsko poročilo, vključene v različne dele dokumenta, npr. kjer navajajo evalvacijo projektov, ki so jih izvedli, seznam izobraževanj, ki so jih organizirali za strokovni razvoj zaposlenih, med opisom vrtca so navedena tudi prednostna področja za določeno šolsko leto. 26 CEV IN ŠOL T V okviru vsebinske analize nas je najprej zanimalo, ali so v samoevalvacijskem poročilu IL VRč razvidna vsebinska področja samoevalvacije oz. ali so določena prednostna področja. V dveh poročilih ni navedenih prednostnih področij oziroma prednostnih nalog, v desetih poročilih pa so izpostavljena prednostna področja. Štirje vrtci so izpostavili samo eno prednostno področje, šest vrtcev pa je navedlo več prednostnih področij, in sicer en vrtec CIJSKIH PORO A V je navedel dve prednostni področji, trije vrtci so navedli tri prednostna področja, en vrtec je AL navedel štiri prednostna področja, en pa šest prednostnih področij. AMOEV A S Med prednostnimi področji sta največkrat izpostavljena gibanje otrok (v treh primerih) in komunikacija (v treh primerih; npr. komunikacija z vrstniki, komunikacija z odraslimi, ANALIZ strpna komunikacija, medsebojno spoštovanje). Posamično pa so navedena še naslednja prednostna področja: načrtovano življenje in delo v vrtcu (podrobneje sistematično sodelovanje strokovnih delavcev, smiselno vključevanje lokalne skupnosti), vključujoča skupnost in medgeneracijsko sodelovanje, prijaznejši način mobilnosti, dostopne zelene površine, recikliranje in ravnanje z odpadki, razumevanje samooskrbe in tradicija, portfolio v vrtcu, profesionalno učenje in delovanje vzgojiteljev, dosežki otrok, zdravi način prehranjevanja, krepitev socialno-čustvenih kompetenc odraslih, prostor in interesni kotički v vrtcu, učinkoviti vrtec, otrokov napredek in učenje na področju umetniških zvrsti, skrb za lastno zdravje. V nadaljevanju nas je zanimalo, ali so v vrtcu izvedli analizo stanja za posamezno vsebinsko področje, na katerem so nameravali uvesti izboljšave, in na kakšen način je bila analiza stanja opravljena: kaj je bilo uporabljeno kot vir podatkov, katere tehnike in instrumente so uporabili, kako so podatki analizirani in prikazani, ali so zbrani podatki interpretirani. 27 CEV IN ŠOL T Tabela 3 IL VRč Število poročil v vrtcih z analizo stanja za posamezno vsebinsko področje Ali je bila izvedena analiza stanja? Število poročil CIJSKIH PORO DA A 7 V AL NE 5 AMOEV A S V sedmih analiziranih dokumentih je bila izvedena analiza začetnega stanja, v petih ANALIZ dokumentih pa takšne analize ni bilo. V enem primeru je bilo dejansko celotno samoevalvacijsko poročilo namenjeno analizi obstoječega stanja na izbranem vsebinskem področju (ugotavljali so zadovoljstvo in mnenje strokovnih delavcev o vrtčevskem prostoru in interesnih kotičkih za otroke), na tej osnovi pa niso predvideli nobenih sprememb, ki bi jih želeli v prihodnje vpeljati. V dveh primerih je bil uporabljen vprašalnik za strokovne delavce vrtca, z namenom, da izpostavijo področja, za katera menijo, da so potrebna izboljšave. Podrobnejše analize odgovorov niso predstavljene, navedene so le glavne ugotovitve. V enem primeru je bil uporabljen vprašalnik o kakovosti v vrtcu, namenjen staršem otrok, vpisanih v vrtec. Odgovori, ki prikazujejo zadovoljstvo staršev, so analizirani deskriptivno in predstavljeni tabelarično. Predstavljena je tudi primerjava zadovoljstva staršev z dvema preteklima letoma. Na osnovi teh podatkov pa niso izpostavljena prednostna področja, s katerimi se namerava vrtec v prihodnje ukvarjati. V treh primerih je izvedena analiza začetnega stanja na področjih, ki jih je vrtec izbral za prednostna vsebinska področja, v nadaljevanju pa so predvidene tudi spremembe, s katerimi naj 28 CEV IN ŠOL T bi na izbranih področjih dosegli napredek. Analiza je opravljena na deskriptivni ravni. IL VRč Uporabljeni so bili vprašalniki, opazovanje in osebne refleksije vzgojiteljic. V enem primeru je izpostavljeno, da je analizo začetnega stanja izvedlo vodstvo vrtca, ugotovitve so bile predstavljene članicam tima za kakovost, ostalim strokovnim delavcem vrtca pa so bile ugotovitve posredovane v obliki zapisnika in na pedagoški konferenci. CIJSKIH PORO A V AL Zanimalo nas je, ali so v poročilu navedeni cilji, ki bi jih naj dosegli na posameznem AMOEV vsebinskem področju. A S ANALIZ Tabela 4 Število poročil v vrtcih z navedenimi cilji na posameznem vsebinskem področju Ali so navedeni CILJI za izboljšave Število poročil v okviru posameznih vsebinskih področij? DA 4 NE 8 29 CEV IN ŠOL T V štirih dokumentih so cilji za posamezno vsebinsko področje določeni, v osmih IL VRč dokumentih pa cilji niso konkretizirani. Od štirih dokumentov, v katerih so cilji natančno določeni, je en dokument samostojno samoevalvacijsko poročilo, v treh primerih pa je samoevalvacijsko poročilo integrirano v drug dokument. V primeru integriranega poročila so v enem primeru cilji natančno določeni. V dveh primerih so cilji vrtca razpršeno CIJSKIH PORO A V navedeni v različnih delih dokumenta, zato je težko določiti, kaj dejansko sodi na področje AL ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti, kaj pa so cilji posameznih projektov, ki jih izvajajo AMOEV na ravni vrtca in niso predstavljeni kot del samoevalvacijskega poročila. En vrtec si je A S npr. kot prednostno področje izbral gibanje otrok. V poročilu so kot prednostne naloge izpostavljene tudi skrb za naravo in ekologijo, IKT pismenost, spremljanje otrokovega ANALIZ napredka, skrb za varno in spodbudno učno okolje. Ker pa je vrtec sodeloval tudi s Šolo za ravnatelje, je njihov tim za kakovost kot prednostni področji izbral profesionalno učenje in delovanje vzgojiteljev ter dosežke otrok. Iz dokumenta izhaja, da sta le zadnji navedeni prednostni področji del sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti, vsa prej navedena prednostna področja pa so povezana s posameznimi projekti, ki jih izvajajo v vrtcu in jih dejansko ne povezujejo s sistemom ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti. Ugotavljali smo tudi, ali je iz poročila razviden akcijski načrt za vpeljavo izboljšav, sprememb ipd. za področja, kjer so ugotovljene pomanjkljivosti, težave ipd. Ugotavljali smo, ali so opredeljene aktivnosti za izboljšave, časovni okvir in odgovorne osebe za realizacijo posameznih ciljev. 30 CEV IN ŠOL T Tabela 5 IL VRč Število poročil v vrtcih z razvidnim akcijskim načrtom za vpeljavo izboljšav Ali je iz poročila razviden AKCIJSKI NAčRT za Število poročil vpeljavo izboljšav? CIJSKIH POROAV DA AL 5 NE AMOEV 7 A S ANALIZ Analiza je pokazala, da je v petih dokumentih naveden akcijski načrt za vpeljavo izboljšav, sedem dokumentov pa akcijskega načrta nima. V dveh primerih akcijski načrt temelji zgolj na navedenih prednostnih področjih, ciljih in dejavnostih, ki jih bodo izvedli za dosego teh ciljev. V dveh primerih akcijski načrt vključuje aktivnosti, ki bodo izvedene za dosego posameznega cilja, navedene so odgovorne osebe in časovni okvir. V enem primeru je akcijski načrt natančno določen le za tista področja, za katera je zadolžen tim za kakovost, za ostala prednostna področja, ki so navedena v dokumentu, pa ni akcijskega načrta. 31 CEV IN ŠOL T Zaključek IL VRč Analiza spletnih strani vrtcev je pokazala, da je imelo 10 vrtcev objavljeno vsaj eno samoevalvacijsko poročilo za šolsko leto 2020/21, 2021/22, 2022/23 ali 2023/24. V nadaljnjo analizo smo vključili 12 dokumentov oz. samoevalvacijskih poročil vrtcev. Analiza, CIJSKIH PORO A V opravljena po različnih kriterijih (npr. definiranost vsebinskih prednostnih področij, ciljev, AL vključenost analize obstoječega stanja, akcijski načrt), je pokazala, da samoevalvacijska AMOEV poročila zelo redko vključujejo vse elemente, ki so potrebni za ugotavljanje napredka na A S izbranem vsebinskem področju. Prednostna vsebinska področja so bila izpostavljena v desetih dokumentih, v dveh pa ni bilo navedenih vsebinskih prednostnih področij. Še ANALIZ redkeje, le v sedmih primerih, je bila izvedena analiza začetnega stanja. Analiza zbranih podatkov je vedno narejena le na deskriptivni ravni. Kar sedem dokumentov ni vključevalo akcijskega načrta, ki naj bi vrtec pripeljal do želenega stanja, v osmih dokumentih pa cilji niti niso bili natančno predstavljeni. 32 CEV IN ŠOL T A N A L I Z A S A M O - Izmed vseh 456 matičnih osnovnih šol v Sloveniji, ki so bile v šolskem letu 2023/24 IL VRč E V A LV A C I J S K I H vpisane v Evidenco vzgojno-izobraževalnih zavodov in vzgojno-izobraževalnih programov, Š O L 2021/22, 2022/23 ali 2023/24, kar pomeni, da je 9,0 % matičnih javnih osnovnih šol imelo CIJSKIH PORO objavljeno samoevalvacijsko poročilo. Pet šol je imelo objavljeno samoevalvacijsko P O R O Č I L O S N O V N I H je imelo 41 šol objavljeno vsaj eno samoevalvacijsko poročilo za šolsko leto 2020/21, A V poročilo za dve leti, tri šole pa so imele v tem obdobju objavljena tri samoevalvacijska AL poročila. V nadaljevanju predstavljena analiza tako temelji na analizi 52 dokumentov oz. AMOEV samoevalvacijskih poročil šol. A S Tabela 6 ANALIZ Število in odstotek objavljenih samoevalvacijskih poročil osnovnih šol Število javnih šol Število šol z Odstotek šol Število šol z Število šol z Število šol z objavljenim z objavljenim objavljenim enim objavljenima dvema objavljenimi tremi samoevalvacijskim samoevalvacijskim samoevalvacijskim samoevalvacijskima samoevalvacijskimi poročilom poročilom poročilom poročiloma poročili 456 41 9,0 % 33 5 3 Osem šol je v tem obdobju objavilo več kot eno samoevalvacijsko poročilo. Analiza je pokazala, da so štiri šole, ki so v tem obdobju objavile dve samoevalvacijski poročili, za vsako leto napisale vsebinsko različna samoevalvacijska poročila. Ena šola pa je imela samoevalvacijski poročili dveh let vsebinsko identični. Dve šoli, ki sta v tem obdobju 33 CEV IN ŠOL T objavili tri samoevalvacijska poročila, sta objavili za vsako leto vsebinsko različna IL VRč samoevalvacijska poročila. Ena šola pa se je dve leti ukvarjala z istimi prioritetnimi vsebinskimi področji, vendar na način, da so v enem letu na teh področjih izvedli analizo obstoječega stanja in načrt sprememb, ki so jih vpeljali in evalvirali v naslednjem letu. Tretje leto pa si je ta šola izbrala druga vsebinska prednostna področja in je tudi napisala CIJSKIH PORO A V vsebinsko različno samoevalvacijsko poročilo. AL AMOEV Tabela 7 A S Oblika in število objavljenih samoevalvacijskih poročil osnovnih šol ANALIZ Oblika dokumenta Število samoevalvacijskih poročil Samoevalvacijsko poročilo je 26 samostojni dokument Samoevalvacijsko poročilo je ločeno 21 poglavje znotraj drugega dokumenta Samoevalvacijsko poročilo je 5 integrirano v različne dele drugega dokumenta 26 samoevalvacijskih poročil je oblikovanih kot samostojen dokument, 21 samoevalvacijskih poročil pa je integriranih v drug dokument, vendar kot ločeno poglavje, iz katerega je razvidno, da se v celoti nanaša na institucionalno samoevalvacijo. V petih 34 CEV IN ŠOL T primerih je besedilo, ki se nanaša na institucionalno samoevalvacijo, integrirano v različne IL VRč dele dokumenta in samoevalvacijsko poročilo ne predstavlja ločenega poglavja. Pojavljajo se različna poimenovanja dokumenta. Najbolj pogosto se dokument imenuje samoevalvacijsko poročilo (18 dokumentov) ali pa poročilo o realizaciji letnega delovnega CIJSKIH PORO A V načrta (16 dokumentov). V devetih primerih je iz poimenovanja dokumenta razvidno, da AL gre za kombinacijo poročila o uresničitvi letnega delovnega načrta in samoevalvacijskega AMOEV poročila (Poročilo o uresničitvi letnega delovnega načrta s samoevalvacijskim poročilom). A S V šestih primerih je ob poimenovanju samoevalvacijsko poročilo dodano tudi vsebinsko prednostno področje, s katerim so se v šoli ukvarjali (npr. Samoevalvacijsko poročilo: ANALIZ integriteta učencev in učiteljev). Posamično se pojavljajo tudi druga imena dokumenta, npr. Poročilo o vzgojno-izobraževalnem delu, Analiza anketnega vprašalnika o zadovoljstvu staršev. V 26 primerih je avtor dokumenta ravnatelj oz. ravnateljica šole. V 12 primerih so poleg ravnatelja oz. ravnateljice kot avtorji dokumenta navedeni tudi posamezni sodelavci oz. sodelavke (npr. pomočnica ravnateljice, posamezen učitelj, posamezen član tima za kakovost). V 10 primerih je avtor dokumenta skupina strokovnih sodelavcev, ki je različno poimenovana (npr. tim za kakovost, šolski razvojni tim, strokovni tim za izvajanje aktivnosti samoevalvacije). V dveh primerih je kot avtorica dokumenta navedena šolska svetovalna delavka, v dveh primerih pa je kot avtor dokumenta navedena skupina strokovnih delavcev, ki pa ni poimenovana (poimenovana ni skupina, niti strokovni delavci niso poimensko navedeni). 35 CEV IN ŠOL T Obseg samoevalvacijskega poročila, ki je oblikovan kot samostojni dokument, je od pet do IL VRč 59 strani. Devet dokumentov ima do 10 strani, devet dokumentov ima do 20 strani, osem dokumentov pa ima več kot 20 strani. če je samoevalvacijsko poročilo integrirano v drug dokument kot samostojno poglavje, to obsega od ene do 34 strani. 13 poglavij ima do 10 strani, šest poglavij ima do 20 strani, dve poglavji pa imata več kot 20 strani. Število strani, CIJSKIH PORO A V ki je namenjeno samoevalvacijskemu poročilu, ni premo sorazmerno z obsegom celotnega AL dokumenta. Tako je npr. samoevalvacijskemu poročilu namenjeno 16 strani od 156 strani AMOEV celotnega dokumenta, 34 strani od 168 strani celotnega dokumenta, pa tudi dve strani od A S 121 strani celotnega dokumenta. ANALIZ V okviru vsebinske analize nas je najprej zanimalo, ali so v samoevalvacijskem poročilu razvidna vsebinska področja samoevalvacije oz. ali so določena prednostna področja. V 46 samoevalvacijskih poročilih so opredeljena vsebinska področja samoevalvacije, v šestih samoevalvacijskih poročilih pa vsebinska področja niso opredeljena. Največkrat (v 17 dokumentih) so šole opredelile eno vsebinsko področje samoevalvacije, v desetih samoevalvacijskih poročilih sta bili izpostavljeni dve vsebinski področji. V devetih samoevalvacijskih poročilih so bila izpostavljena tri vsebinska področja, v sedmih poročilih pa so bila izpostavljena štiri vsebinska področja. Tri samoevalvacijska poročila so imela izpostavljenih pet vsebinskih področij. Med prednostnimi področji sta največkrat izpostavljeni bralna pismenost (v devetih primerih) in digitalna pismenost (v devetih primerih). V osmih samoevalvacijskih poročilih je izpostavljeno vsebinsko področje zdravje učencev, še v dodatnih štirih 36 CEV IN ŠOL T primerih so se osredotočili na gibalni razvoj učencev, v dveh primerih pa je poudarjena IL VRč skrb za duševno zdravje učencev. Iz osmih samoevalvacijskih poročil izhaja, da so se v šoli ukvarjali z medosebnimi odnosi učencev (npr. krepitev medsebojnega spoštovanja, krepitev sodelovanja, izboljšanje odnosov med učenci ter med učenci in učitelji), v šestih primerih so si prizadevali za višje učne dosežke učencev (v tem primeru so največkrat CIJSKIH PORO A V analizirani dosežki učencev na nacionalnem preverjanju znanja), v petih primerih pa AL so analizirali učinkovitost pouka na daljavo. V štirih primerih so se osredotočili na AMOEV prehranjevalne navade učencev, prav tako v štirih primerih pa je bil v ospredju strokovni A S razvoj učiteljev in drugih strokovnih delavcev. Med izpostavljenimi vsebinskimi področji so še uvajanje inovativnih metod učenja in poučevanja, varno in spodbudno učno okolje, ANALIZ formativno spremljanje, razvoj kompetence podjetnosti, preprečevanje nasilja, vedenje učencev oz. bonton. Posamično pa se pojavljajo še druge teme, npr. nadarjeni učenci, razvoj pozitivnega odnosa do nacionalne in svetovne kulturne dediščine, naravoslovna pismenost, finančna pismenost, matematična pismenost, spodbujanje kulturnih dejavnosti v šoli, samoevalvacija, samostojnost pri delu in prevzemanje odgovornosti učencev. V nadaljevanju nas je zanimalo, ali so v šoli izvedli analizo stanja za posamezno vsebinsko področje, na katerem so nameravali uvesti izboljšave, in na kakšen način je bila analiza stanja opravljena: kaj je bilo uporabljeno kot vir podatkov, katere tehnike in instrumente so uporabili, kako so podatki analizirani in prikazani, ali so zbrani podatki interpretirani. 37 CEV IN ŠOL T Tabela 8 IL VRč Število poročil osnovnih šol z analizo stanja za posamezno vsebinsko področje Ali je bila izvedena analiza stanja? Število poročil CIJSKIH PORO DA A 38 V AL NE 14 AMOEV A S ANALIZ V 38 analiziranih dokumentih je bila izvedena analiza začetnega stanja, v 14 dokumentih pa takšne analize ni bilo. V 12 analiziranih dokumentih je bila analiza za posamezno vsebinsko področje opravljena, vendar v poročilu podatki niso natančno predstavljeni in analizirani. Npr. omenjeno je, da so za analizo stanja uporabili anketo ali opazovanje, ugotovitve pa niso predstavljene. V osmih poročilih je navedeno, da je bila analiza obstoječega stanja narejena v preteklih letih, vendar samoevalvacijska poročila iz preteklih let niso javno objavljena. V nekaterih primerih je zapisan le povzetek ugotovitev. V posamičnih primerih pa je zgolj navedeno, da so bili z obstoječim stanjem seznanjeni strokovni delavci šole na pedagoški konferenci ali pa je začetno stanje analiziral tim za kakovost in z ugotovitvami seznanil učiteljski zbor. Za 26 analiziranih dokumentov lahko zapišemo, da je bila analiza stanja za posamezno vsebinsko področje opravljena in je v poročilu tudi ustrezno predstavljena. Podatki 38 CEV IN ŠOL T so običajno zbrani z vprašalniki, redkeje se uporabljajo druge tehnike in instrumenti IL VRč zbiranja podatkov, npr. opazovanje, intervju, nacionalni preizkusi znanja, instrumenti za ugotavljanje ravni digitalne pismenosti učencev, instrumenti za ugotavljanje gibalnega razvoja učencev. Podatki so običajno predstavljeni v obliki tabel ali grafov, redkeje samo v opisni obliki. Kvantitativni podatki so skoraj v vseh primerih analizirani na deskriptivni CIJSKIH PORO A V ravni, zelo redki so primeri primerjav odgovorov različnih podskupin vzorca, npr. učencev AL različnih razredov. Odprti odgovori so običajno analizirani in uporabljeni kot dopolnitev AMOEV vsebinske interpretacije. Kategorizacija odprtih odgovorov je redka. V večini analiziranih A S dokumentov je tudi skromna vsebinska interpretacija zbranih in analiziranih podatkov. ANALIZ 19 samoevalvacijskih poročil razen analize obstoječega stanja nima drugih elementov samoevalvacijskega poročila. Dejansko je celotno samoevalvacijsko poročilo oblikovano na način, da predstavlja zbrane podatke z izpostavljenega vsebinskega področja, brez oblikovanih ciljev napredka na teh področjih, brez predvidenih sprememb oz. akcijskega načrta. Poročila npr. prikazujejo, kako so bili učenci, učitelji in starši zadovoljni s poukom na daljavo, kakšna je razvitost digitalne pismenosti med učenci, kako so starši zadovoljni s sodelovanjem z učitelji itd. Nekatere šole celotno samoevalvacijsko poročilo zasnujejo na osnovi projekta, v katerega so vključene, npr. Dvig digitalnih kompetenc, in sicer tako, da prikazujejo začetno stanje na tem vsebinskem področju. Zanimalo nas je, ali so v poročilu navedeni cilji, ki bi jih naj dosegli na posameznem vsebinskem področju. 39 CEV IN ŠOL T Tabela 9 IL VRč Število poročil osnovnih šol z navedenimi cilji na posameznem vsebinskem področju v okviru posameznih vsebinskih CIJSKIH POROAV področij? Ali so navedeni CILJI za izboljšave Število poročil AL DA 32 AMOEV NE A S 20 ANALIZ V 32 dokumentih so cilji za posamezno vsebinsko področje določeni, v 20 dokumentih pa cilji niso konkretizirani. Ugotavljali smo tudi, ali je iz poročila razviden akcijski načrt za vpeljavo izboljšav, sprememb ipd. za področja, kjer so ugotovljene pomanjkljivosti, težave ipd. Ugotavljali smo, ali so opredeljene aktivnosti za izboljšave, časovni okvir in odgovorne osebe za realizacijo posameznih ciljev. 40 CEV IN ŠOL T Tabela 10 IL VRč Število poročil osnovnih šol z razvidnim akcijskim načrtom za vpeljavo izboljšav Ali je iz poročila razviden AKCIJSKI Število poročil NAčRT za vpeljavo izboljšav? CIJSKIH POROAV DA AL 29 NE AMOEV 23 A S ANALIZ Analiza je pokazala, da je v 29 dokumentih naveden akcijski načrt za vpeljavo izboljšav, 23 dokumentov pa akcijskega načrta nima. V 18 dokumentih, ki imajo akcijski načrt, ugotavljamo, da je akcijski načrt pomanjkljiv, saj ima zapisane le cilje in predstavljene dejavnosti, ki jih nameravajo vpeljati v prakso. Manjkajo pa podrobnejši časovni okvir vpeljave sprememb, odgovorne osebe za posamezno aktivnost in kriteriji, ki jih bodo uporabili za ugotavljanje napredka na izpostavljenih vsebinskih področjih. V enem primeru je akcijski načrt predstavljen – zapisani so cilji, predvidene aktivnosti, ki jih bodo implementirali v prakso, odgovorne osebe za posamezno aktivnost, manjkajo pa natančen časovni okvir in kriteriji, ki jih bodo uporabili za ugotavljanje napredka na izpostavljenih vsebinskih področjih. V 10 dokumentih pa je predstavljen natančen akcijski načrt, ki ima natančno postavljene cilje, predvidene aktivnosti, ki jih bodo implementirali v prakso, odgovorne osebe za posamezno 41 CEV IN ŠOL T aktivnost, natančen časovni okvir in kriterije, ki jih bodo uporabili za ugotavljanje napredka IL VRč na izpostavljenih vsebinskih področjih oz. opisano, kako bo izvedena evalvacija. Zaključek CIJSKIH PORO A V AL Analiza spletnih strani osnovnih šol je pokazala, da je imelo 41 šol objavljeno vsaj AMOEV eno samoevalvacijsko poročilo za šolsko leto 2020/21, 2021/22, 2022/23 ali 2023/24. V A S nadaljnjo analizo smo vključili 52 dokumentov oz. samoevalvacijskih poročil šol. Analiza, opravljena po različnih kriterijih (npr. definiranost vsebinskih prednostnih področij, ANALIZ ciljev, vključenost analize obstoječega stanja, akcijski načrt), je pokazala, da ima 10 samoevalvacijskih poročil, ki jih je napisalo devet šol, vse elemente samoevalvacijskega poročila (definirano vsebinsko področje, cilje, analizo obstoječega stanja, akcijski načrt s predvidenimi aktivnostmi, odgovornimi osebami, časovnim okvirom in predvidenimi kriteriji za spremljanje napredka, nekatera samoevalvacijska poročila pa vključujejo tudi podatke, ki prikazujejo napredek na izbranem vsebinskem področju). Od teh devetih šol so štiri vključene v projekt Mreženje za kakovost, v okviru katerega so tudi izvedli proces institucionalne samoevalvacije. 19 poročil vključuje zgolj analizo obstoječega stanja na izbranem vsebinskem področju. 14 poročil bi težko opredelili za samoevalvacijska, saj so bolj poročila o realizaciji letnega delovnega načrta, poročila o inšpekcijskem nadzoru in reviziji ali pa predstavljajo prednostna vsebinska področja in cilje, vendar brez oblikovanih akcijskih načrtov. Devet poročil pa vključuje nekatere elemente samoevalvacijskega poročila (npr. določena vsebinska prednostna področja, cilji, analiza obstoječega stanja), v njih pa običajno manjka akcijski načrt nadaljnjega dela. Taka poročila so torej dobra 42 CEV IN ŠOL T osnova za nadaljnje delo, v obstoječi obliki pa delujejo bolj kot poročilo o empirični IL VRč raziskavi z izbranega vsebinskega področja kot poročilo o institucionalni samoevalvaciji. A N A L I Z A S A M O - CIJSKIH PORO Med 149 javnimi srednjimi šolami v Sloveniji, ki so bile v šolskem letu 2023/24 vpisane v A V E V A LV A C I J S K I H AL Evidenco vzgojno-izobraževalnih zavodov in vzgojno-izobraževalnih programov, je imelo 46 P O R O Č I L S R E D N J I H šol objavljeno vsaj eno samoevalvacijsko poročilo za šolsko leto 2020/21, 2021/22, 2022/23 AMOEV Š O L ali 2023/24, kar pomeni, da je 30,9 % javnih srednjih šol imelo objavljeno samoevalvacijsko A S poročilo. 21 šol je imelo v tem obdobju objavljeno eno poročilo, 11 šol je imelo objavljeni dve poročili, 14 šol pa je imelo v tem obdobju objavljena tri samoevalvacijska poročila. ANALIZ V nadaljevanju bo predstavljena analiza, ki temelji na preučitvi 85 dokumentov oz. samoevalvacijskih poročil šol. Tabela 11 Število in odstotek objavljenih samoevalvacijskih poročil srednjih šol Število javnih šol Število šol z Odstotek šol Število šol z Število šol z Število šol z objavljenim z objavljenim objavljenim enim objavljenima dvema objavljenimi tremi samoevalvacijskim samoevalvacijskim samoevalvacijskim samoevalvacijskima samoevalvacijskimi poročilom poročilom poročilom poročiloma poročili 149 46 30,9 % 21 11 14 43 CEV IN ŠOL T 25 srednjih šol je v tem obdobju objavilo več kot eno samoevalvacijsko poročilo. IL VRč Analiza je pokazala, da je ena šola, ki je v tem obdobju objavila dve samoevalvacijski poročili, dejansko objavila identični poročili, z enakim akcijskim načrtom, predvidenimi aktivnostmi ipd. 24 šol, ki so v tem obdobju objavile več kot eno poročilo, pa je objavilo različna poročila. Sedem šol je sicer ohranilo ista prednostna področja, čeprav iz poročil CIJSKIH PORO A V ni razvidno, da bi pri njih samoevalvacijski cikel trajal več kot eno leto. Posledično so AL tudi njihova samoevalvacijska poročila iz različnih let zelo podobna, običajno so le AMOEV posodobljeni podatki. V eni šoli pa so predstavljene različne aktivnosti, ki so jih izvajali v A S dveh letih. 15 šol je imelo vsako leto objavljena vsebinsko različna poročila. Iz poročil treh šol je razvidno, da pri njih izvajajo samoevalvacijski cikel več let, vendar vsako leto izvajajo ANALIZ različne aktivnosti, ki bi jih naj pripeljale do postavljenega cilja. Dve šoli, ki naj bi ravno tako izvajali samoevalvacijski cikel več let, sta objavili vsako leto različno poročilo, vendar ta poročila dejansko nimajo elementov pravega samoevalvacijskega poročila. Tabela 12 Oblika in število objavljenih samoevalvacijskih poročil srednjih šol Oblika dokumenta Število samoevalvacijskih poročil Samoevalvacijsko poročilo je 78 samostojni dokument Samoevalvacijsko poročilo je ločeno 5 poglavje znotraj drugega dokumenta Samoevalvacijsko poročilo je 2 integrirano v različne dele drugega dokumenta 44 CEV IN ŠOL T 78 samoevalvacijskih poročil je oblikovanih kot samostojen dokument, pet IL VRč samoevalvacijskih poročil pa je integriranih v drug dokument, vendar kot ločeno poglavje, iz katerega je razvidno, da se v celoti nanaša na institucionalno samoevalvacijo. V dveh primerih je besedilo, ki se nanaša na institucionalno samoevalvacijo, integrirano v različne dele dokumenta in samoevalvacijsko poročilo ne predstavlja ločenega poglavja. CIJSKIH PORO A V AL Pojavljajo se različna poimenovanja dokumenta. Najbolj pogosto se dokument AMOEV imenuje Poročilo komisije za kakovost oz. tima za kakovost (25 dokumentov) ali pa A S Samoevalvacijsko poročilo (21 dokumentov). V 12 primerih se dokument imenuje Poročilo o kakovosti, v osmih primerih Poročilo o delu komisije za kakovost, v šestih primerih ANALIZ pa Samoevalvacijsko poročilo in poročilo skupine za kakovost. Posamično se pojavljajo tudi druga imena dokumenta, npr. Samoevalvacijsko poročilo komisije za kakovost, Samoevalvacijsko poročilo o delu komisije za kakovost, Poročilo o zagotavljanju kakovosti, Poročilo o delu, Poročilo o kakovosti in samoevalvaciji, Samoevalvacijsko poročilo za izvedbo evropske kolegialne presoje. V 27 primerih je avtor dokumenta komisija oz. tim za kakovost oz. skupina za samoevalvacijo, v 24 primerih pa je kot avtor dokumenta naveden vodja komisije oz. tima za kakovost. V devetih primerih so avtorji dokumenta zgolj nekateri člani komisije oz. tima za kakovost, v osmih primerih pa avtor dokumenta ni določen, iz besedila pa je razbrati, da je postopke vodila komisija za kakovost. V štirih primerih so kot avtorji dokumenta navedeni tim za kakovost in vodstvo šole, v treh primerih pa sta avtorja dokumenta vodja komisije oz. tima za kakovost in ravnatelj šole. Kot avtorji se pojavljajo še šolska svetovalna delavka, ravnateljica šole, posamezni učitelji šole itd. 45 CEV IN ŠOL T Obseg samoevalvacijskega poročila, ki je oblikovan kot samostojni dokument, je od IL VRč dveh do 58 strani. Povprečen obseg strani je 17,5. Največkrat (pet dokumentov) je obseg dokumenta tri strani in šest strani. 27 dokumentov ima do 10 strani, 27 dokumentov ima do 20 strani, sedem dokumentov ima do 30 strani, devet dokumentov ima do 40 strani, šest dokumentov ima do 50 strani, dva dokumenta pa imata več kot 50 strani. če CIJSKIH PORO A V je samoevalvacijsko poročilo integrirano v drug dokument kot samostojno poglavje, to AL obsega od pet do 39 strani. AMOEV A S V okviru vsebinske analize nas je najprej zanimalo, ali so v samoevalvacijskem poročilu razvidna vsebinska področja samoevalvacije oz. ali so določena prednostna področja. V ANALIZ 64 samoevalvacijskih poročilih so opredeljena vsebinska področja samoevalvacije, v 21 poročilih pa vsebinska področja niso opredeljena. Največkrat (v 22 dokumentih) so šole opredelile eno vsebinsko področje samoevalvacije, v 15 samoevalvacijskih poročilih sta bili izpostavljeni dve vsebinski področji. V devetih samoevalvacijskih poročilih so bila izpostavljena tri in štiri vsebinska področja, v petih poročilih je bilo izpostavljenih pet vsebinskih področij. Tri samoevalvacijska poročila so imela izpostavljenih šest vsebinskih področij, eno samoevalvacijsko poročilo pa je imelo izpostavljenih 10 vsebinskih področij. Med prednostnimi področji sta največkrat izpostavljena strokovni in osebni razvoj učiteljev ter ostalih zaposlenih (v 14 primerih) in uspešnost dijakov (v 12 primerih). V osmih samoevalvacijskih poročilih je izpostavljeno vsebinsko področje varno in spodbudno učno okolje, prav tako v osmih poročilih pa so kot prednostno področje zapisali učenje in poučevanje. V petih samoevalvacijskih poročilih je prednostno področje praktično 46 CEV IN ŠOL T usposabljanje dijakov. Med večkrat izpostavljenimi vsebinskimi področji so npr. še šolski IL VRč prostor, sodelovanje staršev s šolo, razvoj digitalne kompetence dijakov in učiteljev ter digitalizacija pouka, zadovoljstvo z izvajanjem pouka na daljavo, zadovoljstvo dijakov z organizacijo različnih vidikov pouka. CIJSKIH PORO A V V nadaljevanju nas je zanimalo, ali so v šoli izvedli analizo stanja za posamezno vsebinsko AL področje, na katerem so nameravali uvesti izboljšave, in na kakšen način je bila analiza AMOEV stanja opravljena: kaj je bilo uporabljeno kot vir podatkov, katere tehnike in instrumente so A S uporabili, kako so podatki analizirani in prikazani, ali so zbrani podatki interpretirani. ANALIZ Tabela 13 Število poročil srednjih šol z analizo stanja za posamezno vsebinsko področje Ali je bila izvedena analiza stanja? Število poročil DA 65 NE 20 V 65 analiziranih dokumentih je bila izvedena analiza začetnega stanja, v 20 dokumentih pa takšne analize ni bilo. V devetih analiziranih dokumentih je bila analiza stanja sicer opravljena, vendar v poročilu podatki niso natančno predstavljeni in analizirani. Npr. analiza stanja je predstavljena za 47 CEV IN ŠOL T eno vsebinsko področje, za druga vsebinska področja pa ni predstavljena; podatki niso IL VRč predstavljeni v tabeli ali grafu, ampak so napisani zgolj kratki povzetki ugotovitev; analiza stanja je bila predvidena, vendar je bil odziv dijakov na vprašalnik skromen, zato so navedli zgolj osnovne ugotovitve, ki temeljijo na opažanjih in refleksiji učiteljev. CIJSKIH PORO A V Za 24 analiziranih dokumentov lahko zapišemo, da je bila analiza stanja za posamezno AL vsebinsko področje opravljena in je v poročilu tudi ustrezno predstavljena, vendar AMOEV popolnoma umanjka vsebinska interpretacija predstavljenih podatkov in nadaljnji ukrepi, A S ki bi se nanašali na te podatke. Pogosto šole za analizo obstoječega stanja uporabijo podatke o vpisanih dijakih v različne izobraževalne programe, njihov učni uspeh, ANALIZ uspešnost na maturi ipd., torej le podatke, ki sodijo tudi v letni delovni načrt šole. Za 32 analiziranih dokumentov lahko zaključimo, da analiza obstoječega stanja vključuje tudi vsebinsko interpretacijo zbranih podatkov. Šole za zbiranje podatkov običajno uporabijo vprašalnike, redkeje se uporabljajo druge tehnike in instrumenti zbiranja podatkov. Podatki so običajno predstavljeni v obliki tabel ali grafov, redkeje samo v opisni obliki. Kvantitativni podatki so skoraj v vseh primerih analizirani na deskriptivni ravni. Kategorizacija odprtih odgovorov je redka. Zanimalo nas je, ali so v poročilu navedeni cilji, ki bi jih naj dosegli na posameznem vsebinskem področju. 48 Tabela 14 CEV IN ŠOL T Število poročil srednjih šol z navedenimi cilji na posameznem vsebinskem področju IL VRč Ali so navedeni CILJI za izboljšave Število poročil področij? CIJSKIH POROAV v okviru posameznih vsebinskih DA 42 AL NE 43 AMOEV A S V 42 dokumentih so cilji za posamezno vsebinsko področje določeni, v 43 dokumentih pa ANALIZ cilji niso konkretizirani. Ugotavljali smo tudi, ali je iz poročila razviden akcijski načrt za vpeljavo izboljšav, sprememb ipd. za področja, kjer so ugotovljene pomanjkljivosti, težave ipd. Ugotavljali smo, ali so opredeljene aktivnosti za izboljšave, časovni okvir in odgovorne osebe za realizacijo posameznih ciljev. Tabela 15 Število poročil z razvidnim akcijskim načrtom za vpeljavo izboljšav Ali je iz poročila razviden AKCIJSKI Število poročil NAčRT za vpeljavo izboljšav? DA 42 NE 43 49 CEV IN ŠOL T Analiza je pokazala, da je v 42 dokumentih naveden akcijski načrt za vpeljavo izboljšav, 43 IL VRč dokumentov pa akcijskega načrta nima. V dveh primerih gre predvsem za opis aktivnosti, ki so jih izvedli v preteklem letu, vključno z odgovornimi osebami in časovnim okvirom, manjka pa načrt predvidenih aktivnosti CIJSKIH PORO A V za dosego postavljenih ciljev. V 20 dokumentih, ki imajo akcijski načrt, ugotavljamo, da AL je akcijski načrt pomanjkljiv, saj ima zapisane le cilje in predstavljene dejavnosti, ki jih AMOEV nameravajo vpeljati v prakso. Manjkajo pa podrobnejši časovni okvir vpeljave sprememb, A S odgovorne osebe za posamezno aktivnost in kriteriji, ki jih bodo uporabili za ugotavljanje napredka na izpostavljenih vsebinskih področjih. V 20 dokumentih pa je predstavljen ANALIZ natančen akcijski načrt, ki ima postavljene cilje, predvidene aktivnosti, ki jih bodo implementirali v prakso, odgovorne osebe za posamezno aktivnost, natančen časovni okvir in kriterije, ki jih bodo uporabili za ugotavljanje napredka na izpostavljenih vsebinskih področjih, oz. je opisano, kako bo izvedena evalvacija. Zaključek Analiza spletnih strani srednjih šol je pokazala, da je imelo 46 šol objavljeno vsaj eno samoevalvacijsko poročilo za šolsko leto 2020/21, 2021/22, 2022/23 ali 2023/24, kar pomeni, da je 30,9 % javnih srednjih šol imelo objavljeno samoevalvacijsko poročilo. Ugotovitve tako temeljijo na analizi 85 dokumentov oz. samoevalvacijskih poročil srednjih šol. 50 CEV IN ŠOL T Analiza, opravljena po različnih kriterijih (npr. definiranost vsebinskih prednostnih IL VRč področij, ciljev, vključenost analize obstoječega stanja, akcijski načrt), je pokazala, da ima 37 samoevalvacijskih poročil, ki jih je napisalo 18 šol, elemente samoevalvacijskega poročila (definirano vsebinsko področje, cilje, analizo obstoječega stanja, akcijski načrt s predvidenimi aktivnostmi, odgovornimi osebami, časovnim okvirom in predvidenimi CIJSKIH PORO A V kriteriji za spremljanje napredka), 48 analiziranih dokumentov pa bi težko opredelili AL kot samoevalvacijsko poročilo. Pri večini izmed slednjih gre namreč predvsem za kratko AMOEV predstavitev prednostnih področij, za opis aktivnosti, ki so se na šoli izvajale, za opis A S projektov, v katerih je šola sodelovala, za prikaz podatkov o učni uspešnosti dijakov, o njihovih dosežkih na maturi oz. pri zaključnih izpitih, o obveznih izbirnih vsebinah, ki jih ANALIZ je šola izvajala, o programih stalnega strokovnega izpopolnjevanja, ki so se jih udeležili učitelji in drugi strokovni delavci šole. Nekatera poročila bi lažje opredelili kot dokument, namenjen realizaciji letnega delovnega načrta šole, kot pa samoevalvacijsko poročilo. Pojavljajo pa se tudi primeri, da je samoevalvacijsko poročilo namenjeno predvsem opisu delovanja komisije za kakovost, da temelji izključno na predstavitvi rezultatov mednarodne raziskave znanja PISA ali pa je namenjeno zapisu pogovora o nekaterih odprtih vprašanjih, ki so ga opravili zaposleni na šoli. Iz analize je razvidno, da je kakovost poročila odvisna tudi od tega, ali je bila šola vključena v kakšen projekt, ki podpira procese institucionalne samoevalvacije. Npr. dve poročili iste šole bi namreč zaradi manka nekaterih ključnih elementov težko opredelili kot samoevalvacijsko poročilo, tretje leto pa se je šola vključila v projekt Mreženje šol za kakovost in napisala samoevalvacijsko poročilo z vsemi ključnimi elementi. Nekatere šole so bile vključene v EPoS – elektronsko podprta samoevalvacija, vendar sodelovanje v tem procesu zbiranja podatkov še ne zagotavlja kakovostnega 51 CEV IN ŠOL T poročila. Na nekaterih šolah, ki so sodelovale v tem procesu, so namreč zgolj predstavili IL VRč dobljene podatke, akcijskega načrta, ki bi temeljil na zbranih podatkih, pa niso oblikovali. Iz poročil nekaterih šol, za katera smo ugotovili, da imajo elemente samoevalvacijskega poročila, je razvidno, da imajo oblikovan večletni samoevalvacijski cikel (pri treh šolah je bil omenjen triletni samoevalvacijski cikel, pri eni šoli štiriletni, ena šola pa je omenjala CIJSKIH PORO A V petletni samoevalvacijski cikel). V primeru večletnega samoevalvacijskega cikla so tudi AL samoevalvacijska poročila različnih let pogosto napisana na način, da se nadaljujejo – AMOEV torej, da eno samoevalvacijsko poročilo prestavlja analizo obstoječega stanja in akcijski A S načrt, samoevalvacijsko poročilo naslednjega leta pa napredek, ki so ga s predstavljenimi aktivnostmi dosegli na prednostnih področjih. ANALIZ 52 A N A L I Z A P O D A T K O V, Z B R A N I H Z A N K E T N I M I V P R A Š A L N I K I Z A R A V N A T E L J E I N S T R O K O V N E D E L A V C E CE V VNE DELA V okviru kvantitativne raziskave smo s pomočjo odgovorov, zbranih z vprašalnikoma za O ravnatelje in druge strokovne delavce v vzgojno-izobraževalnih zavodih, odgovarjali na TROK naslednja raziskovalna vprašanja: TELJE IN S • Kako pogosto oz. v kakšnih časovnih intervalih na ravni zavoda izvajajo procese VNA ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti oz. institucionalno samoevalvacijo (v A RA nadaljevanju institucionalno samoevalvacijo)? • Kako je samoevalvacijsko poročilo strukturirano in na katerih organih je obravnavano? ALNIKI ZŠ • Ali imajo na zavodu oblikovan stalen tim za kakovost oz. posebno skupino za kakovost, ki je zadolžena za institucionalno samoevalvacijo? Kdo so člani te skupine in kako so imenovani? • Katere kriterije uporabljajo za identifikacijo prednostnih vsebinskih področij, ki jih vključijo v samoevalvacijsko poročilo? • Kako pogosto vključijo v institucionalno samoevalvacijo posamezna vsebinska • področja? , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRAV Kako pogosto so za samoevalviranje oz. ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti OTK uporabljeni instrumenti oz. protokoli, ki so nastali v okviru katerih izmed nacionalnih A projektov? A POD • Kako dobro je poznavanje Nacionalnega okvira za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti na področju vzgoje in izobraževanja? ANALIZ • Kako pogosto se pri izvajanju institucionalne samoevalvacije opirajo na standarde in kazalnike, opredeljene v zbirki Kakovost v vrtcih in šolah (2022)? • Kako ocenjujejo svojo pripravljenost za izvajanje institucionalne samoevalvacije in za izvajanje posameznih dejavnosti v okviru samoevalvacije? 54 CE V VNE DELA • O Ali so v času dodiplomskega izobraževanja anketiranci imeli predmet, kjer so obravnavali vsebino s področja statistike, metodologije in izvajanja samoevalvacije? TROK • Kako anketiranci ocenjujejo svoje znanje s področja statistike, metodologije in izvajanja samoevalvacije? TELJE IN S • Kako učinkovito vodstvo spodbuja strokovne sodelavce k izvajanju institucionalne VNA samoevalvacije? A RA • V kolikšni meri so strokovni delavci motivirani za izvajanje samoevalvacije v oddelku oz. skupini? ALNIKI ZŠ • S katerimi težavami se strokovni delavci srečujejo pri izvajanju institucionalne samoevalvacije? • Na kakšne načine bi lahko strokovnim delavcem pomagali k učinkovitejšemu izvajanju institucionalne samoevalvacije? • Kateri podatki so vključeni v samoevalvacijsko poročilo? • Na koga se pri izvajanju samoevalvacije strokovni delavci obrnejo po pomoč in • podporo, če jo potrebujejo? , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRAV Ali strokovni delavci menijo, da naj bodo procesi institucionalne samoevalvacije OTK obvezni za vse zavode ali naj bodo prostovoljni?A • Ali strokovni delavci menijo, da naj bodo vsebinska področja institucionalne A POD samoevalvacije predpisana ali prepuščena posameznemu zavodu? • Kako dolgo naj traja samoevalvacijski cikel? ANALIZ 55 CE V VNE DELA Vzorčenje O TROK V raziskavi smo si prizadevali za celovito vključitev ravnateljev ter strokovnih delavcev iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol v Sloveniji za šolsko leto 2023/24. Osnovno množico so TELJE IN S tako predstavljali vsi ravnatelji in strokovni delavci, zaposleni v navedenih izobraževalnih VNA institucijah. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS, 2022, 2023) je A RA v šolskem letu 2022/23 v Sloveniji delovalo 456 matičnih in 315 podružničnih osnovnih šol (pri čemer so podružnične šole vključene skupaj z matičnimi šolami), 149 javnih ALNIKI ZŠ srednjih šol ter 108 javnih samostojnih vrtcev (vrtci, ki delujejo v okviru osnovnih šol, so obravnavani znotraj osnovnih šol). Za kvantitativni del raziskave smo sprva načrtovali dva različna pristopa vzorčenja glede na ciljno skupino. Pri ravnateljih smo nameravali vključiti vse ravnatelje vrtcev, osnovnih in srednjih šol ter jih neposredno povabiti k sodelovanju v raziskavi. Za strokovne delavce smo načrtovali dvostopenjsko vzorčenje. V prvi stopnji bi na podlagi stratificiranega , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRAV vzorčenja izbrali institucije (vrtce in šole), pri čemer bi upoštevali regionalno zastopanost, OTK velikost vrtcev in šol (glede na število zaposlenih oziroma število otrok, učencev ali dijakov) A ter tip šole (osnovna šola, gimnazija, srednja poklicna in strokovna šola). A POD Spletne vprašalnike smo pripravili in testirali v orodju 1KA (https://www.1ka.si/d/sl). ANALIZ Povabila za sodelovanje pa smo poslali vodstvom izbranih šol in vrtcev, ki so jih nato posredovala svojim strokovnim delavcem. Ravnatelje smo nagovorili neposredno prek uradnih kontaktnih podatkov institucij. 56 CE V VNE DELA Kljub skrbnemu načrtovanju in izvedbi vzorčenja, je bila odzivnost nižja od pričakovane. O Da bi povečali odzivnost, smo institucijam, ki se na prvotno povabilo niso odzvale, poslali TROK še dva opomnika oziroma povabili k sodelovanju. Ker je bila odzivnost kljub večkratnemu pozivanju institucij, ki so bile prvotno naključno izbrane za vzorčenje, še vedno slaba, TELJE IN S smo vzorec razširili na celotno osnovno množico in povabilo za sodelovanje v raziskavi VNA poslali vsem javnim vrtcem, osnovnim in srednjim šolam v Sloveniji. Ob zaključku zbiranja A RA podatkov je na vprašalnik skupno odgovorilo 48 ravnateljev, od tega 18 ravnateljev vrtcev, 23 ravnateljev osnovnih šol in sedem ravnateljev srednjih šol. Med strokovnimi delavci je ALNIKI ZŠ sodelovalo 749 oseb, in sicer 347 iz vrtcev, 322 iz osnovnih šol ter 80 iz srednjih šol. Skupno je v raziskavi sodelovalo 24 vrtcev, 28 osnovnih šol in 13 srednjih šol. Odzivnost je bila bistveno nižja od načrtovane 50-odstotne stopnje. Nizek odziv lahko pripišemo več dejavnikom, med drugim časovnim omejitvam v šolskem okolju, kjer so strokovni delavci in ravnatelji pogosto obremenjeni z različnimi obveznostmi, ter morebitnemu pomanjkanju motivacije za sodelovanje v raziskavi, ki proučuje izvajanje , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRAV institucionalne samoevalvacije. Tudi na osnovi ugotovitev, do katerih smo prišli z analizo OTK samoevalvacijskih poročil in s pomočjo fokusnih intervjujev, lahko razlog za slabšo A odzivnost iščemo tudi v tem, da mnogi zavodi institucionalne samoevalvacije dejansko ne A POD izvajajo, zato se verjetno tudi niso zanimali za sodelovanje v tej raziskavi. ANALIZ 57 CE V VNE DELA R A V N AT E L J I O V raziskavi je sodelovalo 48 ravnateljev in ravnateljic vrtcev, osnovnih ter srednjih šol. Med sodelujočimi ravnatelji prevladujejo osebe ženskega spola, ki predstavljajo 64 % vzorca, TROK medtem ko moški ravnatelji sestavljajo 18 %. Preostalih 18 % odgovorov ni bilo veljavnih ali niso bili navedeni. Povprečna starost ravnateljev znaša 50,4 leta, z razponom od 35 TELJE IN S do 65 let, kar kaže na raznolikost v starostni strukturi vzorca. Povprečna delovna doba VNA ravnateljev na področju vzgoje in izobraževanja pa je 26,2 leta, s standardnim odklonom A RA 8,98, kar kaže na visoko stopnjo izkušenj med udeleženci raziskave. ALNIKI Z Povprečno število let opravljanja vloge ravnatelja je 8,7 leta, pri čemer se najdaljše obdobje Š znaša do 23 let, najkrajše pa do enega leta. Glede na najvišjo stopnjo izobrazbe je večina ravnateljev (67 %) zaključila drugostopenjski univerzitetni študijski program ali univerzitetni (predbolonjski) študijski program. Sledi visokošolski strokovni študijski program, ki ga je zaključilo 19 % ravnateljev. Manjši delež ravnateljev ima zaključen prvostopenjski univerzitetni študijski program (9 %), znanstveni , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRAV magisterij (2 %) ali doktorat (2 %). OTKA Vzorec ravnateljev sestavlja 37,5 % ravnateljev vrtcev, in 47,9 % ravnateljev osnovnih šol in A POD 14,6 % ravnateljev srednjih šol. ANALIZ Glede na naziv po Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive je najpogostejši naziv med ravnatelji svetnik, ki ga ima 48 % udeležencev. Sledijo svetovalec (36 %), mentor (10 %) in višji svetnik (7 %). 58 CE V VNE DELA Tabela 16 O Mnenje ravnateljev o tem, ali bi morali biti procesi UZK z institucionalno samoevalvacijo obvezni ali prostovoljni TROK Vzgojno-izobraževalni zavod Obvezni Prostovoljni Skupaj TELJE IN S Vrtec VNA število 14 4 18 A RA odstotek 77,8 % 22,2 % 100,0 % Osnovna šola ALNIKI Z število 14 9 23 Š odstotek 60,9 % 39,1 % 100,0 % Srednja šola število 2 5 7 odstotek 28,6 % 71,4 % 100,0 % Skupaj število 30 18 48 , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRA odstotek V 62,5 % 37,5 % 100,0 % O TK A A POD V nadaljevanju predstavljamo analizo podatkov po posameznih vprašanjih. ANALIZ Večina ravnateljev vrtcev (77,8 %, f = 14) in osnovnih šol (60,9 %, f = 14) meni, da bi moralo biti izvajanje institucionalne samoevalvacije obvezno, medtem ko večina ravnateljev srednjih šol (71,4 %, f = 5) meni, da bi moralo biti prostovoljno. 59 CE V VNE DELA Tabela 17 O Mnenje ravnateljev o tem, ali bi morali biti procesi UZK z institucionalno samoevalvacijo obvezni ali prostovoljni TROK Vzgojno-izobraževalni zavod Drugo Nikoli Na tri leta Vsako drugo Vsako leto Skupaj TELJE IN S leto VNA Vrtec število 0 1 0 0 17 18 A RA odstotek 0,0 % 5,6 % 0,0 % 0,0 % 94,4 % 100,0 % ALNIKI ZŠ Osnovna šola število 2 1 2 0 18 23 odstotek 8,7 % 4,3 % 8,7 % 0,0 % 78,3 % 100,0 % Srednja šola število 1 0 0 1 5 7 odstotek 14,3 % 0,0 % 0,0 % 14,3 % 71,4 % 100,0 % Skupaj število 3 2 2 1 40 48 , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRAVO 6,3 % TK 4,2 % 4,2 % 2,1 % 83,3 % 100,0 % A A POD Velika večina ravnateljev vrtcev (94,4 %, f =17), OŠ (78,3 %, f = 18) in SŠ (71,4 %, f = 5) je ANALIZ odgovorila, da samoevalvacijo izvajajo vsako leto. En ravnatelj SŠ je odgovoril, da izvajajo samoevalvacijo na dve leti, dva ravnatelja OŠ sta odgovorila, da jo izvajajo na tri leta, en ravnatelj vrtca in en ravnatelj OŠ pa sta odgovorila, da v njihovem zavodu nikoli ne izvajajo institucionalne samoevalvacije. Dva ravnatelja OŠ in en ravnatelj SŠ sta izbrala odgovor »drugo,« in sicer so navedli: vsako leto, vendar eno leto bolj intenzivno, drugo leto manj, občasno (ne vsako leto) in ne vem. 60 CE V VNE DELA Tabela 18 O Oblika samoevalvacijskega poročila v VIZ in njegova umestitev v dokumente zavoda TROK Vzgojno-izobraževalni zavod Samostojni Sestavni del Samoevalva- Skupaj TELJE IN S dokument poročila o cijskega poročila VNA realizaciji LDN na našem zavodu ne pripravljamo A RA Vrtec število 6 11 0 17 ALNIKI Z Š odstotek 35,3 % 64,7 % 0,0 % 100,0 % Osnovna šola število 6 16 0 22 odstotek 27,3 % 72,7 % 0,0 % 100,0 % Srednja šola število 2 4 1 7 odstotek 28,6 % 57,1 % 14,3 % 100,0 % , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRAVO Skupaj število 14 31 1 46 TKA odstotek 30,4 % 67,4 % 2,2 % 100,0 % A POD ANALIZ Pri vprašanju o tem, ali je samoevalvacijsko poročilo zavoda samostojni dokument ali je sestavni del poročila o realizaciji letnega delovnega načrta oz. kakšnega drugega dokumenta, je bilo možno izbrati več odgovorov. En ravnatelj SŠ je odgovoril, da 61 CE V VNE DELA samoevalvacijskega poročila ne pripravljajo, večina ravnateljev vrtcev (64,7 %, f = 11), OŠ O (72,7 %, f = 16) in SŠ (57,1 %, f = 4) je odgovorila, da je samoevalvacijsko poročilo sestavni TROK del poročila o realizaciji letnega delovnega načrta. Dobra tretjina ravnateljev vrtcev (35,3 %, f = 6) ter dobra četrtina ravnateljev OŠ (27,3 %, f = 6) in SŠ (28,6 %, f = 2) sta odgovorili, TELJE IN S da pripravijo samoevalvacijsko poročilo zavoda kot samostojni dokument. VNA A RA Tabela 19 ALNIKI ZŠ Načini obravnave samoevalvacijskega poročila v zavodu Vzgojno-izobraževalni zavod Vrtec Osnovna šola Srednja šola Na pedagoških konferencah število 13 18 4 odstotek 76,5 % 81,8 % 57,1 % Na svetu zavoda število 17 16 6 , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRAVO odstotek TK 100,0 % 72,7 % 85,7 % A Na strokovnih aktivih A POD število 6 8 1 odstotek 35,3 % 36,4 % 14,3 % ANALIZ Na svetu staršev število 13 11 2 odstotek 76,5 % 50 % 28,6 % 62 CE V VNE DELA Pri vprašanju, kje obravnavajo samoevalvacijsko poročilo zavoda, so imeli ravnatelji O možnost izbrati več odgovorov. Vsi ravnatelji vrtcev so odgovorili, da poročilo obravnavajo TROK na svetu zavoda, večina jih poročilo obravnava tudi na pedagoških konferencah (76,5 %, f = 13) in na svetu staršev (76,5 %, f =13). Šest jih je odgovorilo, da poročilo obravnavajo tudi TELJE IN S na strokovnih aktivih (35,3 %). Velika večina osnovnošolskih ravnateljev je odgovorila, da VNA poročilo obravnavajo na pedagoških konferencah (81,8 %, f = 18) in na svetu zavoda (72,7 A RA %, f = 16), polovica jih je odgovorila, da poročilo obravnavajo na svetu staršev (50,0 %, f =11), dobra tretjina (36,4 %, f = 8) pa jih je odgovorila, da ga obravnavajo tudi na strokovnih ALNIKI ZŠ aktivih. Velika večina ravnateljev SŠ (85,7 %, f = 6) je odgovorila, da samoevalvacijsko poročilo zavoda obravnavajo na svetu zavoda, dobra polovica (57,1 %, f = 4) je odgovorila, da poročilo obravnavajo tudi na pedagoških konferencah, dva sta odgovorila, da ga obravnavajo na svetu staršev, eden je odgovoril, da ga obravnavajo na strokovnih aktivih. , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRA V O TK A A POD ANALIZ 63 CE V VNE DELA Tabela 20 O Vključenost izsledkov institucionalne samoevalvacije v razvojni načrt zavoda (načrt zavoda, ki je potrjen na svetu zavoda in TROK ne program dela ravnatelja) TELJE IN S Vzgojno-izobraževalni zavod Da Ne Nimamo Skupaj VNA razvojnega načrta zavoda A RA Vrtec število 14 3 0 17 ALNIKI ZŠ odstotek 82,4 % 17,6 % 0,0 % 100,0 % Osnovna šola število 14 5 2 21 odstotek 66,7 % 23,8 % 9,5 % 100,0 % Srednja šola število 6 0 1 7 odstotek 85,7 % 0,0 % 14,3 % 100,0 % , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRAVO Skupaj TK število 34 8 3 45 A odstotek A POD 75,6 % 17,8 % 6,7 % 100,0 % ANALIZ Štirinajst ravnateljev vrtcev (82,4 %), štirinajst ravnateljev OŠ (66,7 %) in šest ravnateljev SŠ (85,7 %) je odgovorilo, da so izsledki samoevalvacije vključeni v razvojni načrt njihovega zavoda. Dva ravnatelja OŠ in en ravnatelj SŠ so odgovorili, da nimajo razvojnega načrta zavoda. 64 CE V VNE DELA Tabela 21 O Objava samoevalvacijskega poročila na spletni strani VIZ TROK Vzgojno-izobraževalni zavod Da Ne Samoevalvacijs- Skupaj TELJE IN S kega poročila na VNA našem zavodu ne pripravljamo A RA Vrtec število 6 11 0 17 ALNIKI Z Š odstotek 35,3 % 64,7 % 0,0 % 100,0 % Osnovna šola število 8 14 0 22 odstotek 36,4 % 63,6 % 0,0 % 100,0 % Srednja šola število 3 3 1 7 odstotek 42,9 % 42,9 % 14,3 % 100,0 % , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRAVO Skupaj število 17 28 1 46 TKA odstotek 37,0 % 60,9 % 2,2 % 100,0 % A POD ANALIZ 65 CE V VNE DELA Večina ravnateljev vrtcev (64,7 %, f = 11) in večina ravnateljev OŠ (63,6 %, f = 14), je O odgovorila, da samoevalvacijskega poročila ne objavi na spletni strani zavoda. Trije TROK ravnatelji SŠ (42,9 %) so odgovorili, da poročilo objavijo na spletni strani njihovega zavoda, trije ravnatelji SŠ (42,9 %) pa so odgovorili, da poročila ne objavijo na spletni strani. TELJE IN S En ravnatelj SŠ je odgovoril, da samoevalvacijskega poročila na njihovem zavodu ne VNA pripravljajo. A RA Tabela 22 ALNIKI ZŠ Odgovori ravnateljev na vprašanje o tem, ali imajo v njihovem VIZ skupino za kakovost, ki je zadolžena za institucionalno samoevalvacijo Vzgojno-izobraževalni zavod Da Ne Skupaj Vrtec število 12 5 17 Osnovna šola odstotek 70,6 % 29,4 % 100,0 % , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRAVO število 13 9 22TKA odstotek 59,1 % 40,9 % 100,0 % A POD Srednja šola število 5 2 7 ANALIZ odstotek 71,4 % 28,6 % 100,0 % Skupaj število 30 16 46 odstotek 65,2 % 34,8 % 100,0 % 66 CE V VNE DELA Večina ravnateljev vrtcev (70,6 %, f = 12), OŠ (59,1 %, f = 13) in SŠ (71,4 %, f = 5) je O odgovorila, da imajo na zavodu stalen tim oz. skupino za kakovost, ki je zadolžena za TROK samoevalvacijo. TELJE IN S Tabela 23 VNA Poimenovanje skupine, zadolžene za institucionalno samoevalvacijo A RA Vzgojno-izobraževalni zavod Skupina za Tim za Komisija za Drugo Skupaj ALNIKI ZŠ kakovost kakovost kakovost Vrtec število 2 6 0 4 12 odstotek 16,7 % 50,0 % 0,0 % 33,3 % 100,0 % Osnovna šola število 3 5 0 5 13 odstotek 23,1 % 38,5 % 0,0 % 38,5 % 100,0 % , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRA Srednja šola V 0 0 5 0 5 število O TK A odstotek 0,0 % 0,0 % 100,0 % 0,0 % 100,0 % A POD Skupaj število 5 11 5 9 30 ANALIZ odstotek 16,7 % 36,7 % 16,7 % 30,0 % 100,0 % 67 CE V VNE DELA Dva ravnatelja vrtca sta odgovorila, da se skupina, ki je na njihovem zavodu zadolžena za O samoevalvacijo, imenuje skupina za kakovost, šest jih je odgovorilo, da se skupina imenuje TROK tim za kakovost, štirje so izbrali odgovor »drugo.« Trije ravnatelji OŠ so odgovorili, da se skupina, ki je na njihovem zavodu zadolžena za samoevalvacijo, imenuje skupina za TELJE IN S kakovost, pet jih je odgovorilo, da se skupina imenuje tim za kakovost, pet jih je izbralo VNA odgovor »drugo«, in sicer so navedli: tim za razvojni načrt, tim za kakovost in razvoj vrtca A RA oz. šole, delovna skupina za samoevalvacijo, strokovni tim za samoevalvacijo in skupina za samoevalvacijo. Vsi srednješolski ravnatelji, tj. pet ravnateljev, je odgovorilo, da se skupina ALNIKI ZŠ na njihovem zavodu imenuje komisija za kakovost. Tabela 24 Število članov skupine za kakovost, zadolžene za institucionalno samoevalvacijo Vzgojno-izobraževalni zavod Število VIZ, ki imajo stalno Povprečno število članov SD skupino za kakovost skupine za kakovost na VIZ , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRA Vrtec V 12 7,58 3,476 O TK A Osnovna šola 12 5,58 1,832 A POD Srednja šola 5 8,80 7,463 ANALIZ 68 CE V VNE DELA Tabela 25 O Kdo sestavlja skupino za kakovost, zadolženo za institucionalno samoevalvacijo TROK Vzgojno-izobraževalni zavod Vrtec Osnovna šola Srednja šola TELJE IN S Ravnatelj VNA število 12 11 4 A RA odstotek 100,0 % 84,6 % 80,0 % Pomočnik ravnatelja ALNIKI Z število 11 7 2 Š odstotek 91,7 % 53,8 % 40,0 % Svetovalni delavec število 9 8 3 odstotek 75,0 % 61,5 % 60,0 % razredu (navedite, koliko): , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRAVO odstotek Učitelj ali drugi učitelj v prvem število 0 12 5 0,0 % 92,2 % 100,0 % TKA Vzgojitelj (navedite, koliko): število 11 2 0 A POD odstotek 91,7 % 15,4 % 0,0 % ANALIZ Drugi število 4 2 2 odstotek 33,3 % 15,4 % 40,0 % 69 CE V VNE DELA Skupina, ki je zadolžena za samoevalvacijo, v vrtcu šteje povprečno osem članov (M = O 7,58), v OŠ šest članov (M = 5,58), v SŠ pa devet članov (M = 8,80). Anketirane ravnatelje TROK smo povprašali tudi, kdo so člani skupine, ki je zadolžena za samoevalvacijo, pri čemer so imeli možnost izbrati več odgovorov. Vsi ravnatelji vrtcev, tj. 12 ravnateljev, so odgovorili, da TELJE IN S je v to skupino vključen ravnatelj, 11 jih je odgovorilo, da je vključen pomočnik ravnatelja, VNA devet jih je odgovorilo, da je vključen svetovalni delavec, 11 pa, da so v skupino vključeni A RA tudi vzgojitelji (štirje ravnatelji so navedli, da so vključeni štirje vzgojitelji, trije ravnatelji so odgovorili, da sta vključena dva vzgojitelja, trije ravnatelji so odgovorili, da so vključeni ALNIKI ZŠ štirje vzgojitelji, drugi pa so navedli enega, pet ali šest vzgojiteljev). Štirje ravnatelji so izbrali odgovor »drugo.« 11 anketiranih ravnateljev OŠ je odgovorilo, da je v skupino vključen ravnatelj, sedem jih je odgovorilo, da je vključen tudi pomočnik ravnatelja, osem jih je odgovorilo, da je vključen svetovalni delavec, 12 jih je odgovorilo, da so vključeni tudi učitelji (pet ravnateljev je navedlo, da je vključenih pet učiteljev, trije, da je vključen en učitelj, dva, da sta vključena dva učitelja, drugi pa so navedli sedem, devet ali 11 učiteljev). Dva sta izbrala odgovor »drugo.« Štirje ravnatelji SŠ so odgovorili, da je v skupino vključen , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRAV ravnatelj, dva sta odgovorila, da je vključen pomočnik ravnatelja, trije svetovalni delavec, OTK pet jih je odgovorilo, da so vključeni učitelji, dva pa sta izbrala odgovor »drugo.«A A POD ANALIZ 70 CE V Tabela 26 VNE DELAO Mandat članov skupine za kakovost TROK Vzgojno-izobraževalni zavod 1 leto 2 leti 3 leta Več kot tri Skupaj leta (navedite, koliko) TELJE IN S VNA Vrtec število 0 0 7 5 12 A RA odstotek 0,0 % 0,0 % 58,3 % 41,7 % 100,0 % ALNIKI Z Osnovna šola Š število 0 2 5 6 13 odstotek 0,0 % 15,4 % 38,5 % 46,2 % 100,0 % Srednja šola število 2 0 2 1 5 odstotek 40,0 % 0,0 % 40,0 % 20,0 % 100,0 % Skupaj število 2 2 14 12 30 , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRAVO odstotek 6,7 % 6,7 % 46,7 % 40,0 % 100,0 %TKA A POD Največ anketiranih ravnateljev je odgovorilo, da so člani skupine za izvedbo samoevalvacije ANALIZ imenovani za tri ali več kot tri leta. Da so člani imenovani za tri leta, je odgovorilo sedem ravnateljev vrtcev (58,3 %), pet ravnateljev OŠ (38,5 %) in dva ravnatelja SŠ (40,0 %). Da so člani skupine za izvedbo samoevalvacije v to skupino vključeni več kot tri leta, pa je odgovorilo pet ravnateljev vrtcev (41,7 %), šest ravnateljev OŠ (46,2 %) in en ravnatelj SŠ (20,0 %). 71 CE V VNE DELA Tabela 27 O Ocena pomembnosti izvajanja institucionalne samoevalvacije na posameznih področjih TROK Vrtec Osnovna šola Srednja šola Skupaj TELJE IN S M VNA SD M SD M SD M SD A RA dijakov ALNIKI ZŠ Razvoj otrok/dosežki učencev in 4,56 0,70 4,35 0,98 4,14 1,07 4,40 0,89 Didaktično načrtovanje in izvajanje 4,67 0,69 4,48 0,73 3,71 0,95 4,44 0,80 pouka, načini poučevanja Varno in spodbudno učno okolje 4,94 0,24 4,57 0,73 4,00 1,15 4,63 0,73 (pogoji za vključenost vseh, spodbujanje razvoja otrok/učencev/ dijakov s posebnimi potrebami, otrok/učencev/dijakov, vključenost , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRAV otrok/učencev/dijakov priseljencev) spodbujanje razvoja nadarjenih O TK Strokovni razvoj in učenje zaposlenih A 4,72 0,46 4,35 0,71 4,14 0,90 4,46 0,68 A POD Vodenje vrtcev in šol 4,61 0,61 4,26 0,81 4,00 1,00 4,35 0,79 Sodelovanje s starši otrok/učencev/ ANALIZ 4,11 0,68 4,13 0,87 3,43 1,51 4,02 0,93 dijakov in z okoljem Proces ugotavljanja in zagotavljanja 4,56 0,62 4,00 0,95 4,00 1,00 4,21 0,87 kakovosti (samoevalvacija samoevalvacije) 72 CE V VNE DELA Anketirani ravnatelji so na petstopenjski ocenjevalni lestvici ocenjevali pomembnost O izvajanja samoevalvacije na posameznih področjih, in sicer je ocena 5 pomenila, da TROK je izvajanje samoevalvacije zelo pomembno, ocena 1 pa, da sploh ni pomembno. Iz povprečnih ocen je razvidno, da anketiranci prepoznavajo pomembnost izvajanja TELJE IN S samoevalvacije na vseh navedenih področjih, vendar ocenjujejo posamezna področja VNA različno pomembno. Kot najpomembnejše področje za izvajanje samoevalvacije so ocenili A RA varno in spodbudno učno okolje (M = 4,63), kar je bilo še posebej izrazito v vrtcih, kjer je to področje doseglo povprečno oceno 4,94. Najvišja povprečna ocena postavke kaže na ALNIKI ZŠ splošno prepričanje, da je ustvarjanje varnega in podpornega učnega okolja ključno za razvoj otrok, učencev in dijakov. Drugo najpomembnejše področje je strokovni razvoj in učenje zaposlenih (M = 4,46), kar kaže na zavedanje pomena nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev za zagotavljanje kakovostnega vzgojno-izobraževalnega procesa. Anketiranci iz vrtcev so temu področju pripisali posebno visoko pomembnost. Tudi področje didaktičnega načrtovanja in izvajanja pouka, načini poučevanja (M = 4,44) je prav tako ocenjeno kot zelo pomembno, z višjimi ocenami v vrtcih in osnovnih , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRAV šolah, medtem ko so anketiranci iz srednjih šol temu področju pripisali nekoliko manjšo OTK pomembnost. Področji vodenja vrtcev in šol (M = 4,35) ter procesa ugotavljanja in A zagotavljanja kakovosti (M = 4,21) sta ocenjeni nekoliko nižje, vendar še vedno z visoko A POD povprečno oceno, kar kaže na zavedanje pomembnosti kakovostnega upravljanja in stalnega izboljševanja vzgojno-izobraževalnih ustanov. ANALIZ Primerjalno z drugimi povprečnimi ocenami nižje, vendar še vedno s povprečno oceno nad štiri, je ocenjeno področje sodelovanja s starši otrok/učencev/dijakov in z okoljem (M 73 CE V VNE DELA = 4,02). Ta ocena je bila najnižja v srednjih šolah (M = 3,43), iz česar lahko sklepamo, da O srednješolski ravnatelji menijo, da so starši manj vključeni v izobraževalni proces na tej TROK ravni izobraževanja. TELJE IN S Primerjava rezultatov med ravnatelji vrtcev, osnovnih in srednjih šol pokaže, da je varno VNA in spodbudno učno okolje področje, na katerem bi bilo izvajanje samoevalvacije najbolj A RA pomembno, in to na vseh treh ravneh izobraževanja, medtem ko je sodelovanje s starši in okoljem področje, kjer je, vsaj med naštetimi področji, izvajanje samoevalvacije po mnenju ALNIKI ZŠ anketiranih ravnateljev najmanj pomembno, še zlasti na srednješolski ravni. Zanimalo nas je, katera vsebinska področja so na zavodih v zadnjih petih letih vključili v institucionalno samoevalvacijo. V ta namen so bila našteta različna vsebinska področja, ki so bila opredeljena zelo široko, pri samoevalvaciji pa jih je možno členiti na ožja vsebinska področja. Ravnatelji so odgovorili, ali so jih v zadnjih petih letih večkrat vključili v institucionalno samoevalvacijo, enkrat ali tega področja v zadnjih petih letih niso uvrstili , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRAV v institucionalno samoevalvacijo. OTKA A POD ANALIZ 74 CE V VNE DELA Tabela 28 O Najpogosteje obravnavana področja v samoevalvacijskih poročilih v zadnjih petih letih TROK Vrtec Osnovna šola Srednja šola Skupaj TELJE IN S f VNA f % f f % f f % f f % A RA in dijakov v znanju in spretnostih, ALNIKI Z zapisanih v kurikularnih dokumentih Razvoj otrok in napredek učencev 13 76,5 14 63,6 5 71,4 32 69,6 Š Razvoj socialnih zmožnosti 9 52,9 10 45,5 3 42,9 22 47,8 in spretnosti, zmožnost sporazumevanja in sodelovanja Gibalni razvoj in skrb za zdravje 8 47,1 13 59,1 2 28,6 23 50,0 razvijanjem porajajoče se pismenosti) , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRAVO Bralna pismenost (vključno z 5 29,4 12 57,1 2 28,6 19 42,2 Razvoj ustvarjalnosti in inovativnosti 5 29,4 10 47,6 3 50,0 18 40,9 TKA Motivacija za učenje 5 31,3 11 52,4 1 14,3 17 38,6 A POD Vzgojno delovanje (ustreznost 5 29,4 16 72,7 2 28,6 23 50,0 ANALIZ vzgojnega koncepta, preventivne dejavnosti, vzgoje za nenasilje, reševanje težav z neželenim vedenjem otrok/učencev/dijakov ipd.) 75 CE V VNE DELA O Varno in spodbudno učno okolje 10 58,8 14 63,6 5 71,4 29 63,0 TROK (pogoji za vključenost vseh, spodbujanje razvoja otrok/učencev/ dijakov s posebnimi potrebami, spodbujanje razvoja nadarjenih TELJE IN S otrok/učencev/dijakov, vključenost VNA otrok/učencev/dijakov priseljencev) A RA načrtovanja in izvedbe pouka, ALNIKI Z ustreznost domačih nalog, Kakovost poučevanja (kakovost 10 58,8 10 45,5 5 71,4 25 54,3 Š didaktične strategije, medpredmetno povezovanje, individualizacija in diferenciacija, preverjanje in ocenjevanje znanja ipd.) Vodenje zavoda (npr. upravljanje 9 52,9 7 31,8 2 28,6 18 39,1 materialnih in finančnih virov, vodenje zavoda, razvoj zavoda) , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRAVO kadrovske odločitve, pedagoško Sodelovanje s starši in širšim okoljem 9 52,9 8 36,4 3 42,9 20 43,5 TKA Profesionalni razvoj zaposlenih 11 64,7 10 45,5 4 57,1 25 54,3 A POD strokovnih delavcev (izobraževanje in usposabljanje zaposlenih strokovnih ANALIZ delavcev, kakovost programov, povezanost programa usposabljanja zaposlenih s programom razvoja zavoda) 76 CE V VNE DELA O Sodelovanje zavoda v različnih 11 64,7 9 40,9 4 57,1 24 52,2 TROK projektih Učno okolje oz. prostorske razmere, 9 52,9 7 31,8 3 50,0 19 42,2 opremljenost učilnic in drugih TELJE IN S prostorov VNA Odnosi in komunikacija med A RA 11 64,7 13 59,1 3 42,9 27 58,7 otroki/učenci/dijaki, med otroki/ ALNIKI ZŠ učenci/dijaki in strokovnimi delavci, različnimi deležniki v zavodu (med med strokovnimi delavci, med strokovnimi delavci in vodstvom) Ponudba interesnih in dodatnih 5 29,4 10 45,5 4 57,1 19 41,3 dejavnosti zavoda Proces ugotavljanja in zagotavljanja 9 52,9 8 36,4 4 57,1 21 45,7 kakovosti, samoevalvacija samoevalvacije , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRAVO Mednarodno sodelovanje TK 4 23,5 5 22,7 5 71,4 14 30,4 A A POD ANALIZ 77 CE V VNE DELA Iz predstavljenih skupnih odgovorov (združeni odgovori ravnateljev vrtcev, osnovnih in O srednjih šol) je razvidno, da je bilo največkrat v samoevalvacijsko poročilo vključeno TROK področje razvoj otrok in napredek učencev in dijakov v znanju in spretnostih, zapisanih v kurikularnih dokumentih (32 ravnateljev je to področje vključilo večkrat). Temu sledijo TELJE IN S področja varno in spodbudno učno okolje (29 ravnateljev je to področje vključilo večkrat), VNA odnosi in komunikacija med različnimi deležniki v zavodu (27 ravnateljev je to področje A RA vključilo večkrat) in profesionalni razvoj zaposlenih strokovnih delavcev (25 ravnateljev je to področje vključilo večkrat) ter kakovost poučevanja (25 ravnateljev je to področje ALNIKI ZŠ vključilo večkrat). Izmed ponujenih področij je bilo v samoevalvacijskih poročilih najmanj zastopano mednarodno sodelovanje (14 ravnateljev je to področje vključilo večkrat). Primerjava različnih ravni vzgojno-izobraževalnega sistema pokaže, da je največ vrtcev največkrat vključilo v samoevalvacijsko poročilo področje razvoj otrok in napredek učencev in dijakov v znanju in spretnostnih, zapisanih v kurikularnih dokumentih (13 ravnateljev vrtcev je to področje vključilo večkrat), ravnatelji osnovnih šol so to področje , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRAV po kriteriju večkratne vključitve v samoevalvacijsko poročilo uvrstili na drugo mesto (14 OTK osnovnošolskih ravnateljev je to področje vključilo večkrat). Slednji pa so najbolj pogosto A v samoevalvacijsko poročilo vključili vzgojno delovanje (16 osnovnošolskih ravnateljev je A POD to področje vključilo večkrat). Primerjava s srednješolsko ravnjo na tem mestu ne bi bila smiselna, saj je na to vprašanje odgovorilo premalo ravnateljev. ANALIZ 78 CE V VNE DELA Tabela 29 O Področja, ki so bila v zadnjih petih letih enkrat vključena v samoevalvacijsko poročilo TROK Vrtec Osnovna šola Srednja šola Skupaj TELJE IN S f VNA f % f f % f f % f f % A RA in dijakov v znanju in spretnostih, ALNIKI Z zapisanih v kurikularnih dokumentih Razvoj otrok in napredek učencev 3 17,6 6 27,3 2 28,6 11 23,9 Š Razvoj socialnih zmožnosti 6 35,3 7 31,8 1 14,3 14 30,4 in spretnosti, zmožnost sporazumevanja in sodelovanja Gibalni razvoj in skrb za zdravje 7 41,2 6 27,3 2 28,6 15 32,6 razvijanjem porajajoče se pismenosti) , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRAVO Bralna pismenost (vključno z 8 47,1 6 28,6 1 14,3 15 33,3 Razvoj ustvarjalnosti in inovativnosti 6 35,3 5 23,8 1 16,7 12 27,3 TKA Motivacija za učenje 6 37,5 4 19,0 4 57,1 14 31,8 A POD Vzgojno delovanje (ustreznost 3 17,6 5 22,7 2 28,6 10 21,7 ANALIZ vzgojnega koncepta, preventivne dejavnosti, vzgoje za nenasilje, reševanje težav z neželenim vedenjem otrok/učencev/dijakov ipd.) 79 CE V VNE DELA O Varno in spodbudno učno okolje 6 35,3 6 27,3 1 14,3 13 28,3 TROK (pogoji za vključenost vseh, spodbujanje razvoja otrok/učencev/ dijakov s posebnimi potrebami, spodbujanje razvoja nadarjenih TELJE IN S otrok/učencev/dijakov, vključenost VNA otrok/učencev/dijakov priseljencev) A RA načrtovanja in izvedbe pouka, ALNIKI Z ustreznost domačih nalog, Kakovost poučevanja (kakovost 3 17,6 9 40,9 1 14,3 13 28,3 Š didaktične strategije, medpredmetno povezovanje, individualizacija in diferenciacija, preverjanje in ocenjevanje znanja ipd.) Vodenje zavoda (npr. upravljanje 1 5,9 7 31,8 2 28,6 10 21,7 materialnih in finančnih virov, vodenje zavoda, razvoj zavoda) , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRAVO kadrovske odločitve, pedagoško Sodelovanje s starši in širšim okoljem 5 29,4 10 45,5 2 28,6 17 37,0 TKA Profesionalni razvoj zaposlenih 4 23,5 8 36,4 3 42,9 15 32,6 A POD strokovnih delavcev (izobraževanje in usposabljanje zaposlenih strokovnih ANALIZ delavcev, kakovost programov, povezanost programa usposabljanja zaposlenih s programom razvoja zavoda) 80 CE V VNE DELA O Sodelovanje zavoda v različnih 2 11,8 7 31,8 3 42,9 12 26,1 TROK projektih Učno okolje oz. prostorske razmere, 5 29,4 7 31,8 2 33,3 14 31,1 opremljenost učilnic in drugih TELJE IN S prostorov VNA Odnosi in komunikacija med A RA 5 29,4 6 27,3 3 42,9 14 30,4 otroki/učenci/dijaki, med otroki/ ALNIKI ZŠ učenci/dijaki in strokovnimi delavci, različnimi deležniki v zavodu (med med strokovnimi delavci, med strokovnimi delavci in vodstvom) Ponudba interesnih in dodatnih 5 29,4 4 18,2 3 42,9 12 26,1 dejavnosti zavoda Proces ugotavljanja in zagotavljanja 2 11,8 5 22,7 1 14,3 8 17,4 kakovosti, samoevalvacija samoevalvacije , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRAVO Mednarodno sodelovanje TK 1 5,9 9 40,9 2 28,6 12 26,1 A A POD Iz predstavljenih skupnih odgovorov (združeni odgovori ravnateljev vrtcev, osnovnih in ANALIZ srednjih šol) je razvidno, da je bilo enkrat v samoevalvacijsko poročilo največkrat vključeno področje mednarodno sodelovanje (20 ravnateljev je to področje vključilo enkrat). Temu sledijo področja proces ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti (17 ravnateljev je to področje vključilo enkrat) ter sodelovanje s starši in širšim okoljem (17 ravnateljev je to področje vključilo enkrat). Gibalni razvoj in skrb za zdravje, bralna pismenost, 81 CE V VNE DELA profesionalni razvoj zaposlenih strokovnih delavcev in ponudba interesnih in dodatnih O dejavnosti zavoda so področja, ki jih je 15 ravnateljev v zadnjem petletnem obdobju enkrat TROK uvrstilo v samoevalvacijsko poročilo. TELJE IN S Primerjava odgovorov različnih ravni vzgojno-izobraževalnega sistema pokaže, da je več VNA ravnateljev vrtcev kot ravnateljev osnovnih in srednjih šol v samoevalvacijsko poročilo A RA enkrat vključilo področja mednarodno sodelovanje (12 ravnateljev vrtcev je to področje vključilo enkrat), bralna pismenost (osem ravnateljev vrtcev je to področje vključilo enkrat) ALNIKI ZŠ ter ponudba interesnih in dodatnih dejavnosti (sedem ravnateljev vrtcev je to področje vključilo enkrat). Več osnovnošolskih ravnateljev kot ravnateljev vrtcev in srednjih šol je v samoevalvacijsko poročilo enkrat vključilo področja sodelovanje s starši in širšim okoljem (10 osnovnošolskih ravnateljev je to področje vključilo enkrat), kakovost poučevanja (devet ravnateljev je to področje vključilo enkrat) ter proces ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti (devet ravnateljev je to področje vključilo enkrat). Ne glede na zelo malo število srednješolskih ravnateljev, ki so odgovorili na to vprašanje, velja izpostaviti področje , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRAV motivacija za učenje. Štirje srednješolski ravnatelji so namreč odgovorili, da so to področje OTK v zadnjem petletnem obdobju enkrat vključili v samoevalvacijsko poročilo.A A POD ANALIZ 82 CE V VNE DELA Tabela 30 O Področja, ki niso bila v zadnjih petih letih nikoli vključena v samoevalvacijsko poročilo TROK Vrtec Osnovna šola Srednja šola Skupaj TELJE IN S f VNA f % f f % f f % f f % A RA in dijakov v znanju in spretnostih, ALNIKI Z zapisanih v kurikularnih dokumentih Razvoj otrok in napredek učencev 1 5,9 2 9,1 0 0,0 3 6,5 Š Razvoj socialnih zmožnosti 2 11,8 5 22,7 3 42,9 10 21,7 in spretnosti, zmožnost sporazumevanja in sodelovanja Gibalni razvoj in skrb za zdravje 2 11,8 3 13,6 3 42,9 8 17,4 razvijanjem porajajoče se pismenosti) , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRAVO Bralna pismenost (vključno z 4 23,5 3 14,3 4 57,1 11 24,4 Razvoj ustvarjalnosti in inovativnosti 6 35,3 6 28,6 2 33,3 14 31,8 TKA Motivacija za učenje 5 31,3 6 28,6 2 28,6 13 29,5 A POD Vzgojno delovanje (ustreznost 9 52,9 1 4,5 3 42,9 13 28,3 ANALIZ vzgojnega koncepta, preventivne dejavnosti, vzgoje za nenasilje, reševanje težav z neželenim vedenjem otrok/učencev/dijakov ipd.) 83 CE V VNE DELA O Varno in spodbudno učno okolje 1 5,9 2 9,1 1 14,3 4 8,7 TROK (pogoji za vključenost vseh, spodbujanje razvoja otrok/učencev/ dijakov s posebnimi potrebami, spodbujanje razvoja nadarjenih TELJE IN S otrok/učencev/dijakov, vključenost VNA otrok/učencev/dijakov priseljencev) A RA načrtovanja in izvedbe pouka, ALNIKI Z ustreznost domačih nalog, Kakovost poučevanja (kakovost 4 23,5 3 13,6 1 14,3 8 17,4 Š didaktične strategije, medpredmetno povezovanje, individualizacija in diferenciacija, preverjanje in ocenjevanje znanja ipd.) Vodenje zavoda (npr. upravljanje 7 41,2 8 36,4 3 42,9 18 39,1 materialnih in finančnih virov, vodenje zavoda, razvoj zavoda) , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRAVO kadrovske odločitve, pedagoško Sodelovanje s starši in širšim okoljem 3 17,6 4 18,2 2 28,6 9 19,6 TKA Profesionalni razvoj zaposlenih 2 11,8 4 18,2 0 0,0 6 13,0 A POD strokovnih delavcev (izobraževanje in usposabljanje zaposlenih strokovnih ANALIZ delavcev, kakovost programov, povezanost programa usposabljanja zaposlenih s programom razvoja zavoda) 84 CE V VNE DELA O Sodelovanje zavoda v različnih 4 23,5 6 27,3 0 0,0 10 21,7 TROK projektih Učno okolje oz. prostorske razmere, 3 17,6 8 36,4 1 16,7 12 26,7 opremljenost učilnic in drugih TELJE IN S prostorov VNA Odnosi in komunikacija med A RA 1 5,9 3 13,6 1 14,3 5 10,9 otroki/učenci/dijaki, med otroki/ ALNIKI ZŠ učenci/dijaki in strokovnimi delavci, različnimi deležniki v zavodu (med med strokovnimi delavci, med strokovnimi delavci in vodstvom) Ponudba interesnih in dodatnih 7 41,2 8 36,4 0 0,0 15 32,6 dejavnosti zavoda Proces ugotavljanja in zagotavljanja 6 35,3 9 40,9 2 28,6 17 37,0 kakovosti, samoevalvacija samoevalvacije , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRAVO Mednarodno sodelovanje TK 12 70,6 8 36,4 0 0,0 20 43,5 A A POD Iz predstavljenih skupnih odgovorov (združeni odgovori ravnateljev vrtcev, osnovnih in ANALIZ srednjih šol) je razvidno, da je področje, ki je bilo najmanjkrat vključeno v samoevalvacijsko poročilo, vodenje zavoda, npr. upravljanje materialnih in finančnih virov, kadrovske odločitve, pedagoško vodenje zavoda, razvoj zavoda (18 ravnateljev je odgovorilo, da tega področja niso vključili v samoevalvacijsko poročilo). Temu sledijo področja razvoj 85 CE V VNE DELA ustvarjalnosti in inovativnosti (14 ravnateljev je odgovorilo, da tega področja niso vključili O v samoevalvacijsko poročilo), motivacija za učenje (13 ravnateljev je odgovorilo, da tega TROK področja niso vključili v samoevalvacijsko poročilo) in vzgojno delovanje (13 ravnateljev je odgovorilo, da tega področja niso vključili v samoevalvacijsko poročilo). TELJE IN S VNA Primerjava odgovorov različnih ravni vzgojno-izobraževalnega sistema pokaže, da A RA ravnatelji vrtcev bolj pogosto kot ravnatelji osnovnih in srednjih šol v samoevalvacijsko poročilo niso vključili vzgojnega delovanja (devet ravnateljev vrtcev je odgovorilo, da tega ALNIKI ZŠ področja niso vključili v samoevalvacijsko poročilo) ter razvoj ustvarjalnosti in inovativnosti (šest ravnateljev vrtcev je odgovorilo, da tega področja niso vključili v samoevalvacijsko poročilo). Osnovnošolski ravnatelji v primerjavi z ravnatelji vrtcev in srednjih šol bolj pogosto niso vključili v samoevalvacijsko poročilo mednarodnega sodelovanja (devet osnovnošolskih ravnateljev je odgovorilo, da tega področja niso vključili v samoevalvacijsko poročilo) ter področja učno okolje oz. prostorske razmere (osem ravnateljev je odgovorilo, da tega področja niso vključili v samoevalvacijsko poročilo). Srednješolski ravnatelji pa , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRAV so med področji, ki jih v zadnjem petletnem obdobju niso vključili v samoevalvacijsko OTK poročilo, navedli bralno pismenost (dva srednješolska ravnatelja sta odgovorila, da tega A področja na njihovem zavodu niso vključili v samoevalvacijsko poročilo), pri tem pa je A POD ponovno treba opozoriti na zelo malo število srednješolskih ravnateljev, ki so odgovorili na to vprašanje. ANALIZ 86 CE V VNE DELA Tabela 31 O Mnenja ravnateljev o tem, ali bi morala biti vsebinska področja UZK z institucionalno samoevalvacijo predpisana ali TROK prepuščena posameznemu VIZ TELJE IN S Vzgojno-izobraževalni zavod Predpisana Prepuščena Kombinacija Skupaj VNA posameznemu obeh zavodu A RA Vrtec število 1 3 14 18 ALNIKI ZŠ odstotek 5,6 % 16,7 % 77,8 % 100,0 % Osnovna šola število 3 7 13 23 odstotek 13,0 % 30,4 % 56,5 % 100,0 % Srednja šola število 0 2 5 7 odstotek 0,0 % 28,6 % 71,4 % 100,0 % , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRAVO Skupaj TK število 4 12 32 48 A odstotek A POD 8,3 % 25,0 % 66,7 % 100,0 % ANALIZ Na vprašanje o tem, ali naj bodo vsebinska področja UZK s samoevalvacijo predpisana ali prepuščena posameznemu zavodu, je večina ravnateljev vrtcev (77,8 %, f = 14), srednjih šol (71,4 %, f = 5) in osnovnih šol (56,5 %, f = 13) odgovorila, naj bodo nekatera področja 87 CE V VNE DELA predpisana, nekatera pa prepuščena posameznemu zavodu. En ravnatelj vrtca in trije O ravnatelji osnovnih šol so odgovorili, naj bodo vsebinska področja UZK predpisana. Sedem TROK ravnateljev OŠ (30,4 %), trije ravnatelji vrtcev (16,7 %) in dva ravnatelja SŠ (28,6 %) so odgovorili, naj bodo vsebinska področja UZK prepuščena posameznemu zavodu. TELJE IN S VNA Tabela 32 A RA Uporaba instrumentov iz nacionalnih projektov za kakovost ALNIKI Z Vzgojno-izobraževalni zavod Š Ne, ne uporabljamo Da (zapišite projekte, Skupaj nobenih instrumentov, v okviru katerih so ki so nastali v instrumenti nastali) nacionalnih projektih za kakovost Vrtec število 11 6 17 odstotek 64,7 % 35,3 % 100,0 % , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRA V Osnovna šola O število 18 3 21 TK A odstotek 85,7 % 14,3 % 100,0 % A POD Srednja šola število 5 2 7 ANALIZ odstotek 71,4 % 28,6 % 100,0 % Skupaj število 34 11 45 odstotek 75,6 % 24,4 % 100,0 % 88 CE V VNE DELA Večina ravnateljev vrtcev (64,7 %, f = 11), OŠ (85,7 %, f = 18) in SŠ (71,4 %, f = 5) je O odgovorila, da za izvajanje samoevalvacije ne uporabljajo instrumentov za zbiranje TROK podatkov, ki so nastali v okviru katerega izmed nacionalnih projektov za kakovost. Dobra tretjina ravnateljev vrtcev (35,3 %, f = 6), dobra četrtina ravnateljev SŠ (28,6 %, TELJE IN S f = 2) in dobra desetina ravnateljev OŠ (14,3 %, f = 3) pa je odgovorila, da za izvajanje VNA samoevalvacije uporabljajo instrumente, ki so nastali v okviru nacionalnih projektov za A RA kakovost. Med njimi so anketirani ravnatelji največkrat navedli zbirko »Kakovost v vrtcih in šolah« (f = 5) in Mreženje šol za kakovost (f = 3). Med njihovimi odgovori se pojavijo še ALNIKI ZŠ SIQ Kakovost za prihodnost vzgoje in izobraževanja, Mreženje šol za kakovost CPI – EPoS, ACS Svetovalci za kakovost, Modro oko, Smernice za kakovost NAKVIS, OPK – Vzpostavitev, dopolnitev in pilotni preizkus modela ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti v vzgoji in izobraževanju, ZRSŠ – Formativno spremljanje. , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRA V O TK A A POD ANALIZ 89 CE V VNE DELA Tabela 33 O Poznavanje Nacionalnega okvira za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v vzgoji in izobraževanju TROK Vzgojno-izobraževalni zavod Ga ne poznam Slabo Srednje dobro Dobro Skupaj TELJE IN S Vrtec VNA število 1 2 8 7 18 A RA odstotek 5,6 % 11,1 % 44,4 % 38,9 % 100,0 % Osnovna šola ALNIKI Z število 2 5 9 6 22 Š odstotek 9,1 % 22,7 % 40,9 % 27,3 % 100,0 % Srednja šola število 0 2 3 2 7 odstotek 0,0 % 28,6 % 42,9 % 28,6 % 100,0 % Skupaj število 3 9 20 15 47 , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRA odstotek V 6,4 % 19,1 % 42,6 % 31,9 % 100,0 % O TK A A POD Največji delež ravnateljev vrtcev (44,4 %, f = 8), osnovnih šol (40,9 %, f = 9) in srednjih šol (42,9 %, f = 3) je odgovoril, da srednje dobro pozna Nacionalni okvir za UZK na področju ANALIZ vzgoje in izobraževanja. Nekoliko manjši delež ravnateljev vrtcev (38,9 %, f = 7), osnovnih šol (27,3 %, f = 6) in srednjih šol (28,6 %, f = 2) je odgovoril, da dobro pozna Nacionalni okvir za UZK na področju vzgoje in izobraževanja. Nihče ni odgovoril, da ga pozna zelo 90 CE V VNE DELA dobro. Dobra četrtina ravnateljev SŠ (28,6 %, f = 2) in slaba četrtina ravnateljev OŠ (22,7 %, O f = 5) ter desetina ravnateljev vrtcev (11,1 %, f = 2) ga slabo poznajo. En ravnatelj vrtca in TROK dva ravnatelja OŠ ga sploh ne poznata. TELJE IN S Tabela 34 VNA Opiranje na standarde in kazalnike iz zbirke Kakovost v vrtcih in šolah pri izvajanju institucionalne samoevalvacije A RA Vzgojno-izobraževalni zavod Nikoli Redko Včasih Zelo Vsakič, ko Skupaj ALNIKI ZŠ pogosto izvajamo samo- evalva- cijo na ravni zavoda Vrtec število 0 0 5 9 3 17 odstotek 0,0 % 0,0 % 29,4 % 52,9 % 17,6 % 100,0 % , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRA Osnovna šola V število 2 3 6 7 2 20 O TK A odstotek 10,0 % 15,0 % 30,0 % 35,0 % 10,0 % 100,0 % A POD Srednja šola število 1 1 3 2 0 7 ANALIZ odstotek 14,3 % 14,3 % 42,9 % 28,6 % 0,0 % 100,0 % Skupaj število 3 4 14 18 5 44 odstotek 6,8 % 9,1 % 31,8 % 40,9 % 11,4 % 100,0 % 91 CE V VNE DELA Največ ravnateljev vrtcev (52,9 %, f = 9) in osnovnih šol (35,0 %, f = 7) se pri izvajanju O samoevalvacije zelo pogosto opira na standarde in kazalnike, opredeljene v zbirki Kakovost TROK v vrtcih in šolah (2022), medtem ko se največji delež ravnateljev SŠ (42,9 %, f = 3) na omenjeno zbirko opira včasih.Anketiranci najvišje ocenjujejo svojo usposobljenost za TELJE IN S VNA Tabela 35 A RA Ocena lastne usposobljenosti ravnateljev za izvajanje posameznih dejavnosti v okviru samoevalvacije ALNIKI Z Vrtec Š Osnovna šola Srednja šola Skupaj f f % f f % f f % f f % Vsebinsko načrtovanje 3,72 0,46 3,41 0,96 3,29 0,49 3,51 0,75 samoevalvacije (opredelitev prednostnih vsebinskih področij, ciljev samoevalvacije) Metodološko načrtovanje , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRA 3,11 0,58 3,09 0,81 3,14 0,69 3,11 0,70 V samoevalvacije (načrt O A samoevalvacije, vzorec, postopek TK zbiranja podatkov ipd.) in priprava A POD instrumentov za zbiranje podatkov Analiza podatkov in interpretiranje 3,33 0,77 3,36 0,95 3,14 1,07 3,32 0,89 ANALIZ rezultatov Pisanje poročila 3,83 0,71 3,45 1,01 3,43 0,79 3,60 0,88 Seznanjanje deležnikov (vzgojiteljev/ 4,28 0,46 3,91 0,92 3,71 0,76 4,02 0,77 učiteljev, staršev …) z ugotovitvami samoevalvacije 92 CE V VNE DELA O Načrtovanje izboljšav in vnos 3,94 0,42 3,50 0,86 3,57 0,79 3,68 0,73 TROK sprememb v prakso na osnovi ugotovitev, pridobljenih s samoevalvacijo TELJE IN S Evalvacija učinkov vpeljanih 3,72 0,46 3,23 0,81 3,57 0,53 3,47 0,69 VNA sprememb A RA seznanjanje deležnikov (vzgojiteljev/učiteljev, staršev …) z ugotovitvami samoevalvacije ALNIKI ZŠ (M = 4,02). Drugo najvišje ocenjeno področje je načrtovanje izboljšav in vnos sprememb v prakso na osnovi ugotovitev, pridobljenih s samoevalvacijo (M = 3,68). Sledijo pisanje poročila (M = 3,60) ter vsebinsko načrtovanje samoevalvacije (M = 3,51). Najnižje pa so ocenili svojo usposobljenost za metodološko načrtovanje samoevalvacije, vključno s pripravo instrumentov za zbiranje podatkov (M = 3,11). Primerjava povprečnih ocen, s katerimi so svojo usposobljenost ocenjevali ravnatelji , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRAV vrtcev, osnovnih in srednjih šol pokaže, da so za večino dejavnosti v okviru samoevalvacije OTK svojo usposobljenost najvišje ocenili ravnatelji vrtcev (to velja za vsebinsko načrtovanje A samoevalvacije, pisanje poročila, seznanjanje deležnikov z ugotovitvami samoevalvacije, A POD načrtovanje izboljšav in vnos sprememb v prakso ter evalvacijo učinkov vpeljanih sprememb). Na področju metodološkega načrtovanja samoevalvacije in priprave ANALIZ instrumentov za zbiranje podatkov so svojo usposobljenost najvišje ocenili srednješolski ravnatelji, na področju analize podatkov in interpretiranja rezultatov pa so svojo usposobljenost najvišje ocenili ravnatelji osnovnih šol. 93 CE V VNE DELA Tabela 36 O Prisotnost vsebin s področja UZK v študijskih programih dodiplomskega in/ali podiplomskega študija ravnateljev TROK Vzgojno-izobraževalni Samoevalvacija Metodologija (oblikovanje Statistika (obdelave podatkov) TELJE IN S načrta raziskave, priprava VNA instrumentarija za zbiranje podatkov, interpretacija A RA rezultatov) f (f %) – Da f (f %) – Da f (f %) – Da ALNIKI ZŠ Vrtec (n = 18) 2 (11,1 %) 14 (77,8 %) 16 (88,9 %) Osnovna šola (n = 22) 1 (11,1 %) 14 (63,6 %) 14 (63,6 %) Srednja šola (n = 7) 0 (0,0 %) 4 (57,1 %) 6 (85,7 %) V Analiza podatkov iz tabele razkriva, da je zelo malo ravnateljev v času svojega , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRA O dodiplomskega in/ali podiplomskega študija imelo predmet, kjer so obravnavali vsebine TK A s področja samoevalvacije. Med ravnatelji vrtcev sta le dva (11,1 %) poročala, da sta A POD imela v času dodiplomskega in/ali podiplomskega študija predmet s tovrstno vsebino. Še nižji odstotek je opazen pri ravnateljih osnovnih šol, kjer je le eden (4,5 %) imel ANALIZ tak predmet. Med ravnatelji srednjih šol pa nihče (0,0 %) ni imel predmeta, ki bi se ukvarjal s samoevalvacijo. To kaže na splošno pomanjkanje formalnega izobraževanja o samoevalvaciji med vodstvenim kadrom v izobraževalnih ustanovah. Po drugi strani 94 CE V VNE DELA pa je večina ravnateljev poročala, da so v času študija obravnavali vsebine s področja O metodologije raziskovanja. Med ravnatelji vrtcev jih je 14 od 18 (77,8 %) imelo predmet, TROK kjer so se ukvarjali z oblikovanjem raziskovalnega načrta, pripravo instrumentarija za zbiranje podatkov in interpretacijo rezultatov. Podoben trend je opazen pri ravnateljih TELJE IN S osnovnih šol, kjer jih je 14 od 22 (63,6 %) poročalo o izobraževanju na tem področju. Pri VNA ravnateljih srednjih šol je ta odstotek nekoliko nižji, saj so štirje od sedmih (57,1 %) imeli A RA predmet, povezan z metodologijo. Glede izobraževanja s področja statistike je v vrtcih 16 od 18 ravnateljev (88,9 %) poročalo, da so v času študija imeli predmet, kjer so obravnavali ALNIKI ZŠ statistiko oziroma obdelavo podatkov. Med ravnatelji osnovnih šol je ta delež nekoliko nižji, saj jih je 14 od 22 (63,6 %) imelo tak predmet. Pri ravnateljih srednjih šol pa je delež ponovno visok, saj je šest od sedmih (85,7 %) poročalo o izobraževanju s področja statistike. Skupni pregled podatkov kaže, da je med ravnatelji razmeroma visoka raven izobraženosti na področju metodologije in statistike, medtem ko je znanje s področja samoevalvacije pomanjkljivo. , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRA V O TK A A POD ANALIZ 95 CE V VNE DELA Tabela 37 O Ocena lastnega znanja ravnateljev s področja izvajanja samoevalvacije, metodologije in statistike TROK Vrtec Osnovna šola Srednja šola Skupaj TELJE IN S M VNA SD M SD M SD M SD A RA Izvajanja samoevalvacije 3,50 0,62 3,23 0,92 3,00 0,58 3,30 0,78 Metodologije ALNIKI Z 3,39 0,61 3,36 1,00 3,00 0,58 3,32 0,81 Š Statistike 3,28 0,67 3,36 1,09 3,29 0,95 3,32 0,91 Iz izračunanih povprečnih ocen je razvidno, da se anketiranci ocenjujejo kot srednje dobro usposobljeni na področju izvajanja samoevalvacije, metodologije in statistike, pri čemer so med različnimi ravnmi izobraževalnega sistema razlike zelo majhne. Ugotavljamo, da , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRAV so svojo usposobljenost na področju izvajanja samoevalvacije (M = 3,50) in na področju OTK metodologije (M = 3,39) najvišje ocenili ravnatelji vrtca, najnižje pa ravnatelji srednjih šol A (obe področji imata povprečno oceno 3,00). Na področju statistike pa svojo usposobljenost A POD najvišje ocenjujejo ravnatelji osnovnih šol (M = 3,36), ravnatelji vrtcev (M = 3,28) in srednjih šol (M = 3,29) pa so svojo usposobljenost na tem področju ocenili s skoraj enako povprečno ANALIZ oceno. 96 CE V VNE DELA Tabela 38 O Odgovori ravnateljev na vprašanje, ali so se že kdaj udeležili kakšnega izobraževanja s področja kakovosti in samoevalvacije TROK ter raziskovanja v okviru nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja za strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju TELJE IN S Vzgojno-izobraževalni Področje kakovosti in samoevalvacije Področje raziskovanja VNA f (f %) – Da A RA f (f %) – Da Vrtec (n = 18) 17 (94,4 %) 7 (38,9 %) ALNIKI ZŠ Osnovna šola (n = 22) 12 (54,5 %) 6 (28,6 %) Srednja šola (n = 7) 5 (71,4 %) 5 (71,4 %) Skupaj 34 (72,3 %) 13 (27,7 %) , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRA V O V okviru nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja za strokovne delavce v vzgoji in TK A izobraževanju se je velika večina ravnateljev vrtcev (94,4 %, f = 17) in srednjih šol (71,4 %, A POD f = 5) ter dobra polovica ravnateljev osnovnih šol (54,5 %, f = 12) udeležila izobraževanja s področja kakovosti in samoevalvacije ANALIZ Večina ravnateljev SŠ (71,4 %, f = 5), se je v okviru nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja za strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju udeležila tudi izobraževanja s področja raziskovanja, medtem ko se je izobraževanja s tega področja udeležilo le 38,9 % (f = 7) ravnateljev vrtcev in 28,6 % (f = 6) ravnateljev osnovnih šol. 97 CE V Tabela 39 VNE DELAO Splošna ocena usposobljenosti strokovnih delavcev, zaposlenih v njihovem VIZ TROK Vzgojno-izobraževalni zavod Zelo slabo Slabo Srednje Dobro Odlično Skupaj dobro TELJE IN S Vrtec število 0 5 9 4 0 18 VNA odstotek A RA 0,0 % 27,8 % 50,0 % 22,2 % 0,0 % 100,0 % Osnovna šola število 1 5 12 4 0 22 ALNIKI ZŠ odstotek 4,5 % 22,7 % 54,5 % 18,2 % 0,0 % 100,0 % Srednja šola število 0 0 6 0 1 7 odstotek 0,0 % 0,0 % 85,7 % 0,0 % 14,3 % 100,0 % Skupaj število 1 10 27 8 1 47 odstotek , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRA 2,1 % 21,3 % 57,4 % 17,0 % 2,1 % 100,0 % V O TK A A POD Večina anketiranih ravnateljev SŠ (85,7 %, f = 6) in polovica ravnateljev vrtcev (50,0 %, f = 9) in OŠ (54,5 %, f = 12) je odgovorila, da so strokovni delavci v njihovem zavodu srednje ANALIZ dobro usposobljeni za izvajanje samoevalvacije. Pet ravnateljev vrtcev in pet ravnateljev OŠ je odgovorilo, da so strokovni delavci slabo usposobljeni, samo en ravnatelj OŠ je odgovoril, da so zelo slabo usposobljeni. En ravnatelj SŠ je odgovoril, da so strokovni delavci v zavodu odlično usposobljeni, štirje ravnatelji vrtcev in štirje ravnatelji OŠ pa so odgovorili, da so strokovni delavci v njihovem zavodu dobro usposobljeni. 98 CE V Tabela 40 VNE DELAO Mnenje ravnateljev glede motiviranosti zaposlenih strokovnih delavcev v njihovem VIZ za izvajanje institucionalne samoevalvacije TROK Zavod Zelo slaba Slaba Niti dobra niti Zelo dobra Skupaj TELJE IN S slaba VNA Vrtec število 0 3 11 3 17 A RA odstotek 0,0 % 17,6 % 64,7 % 17,6 % 100,0 % ALNIKI ZŠ Osnovna šola število 1 2 14 3 20 odstotek 5,0 % 10,0 % 70,0 % 15,0 % 100,0 % Srednja šola število 0 2 4 1 7 odstotek 0,0 % 28,6 % 57,1 % 14,3 % 100,0 % Skupaj število 1 7 29 7 44 , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRAVO odstotek TK 2,3 % 15,9 % 65,9 % 15,9 % 100,0 % A A POD Večina anketiranih ravnateljev vrtcev (64,7 %, f = 11), OŠ (70,0 %, f =14) in SŠ (57,1 %, f ANALIZ = 4) je ocenila, da motivacija za izvajanje institucionalne samoevalvacije v njihovem zavodu med strokovnimi delavci ni niti dobra niti slaba. Nihče od anketiranih ravnateljev ni odgovoril, da je motivacija za izvajanje samoevalvacije med zaposlenimi strokovnimi delavci odlična. Trije ravnatelji vrtcev, trije ravnatelji OŠ in en ravnatelj SŠ so odgovorili, 99 CE V VNE DELA da je motivacija zelo dobra, medtem ko so trije ravnatelji vrtcev, dva ravnatelja OŠ in dva O ravnatelja SŠ ocenili, da je motivacija slaba. En ravnatelj OŠ je ocenil, da je motivacija na TROK njihovi šoli zelo slaba. TELJE IN S Tabela 41 VNA Mnenje ravnateljev glede motiviranosti zaposlenih strokovnih delavcev v njihovem VIZ za izvajanje samoevalvacije lastnega A RA dela ALNIKI Z Zavod Š Zelo slaba Slaba Niti dobra Zelo dobra Odlična Skupaj niti slaba Vrtec število 0 1 12 5 0 18 odstotek 0,0 % 5,6 % 66,7 % 27,8 % 0,0 % 100,0 % Osnovna šola število 1 1 16 2 1 21 odstotek , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRA 4,8 % 4,8 % 76,2 % 9,5 % 4,8 % 100,0 % V O TK Srednja šola A število 0 2 5 0 0 7 odstotek A POD 0,0 % 28,6 % 71,4 % 0,0 % 0,0 % 100,0 % Skupaj ANALIZ število 1 4 33 7 1 46 odstotek 2,2 % 8,7 % 71,7 % 15,2 % 2,2 % 100,0 % 100 CE V VNE DELA Večina anketiranih ravnateljev vrtcev (66,7 %, f = 12), OŠ (76,2 %, f = 16) in SŠ (71,4 %, f = O 5) je ocenila, da motivacija za izvajanje samoevalvacije lastnega strokovnega dela med TROK strokovnimi delavci v njihovem VIZ ni niti dobra niti slaba. Pet ravnateljev vrtcev in dva ravnatelja OŠ menijo, da je motivacija zelo dobra. En ravnatelj OŠ meni, da je motivacija TELJE IN S strokovnih delavcev za izvajanje samoevalvacije lastnega strokovnega dela odlična. VNA Dva ravnatelja SŠ (28,6 %) menita, da je motivacija strokovnih delavcev za izvajanje A RA samoevalvacije lastnega strokovnega dela slaba, enako menita tudi en ravnatelj vrtca in en ravnatelj OŠ. En ravnatelj OŠ meni, da je motivacija zelo slaba. ALNIKI ZŠ , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRA V O TK A A POD ANALIZ 101 CE V Tabela 42 VNE DELAO Mnenje ravnateljev o tem, v kolikšni meri sami spodbujajo zaposlene strokovne delavce v njihovem VIZ k izvajanju samoevalvacije lastnega strokovnega dela TROK Zavod Sploh ne Ne Srednje Spodbujam Zelo Skupaj TELJE IN S spodbujam spodbujam spodbujam spodbujam VNA Vrtec število 0 0 2 8 8 18 A RA odstotek 0,0 % 0,0 % 11,1 % 44,4 % 44,4 % 100,0 % ALNIKI ZŠ Osnovna šola število 2 1 2 12 4 21 odstotek 9,5 % 4,8 % 9,5 % 57,1 % 19,0 % 100,0 % Srednja šola število 0 1 2 3 1 7 odstotek 0,0 % 14,3 % 28,6 % 42,9 % 14,3 % 100,0 % Skupaj število 2 2 6 23 13 46 , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRAVO odstotek TK 4,3 % 4,3 % 13,0 % 50,0 % 28,3 % 100,0 % A A POD Največji delež ravnateljev OŠ (57,1 %, f = 12) in SŠ (42,9 %, f = 3) je odgovoril, da strokovne ANALIZ delavce spodbujajo k izvajanju samoevalvacije lastnega strokovnega dela. Največji delež ravnateljev vrtcev je odgovoril, da k izvajanju samoevalvacije lastnega strokovnega dela strokovne delavce spodbujajo (44,4 %) ali zelo spodbujajo (44,4 %). Strokovne delavce zelo spodbujajo k izvajanju samoevalvacije lastnega strokovnega dela tudi štirje ravnatelji OŠ in en ravnatelj SŠ. Nihče od ravnateljev vrtcev in SŠ ni odgovoril, da strokovnih delavcev 102 CE V VNE DELA sploh ne spodbuja k izvajanju samoevalvacije lastnega strokovnega dela. Dva ravnatelja O OŠ sta odgovorila, da strokovnih delavcev sploh ne spodbujata k izvajanju samoevalvacije TROK lastnega strokovnega dela. Dva ravnatelja vrtcev, dva ravnatelja OŠ in dva ravnatelja SŠ so odgovorili, da srednje spodbujajo zaposlene strokovne delavce k izvajanju samoevalvacije TELJE IN S lastnega strokovnega dela. VNA A RA Tabela 43 ALNIKI ZŠ Mnenje ravnateljev o tem, kako pogosto se strokovni delavci srečujejo s posameznimi ovirami pri izvajanju institucionalne samoevalvacije v VIZ Vrtec Osnovna šola Srednja šola Skupaj M SD M SD M SD M SD Pomanjkljiva usposobljenost 3,72 0,67 3,85 0,75 3,50 0,55 3,75 0,69 , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRA strokovnih delavcev za izvajanje VO samoevalvacije (vsebinsko TKA in metodološko načrtovanje, oblikovanje instrumentov za A POD zbiranje podatkov, analiza podatkov, interpretacija, pisanje samoevalvacijskega poročila)ANALIZ (Pre)Zaposlenost strokovnih delavcev 3,94 0,73 4,19 0,81 3,67 0,82 4,02 0,78 z zadolžitvami Odnosi med zaposlenimi 2,50 0,71 2,52 0,81 2,17 0,41 2,47 0,73 niso spodbudni za izvajanje samoevalvacije 103 CE V VNE DELA O Nezavzetost strokovnih delavcev za 3,50 0,79 3,38 0,92 3,83 0,75 3,49 0,84 TROK izvajanje samoevalvacije Zaposleni, ki izvajajo samoevalvacijo, 3,50 1,04 3,57 0,87 3,67 0,82 3,56 0,92 za to delo niso ustrezno ovrednoteni TELJE IN S (finančno, strokovno …) VNA Pomanjkanje že izdelanih A RA 3,50 0,86 3,65 0,75 3,17 0,41 3,52 0,76 instrumentov za analizo stanja Premajhno poznavanje instrumentov ALNIKI Z 3,50 0,92 3,76 0,77 3,00 0,63 3,56 0,84 Š za analizo stanja med strokovnimi delavci Strah pred zlorabo tako pridobljenih 2,39 0,78 2,30 0,98 2,50 0,55 2,36 0,84 podatkov Anketirani ravnatelji so na petstopenjski lestvici ocenjevali, kako pogosto se po njihovem , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRAV mnenju strokovni delavci pri izvajanju institucionalne samoevalvacije srečujejo s OTK posameznimi ovirami. Pri tem je ocena 5 pomenila, da se s posamezno oviro srečajo zelo A pogosto, ocena 1 pa, da se z njo nikoli ne srečajo. A POD Največja ovira, s katero se ravnatelji vrtcev, osnovnih in srednjih šol spopadajo pri izvajanju ANALIZ samoevalvacije, je prezaposlenost strokovnih delavcev z drugimi zadolžitvami (M = 4,02). Ta ovira je bila najvišje ocenjena pri ravnateljih vrtcev (M = 3,94) in ravnateljih osnovnih šol (M = 4,19). Ravnatelji srednjih šol so to oviro uvrstili na drugo mesto in jo ocenili nekoliko 104 CE V VNE DELA nižje (M = 3,67). Ravnatelji srednjih šol so kot največjo oviro za izvajanje samoevalvacije O določili nezavzetost strokovnih delavcev za to delo (M = 3,83), medtem ko ravnatelji vrtcev TROK (3,50) in ravnatelji osnovnih šol (M = 3,38) tega ne zaznavajo kot pomembnejšo oviro. Sledi pomanjkljiva usposobljenost strokovnih delavcev za izvajanje samoevalvacije (M = 3,75). TELJE IN S Ta ovira je bila najvišje ocenjena v osnovnih šolah (M = 3,85), medtem ko so jo v vrtcih VNA in srednjih šolah ocenili nekoliko nižje (M = 3,72 oziroma M = 3,50). To kaže na potrebo A RA po izobraževanju in usposabljanju strokovnih delavcev na tem področju. Tudi premajhno poznavanje instrumentov za analizo stanja med strokovnimi delavci je pomembna ovira, ALNIKI ZŠ ocenjena s povprečno oceno M = 3,56. Ta ovira je bila najvišje ocenjena v osnovnih šolah (M = 3,76). Najmanj izraziti oviri za izvajanje samoevalvacije v vrtcih in šolah sta po mnenju anketiranih ravnateljev strah pred zlorabo tako pridobljenih podatkov (M = 2,36) ter odnosi med zaposlenimi (M = 2,47). , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRA V O TK A A POD ANALIZ 105 CE V VNE DELA Tabela 44 O Mnenje ravnateljev o tem, kako pogosto se strokovni delavci srečujejo s posameznimi ovirami pri izvajanju institucionalne TROK samoevalvacije v VIZ TELJE IN S Vrtec Osnovna šola Srednja šola Skupaj VNA M A RA SD M SD M SD M SD Sprejetje nacionalnih smernic 4,11 0,76 3,9 0,83 3,5 1,05 3,93 0,84 ALNIKI ZŠ za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti s samoevalvacijo na zavodih Poenotenje pristopa UZK s 4,06 0,87 3,95 0,92 3,5 1,05 3,93 0,91 samoevalvacijo na nacionalni ravni Obvezna vzpostavitev tima za 4,28 0,75 4,1 0,89 3,67 0,82 4,11 0,83 kakovost na vsakem zavodu , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRA Obvezno imenovanje koordinatorja V 4,28 0,75 4,14 0,91 3,5 1,05 4,11 0,88 O procesov UZK s samoevalvacijo na TK A vsakem zavodu, ki bo zaradi tega dela razbremenjen učne obveznosti oz. A POD dela z otroki ANALIZ Priprava terminološkega slovarja za 3,83 0,92 3,86 0,91 3,33 1,03 3,78 0,93 področje UZK 106 CE V VNE DELA O Vzpostavitev mreže podpornih 4,22 0,73 4,14 0,96 3,83 1,17 4,13 0,89 TROK institucij (npr. ZRSŠ, CPI, fakultete) za nudenje podpore pri UZK s samoevalvacijo na zavodih TELJE IN S Vzpostavitev digitalne podpore UZK s 4,17 0,79 4,05 0,86 4 0,89 4,09 0,82 VNA samoevalvacijo na zavodih A RA samoevalvacijskim poročilom in ALNIKI ZŠ ostalimi dokumenti zavoda Vzpostavitev povezave med 4,44 0,7 4 0,95 3,83 1,17 4,16 0,9 Zagotovitev povratne informacije 4,28 0,75 4 0,89 3,83 1,33 4,09 0,9 zavodom, ki jo nudijo podporne institucije, o izvajanju procesov UZK s samoevalvacijo Združitev samoevalvacijskih poročil 3,72 0,96 3,67 0,97 3,67 1,21 3,69 0,97 poročilo o izvajanju UZK s , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRAV samoevalvacijo zavodov v sintezno nacionalno O TK A Priprava spletnih baz, kjer bi bila 4,22 0,81 3,76 0,89 4 0,89 3,98 0,87 zbrana temeljna literatura s področja A POD UZK s samoevalvacijo ANALIZ Izboljšan odnos strokovnih delavcev 4,39 0,85 4,38 0,8 4 0,89 4,33 0,83 do samoevalvacije (podpora ravnateljev in drugih strokovnih delavcev, ustvarjanje kulture samoevalvacije) 107 CE V VNE DELA O Razbremenitev strokovnih delavcev 4,11 0,76 3,81 0,87 3,17 1,17 3,84 0,9 TROK (strokovni delavci, ki bi izvajali samoevalvacijo, bi morali biti razbremenjeni drugih delovnih obveznosti)TELJE IN S Organizacija seminarjev nadaljnjega VNA 4,5 0,62 4,19 0,81 3,67 0,82 4,24 0,77 izobraževanja in usposabljanja A RA izobraževanju s področja UZK s ALNIKI Z samoevalvacijo za strokovne delavce v vzgoji in Š Organizacija izobraževanj za uporabo 3,67 0,84 3,95 1,07 3,67 0,82 3,80 0,94 podatkovnih virov v procesih UZK s samoevalvacijo (npr. dosežki na NPZ, maturi, mednarodne raziskave znanja) bil objavljen instrumentarij za , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRAV zbiranje podatkov v procesih UZK s Priprava spletnih baz, kjer bi 4,06 0,87 4 0,95 3,67 0,82 3,98 0,89 O samoevalvacijo TKA Pomoč zunanjih strokovnjakov 3,94 0,64 3,62 1,07 3,33 1,03 3,71 0,92 A POD pri vključevanju izsledkov samoevalvacije v načrt dela zavoda ANALIZ Vpeljava kolegialnih oz. 4,11 0,58 3,81 0,93 3,33 1,03 3,87 0,84 posvetovalnih obiskov med zavodi za vzajemno podporo pri UZK s samoevalvacijo 108 CE V VNE DELA O Večja finančna podpora vzgojno- 4,44 0,62 4,25 0,79 3,33 1,03 4,20 0,82 TROK izobraževalnim zavodom pri izvajanju samoevalvacije Uvedba oz. okrepitev vsebin s 4,44 0,7 4,19 0,93 4,17 0,98 4,29 0,84 TELJE IN S področja UZK s samoevalvacijo v VNA pedagoške študijske programe A RA ALNIKI Z Anketirani ravnatelji so na petstopenjski lestvici ocenjevali, kako pomembni so po Š njihovem mnenju posamezni ukrepi za pomoč strokovnim delavcem pri izvajanju institucionalne samoevalvacije, pri čemer je ocena 5 pomenila, da je ukrep zelo pomemben, ocena 1 pa, da sploh ni pomemben. Po mnenju anketirancev bi ravnateljem k učinkovitejšemu izvajanju samoevalvacije najbolj pomagalo izboljšanje odnosa strokovnih delavcev do samoevalvacije, predvsem v smislu ustvarjanja kulture samoevalvacije v zavodu (M = 4,33), uvedba oz. okrepitev vsebin s področja UZK s samoevalvacijo , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRAV v pedagoške študijske programe (M = 4,29), organizacija seminarjev nadaljnjega OTK izobraževanja in usposabljanja za strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju s področja A UZK s samoevalvacijo (M = 4,24) ter večja finančna podpora vzgojno-izobraževalnim A POD zavodom pri izvajanju samoevalvacije (M = 4,20). ANALIZ Primerjava povprečnih ocen sistemskih ukrepov, ki naj bi strokovnim delavcem pomagali k učinkovitejšemu izvajanju samoevalvacije, pokaže nekoliko različno razvrstitev učinkovitosti ponujenih sistemskih ukrepov, ki so jo izvedli ravnatelji vrtcev, osnovnih in srednjih šol. Po mnenju ravnateljev vrtcev bi bil najučinkovitejši sistemski ukrep 109 CE V VNE DELA organizacija seminarjev nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja za strokovne delavce O v vzgoji in izobraževanju s področja UZK s samoevalvacijo, po mnenju ravnateljev TROK osnovnih šol izboljšanje odnosa strokovnih delavcev do samoevalvacije, medtem ko so ravnatelji srednjih šol na prvo mesto uvrstili uvedbo oz. okrepitev vsebin s področja TELJE IN S UZK s samoevalvacijo v pedagoške študijske programe. Poudariti še velja, da ravnatelji VNA vrtcev nekoliko višje kot ravnatelji osnovnih in srednjih šol vrednotijo ukrep »vzpostavitev A RA povezave med samoevalvacijskim poročilom in ostalimi dokumenti zavoda«. Iz izračunanih povprečnih ocen pa je razvidno, da bi po mnenju anketiranih ravnateljev vsi ALNIKI ZŠ našteti sistemski ukrepi pomembno prispevali k učinkovitejšemu izvajanju samoevalvacije, saj je bil najnižje ocenjen ukrep, tj. »združitev samoevalvacijskih poročil zavodov v sintezno nacionalno poročilo o izvajanju UZK s samoevalvacijo«, na petstopenjski ocenjevalni lestvici ocenjen s povprečno oceno 3,69. , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRA V O TK A A POD ANALIZ 110 CE V VNE DELA Tabela 45 O Podatki in informacije, ki jih VIZ vključi v samoevalvacijsko poročilo TROK Vrtec Osnovna šola Srednja šola TELJE IN S Podatke o razvoju otrok oz. učnih VNA število 12 14 5 dosežkih učencev/dijakov (šolske A RA ocene) odstotek 70,6 % 77,8 % 83,3 % Učne dosežke učencev/dijakov z ALNIKI Z število 0 10 6 Š zunanjega preverjanja znanja (NPZ, zaključni izpit, matura) odstotek 0,0 % 55,6 % 100,0 % Podatke o izostankih od pouka število 0 7 3 učencev/dijakov odstotek 0,0 % 38,9 % 50,0 % Podatke o rezultatih tekmovanj število 0 13 4 , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRA odstotek V 0,0 % 72,2 % 66,7 % O TK A Podatke o zaposljivosti in/ali število 0 3 0 A POD nadaljevanju šolanja učencev/dijakov odstotek 0,0 % 16,7 % 0,0 % ANALIZ Podatke in informacije, pridobljene s število 17 16 4 samoevalvacijo na ravni zavoda odstotek 100,0 % 88,9 % 66,7 % 111 CE V VNE DELA O Podatke in informacije, pridobljene število 8 8 2 TROK s samoevalvacijo na ravni posameznega strokovnega delavca odstotek 47,1 % 44,4 % 33,3 % (samoevalvacija učiteljev pri svojih predmetih in samoevalvacija TELJE IN S vzgojiteljev pri delu z otroki)VNA Podatke mednarodnih raziskav število 0 7 2 A RA za primerjavo na nacionalni in odstotek 0,0 % 38,9 % 33,3 % ALNIKI Z mednarodni ravni (npr. PISA, TIMSS, TALIS, PIRLS) Š Podatke o profesionalnem razvoju število 17 10 5 strokovnih delavcev (izobraževanje in usposabljanje, napredovanje v nazive odstotek 100,0 % 55,6 % 83,3 % ipd.) Poročila različnih projektov, ki število 12 15 6 potekajo na zavodu odstotek 70,6 % 83,3 % 100,0 % , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRAVO Inšpekcijska poročila TK število 5 4 2 A odstotek 29,4 % 22,2 % 33,3 % A POD Pobude staršev število 10 4 1 ANALIZ odstotek 58,8 % 22,2 % 16,7 % Drugo število 3 1 0 odstotek 17,6 % 5,6 % 0,0 % 112 CE V VNE DELA Anketirani ravnatelji so imeli pri tem vprašanju možnost izbrati več odgovorov. O TROK Največ ravnateljev vrtcev v samoevalvacijsko poročilo vključi podatke in informacije, pridobljene s samoevalvacijo na ravni zavoda, podatke o profesionalnem razvoju TELJE IN S strokovnih delavcev (izobraževanje in usposabljanje, napredovanje v nazive ipd.), podatke VNA o razvoju otrok oz. učnih dosežkih učencev/dijakov (šolske ocene), poročila različnih A RA projektov, ki potekajo na zavodu, in pobude staršev. ALNIKI Z Največ ravnateljev OŠ v samoevalvacijsko poročilo vključi podatke in informacije, Š pridobljene s samoevalvacijo na ravni zavoda, poročila različnih projektov, ki potekajo na zavodu, podatke o razvoju otrok oz. učnih dosežkih učencev/dijakov (šolske ocene), podatke o rezultatih tekmovanj, učne dosežke učencev/dijakov z zunanjega preverjanja znanja (NPZ, zaključni izpit, matura) in podatke o profesionalnem razvoju strokovnih delavcev (izobraževanje in usposabljanje, napredovanje v nazive ipd.). V Največ ravnateljev SŠ pa v samoevalvacijsko poročilo vključi učne dosežke učencev/dijakov , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRA O z zunanjega preverjanja znanja (NPZ, zaključni izpit, matura), poročila različnih projektov, TK A ki potekajo na zavodu, podatke o razvoju otrok oz. učnih dosežkih učencev/dijakov A POD (šolske ocene), podatke o profesionalnem razvoju strokovnih delavcev (izobraževanje in usposabljanje, napredovanje v nazive ipd.), podatke o rezultatih tekmovanj in podatke in ANALIZ informacije, pridobljene s samoevalvacijo na ravni zavoda. 113 CE V VNE DELA Tabela 46 O Načini vključevanja učencev in dijakov v institucionalno samoevalvacijo TROK Vrtec Osnovna šola Srednja šola TELJE IN S Vključeni so v fazo izbire vsebinskih VNA število 1 1 0 področij samoevalvacije (kaj se bo A RA evalviralo) odstotek 6,3 % 5,0 % 0,0 % Vključeni so v fazo zbiranja podatkov ALNIKI Z število 2 13 4 Š (npr. izpolnjevanje vprašalnikov ipd.) odstotek 12,5 % 65,0 % 66,7 % Vključeni so v načrtovanje sprememb, število 2 8 2 ukrepov odstotek 12,5 % 40,0 % 33,3 % samoevalvacije , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRAVO odstotek Seznanjeni so z ugotovitvami število 1 7 2 6,3 % 35,0 % 33,3 % TKA Drugo število 5 2 0 A POD odstotek 31,3 % 10,0 % 0,0 % ANALIZ Niso vključeni v samoevalvacijo število 10 4 1 odstotek 62,5 % 20,0 % 16,7 % 114 CE V Anketirani ravnatelji vrtcev so največkrat odgovorili, da otroci niso vključeni v VNE DELAO samoevalvacijo, ravnatelji osnovnih šol so največkrat odgovorili, da so učenci vključeni v fazo zbiranja podatkov (npr. izpolnjevanje vprašalnikov ipd.), v načrtovanje sprememb, TROK ukrepov ter da so seznanjeni z ugotovitvami samoevalvacije. Tabela 47 TELJE IN S Načini vključevanja staršev v institucionalno samoevalvacijo VNA A RA Vrtec Osnovna šola Srednja šola Vključeni so v fazo izbire vsebinskih število 2 1 0 ALNIKI ZŠ področij samoevalvacije (kaj se bo evalviralo) odstotek 11,8 % 5,0 % 0,0 % Vključeni so v fazo zbiranja podatkov število 12 10 3 (npr. izpolnjevanje vprašalnikov ipd.) odstotek 70,6 % 50,0 % 60,0 % ukrepov , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRAV odstotek Vključeni so v načrtovanje sprememb, število 8 8 1 47,1 % 40,0 % 20,0 % OTKA Seznanjeni so z ugotovitvami število 14 13 3 samoevalvacije A POD odstotek 82,4 % 65,0 % 60,0 % ANALIZ Drugo število 2 3 0 odstotek 11,8 % 15,0 % 0,0 % Niso vključeni v samoevalvacijo število 1 3 2 odstotek 5,9 % 15,0 % 40,0 % 115 CE V VNE DELA Največ ravnateljev vrtcev je odgovorilo, da so starši otrok seznanjeni z ugotovitvami O samoevalvacije, da so vključeni v fazo zbiranja podatkov (npr. izpolnjevanje vprašalnikov TROK ipd.) in v načrtovanje sprememb, ukrepov. Ravnatelji osnovnih šol so največkrat odgovorili, da so starši učencev seznanjeni z ugotovitvami samoevalvacije, da so vključeni v fazo TELJE IN S zbiranja podatkov (npr. izpolnjevanje vprašalnikov ipd.) in v načrtovanje sprememb, VNA ukrepov. Ravnatelji srednjih šol so največkrat odgovorili, da so starši dijakov seznanjeni z A RA ugotovitvami samoevalvacije in da so vključeni v fazo zbiranja podatkov (npr. izpolnjevanje vprašalnikov ipd.). ALNIKI ZŠ Tabela 48 Viri pomoči in podpore pri izvajanju institucionalne samoevalvacije v VIZ Vrtec Osnovna šola Srednja šola potrebujemo , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRAV odstotek Pomoči oz. podpore v glavnem ne število 2 3 4 11,8 % 15,8 % 66,7 % O TK A Pomoč in podporo bi sicer število 2 6 0 potrebovali, vendar ne vemo, na koga A POD se lahko obrnemo odstotek 11,8 % 31,6 % 0,0 % ANALIZ Na kolege iz drugih šol oz. vrtcev število 11 9 2 odstotek 64,7 % 47,4 % 33,3 % 116 CE V VNE DELA O Zavod RS za šolstvo število 11 4 2 TROK odstotek 64,7 % 21,1 % 33,3 % Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje število 3 2 0 TELJE IN S VNA odstotek 17,6 % 10,5 % 0,0 % A RA Pedagoški inštitut število 5 1 1 ALNIKI Z 29,4 % Š 5,3 % 16,7 % Center za poklicno izobraževanje število 0 0 0 odstotek 0,0 % 0,0 % 0,0 % Državni izpitni center (RIC) število 0 2 1 Fakultete odstotek 0,0 % 10,5 % 16,7 % , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRAVO število 1 1 0TKA odstotek 5,9 % 5,3 % 0,0 % A POD Drugo število 4 2 0 ANALIZ odstotek 23,5 % 10,5 % 0,0 % 117 CE V VNE DELA Anketirani ravnatelji vrtcev so največkrat odgovorili, da se po pomoč in podporo pri O izvajanju samoevalvacije obrnejo na kolege iz drugih šol oz. vrtcev in na Zavod RS za TROK šolstvo. Ravnatelji OŠ so največkrat odgovorili, da se po pomoč obrnejo na kolege iz drugih šol oz. vrtcev in da bi pomoč sicer potrebovali, vendar ne vedo, na koga se lahko TELJE IN S obrnejo. Ravnatelji SŠ pa so največkrat odgovorili, da pomoči in podpore pri izvajanju VNA samoevalvacije v glavnem ne potrebujejo. Trije ravnatelji so pod odgovor »drugo« navedli A RA Šolo za ravnatelje. ALNIKI Z Tabela 49 Š Mnenje o optimalnem trajanju samoevalvacijskega cikla Zavod Eno leto Dve leti Tri leta Drugo Skupaj Vrtec število 5 4 6 3 18 Osnovna šola odstotek 27,8 % 22,2 % 33,3 % 16,7 % 100,0 % , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRAVO število 7 3 8 3 21TKA odstotek 33,3 % 14,3 % 38,1 % 14,3 % 100,0 % A POD Srednja šola število 0 1 3 2 6 ANALIZ odstotek 0,0 % 16,7 % 50,0 % 33,3 % 100,0 % Skupaj število 12 8 17 8 45 odstotek 26,7 % 17,8 % 37,8 % 17,8 % 100,0 % 118 CE V VNE DELA Polovica ravnateljev SŠ (50,0 %, f = ) in največji delež ravnateljev vrtcev (33,3 %, f = 6) ter O OŠ (38,1 %, f = 8) so odgovorili, da bi po njihovem mnenju samoevalvacijski cikel moral TROK trajati tri leta. Pod odgovor »drugo« so ravnatelji navedli, da je dolžina samoevalvacijskega cikla odvisna od ciljev in od izbranega vsebinskega področja. TELJE IN S VNA A RA S T R O K O V N I V raziskavi je sodelovalo 755 strokovnih delavcev iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol. D E L A V C I Med anketiranimi prevladujejo osebe ženskega spola, ki predstavljajo 92 % vzorca (697 ALNIKI ZŠ udeleženk), medtem ko moški sestavljajo 8 % (58 udeležencev). Povprečna starost strokovnih delavcev znaša 43,4 leta, z razponom od 20 do 65 let, kar kaže na raznolikost v starostni strukturi anketirancev. Povprečna delovna doba v vzgoji in izobraževanju je 17,4 leta, s standardnim odklonom 10,74, kar odraža širok spekter izkušenj med udeleženci. Glede najvišje stopnje izobrazbe je največ strokovnih delavcev (44 %) zaključilo drugostopenjski univerzitetni študijski program ali univerzitetni (predbolonjski) , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRAV študijski program. Sledi visokošolski strokovni študijski program, ki ga je zaključilo 24 % OTK udeležencev. Manjši delež strokovnih delavcev je zaključil prvostopenjski univerzitetni A študijski program (10 %), srednjo šolo (13 %) ali višjo šolo (5 %). Le 2 % udeležencev je A POD zaključilo znanstveni magisterij, 1 % pa je dosegel stopnjo doktorata. ANALIZ Pri analizi delovnih mest je največji delež strokovnih delavcev vzgojiteljev predšolskih otrok (27 %), sledijo učitelji predmetnega pouka (26 %), učitelji razrednega pouka (17 %) in pomočniki vzgojitelja (16 %). Svetovalni delavci predstavljajo 5 % udeležencev, knjižničarji pa 1 %. Približno 9 % udeležencev je navedlo druga delovna mesta, kot so 119 CE V VNE DELA učitelj praktičnega usposabljanja, pomočnik ravnatelja, učitelj dodatne strokovne pomoči, O laborant in drugi. TROK Glede na programe, ki jih izvajajo na svojih zavodih, je 51 % strokovnih delavcev navedlo, TELJE IN S da delajo v vrtcu, 44 % jih je zaposlenih v osnovni šoli. Manjši delež strokovnih delavcev je VNA zaposlen v srednješolskih programih: srednje strokovno izobraževanje (10 %), strokovna A RA gimnazija (5 %), srednje poklicno izobraževanje (5 %), gimnazija (3 %) in poklicno-tehniško izobraževanje (3 %). Udeleženci so lahko izbrali več programov, zato vsota ALNIKI ZŠ odstotkov presega 100 %. Glede naziva po Pravilniku o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive je najpogostejši naziv med strokovnimi delavci svetovalec, ki ga ima 36 % udeležencev. Sledi naziv mentor s 27 %, medtem ko 18 % strokovnih delavcev nima naziva. Naziv svetnik ima 16 % udeležencev, višji svetnik pa 2 %. V V nadaljevanju predstavljamo analizo posameznih vprašanj. , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRA O TK A A POD ANALIZ 120 CE V VNE DELA Tabela 50 O Mnenje strokovnih delavcev o tem, ali bi morali biti procesi UZK z institucionalno samoevalvacijo obvezni ali prostovoljni TROK Zavod Obvezni Prostovoljni Skupaj χ2 p TELJE IN S Vrtec VNA število 148 199 347 8,311 0,016 A RA odstotek 42,7 % 57,3 % 100,0 % Osnovna šola ALNIKI Z število 103 218 321 Š odstotek 32,1 % 67,9 % 100,0 % Srednja šola število 33 47 80 odstotek 41,3 % 58,8 % 100,0 % Skupaj število 284 464 748 , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRA odstotek V 38,0 % 62,0 % 100,0 % O TK A A POD Večina anketirancev (62,0 %) meni, da bi morali biti procesi ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti s samoevalvacijo prostovoljni, po mnenju nekaj manj kot dveh petin anketirancev ANALIZ (38,0 %) pa bi morali biti ti procesi obvezni za vse zavode. V odgovorih strokovnih delavcev vrtca, osnovne in srednje šole se pojavljajo statistično značilne razlike (χ2 = 8,311, p = 0,016) glede njihovega mnenja o tem, ali bi morali biti 121 CE V VNE DELA procesi ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti (v nadaljevanju UZK) s samoevalvacijo O obvezni za vse zavode ali bi morali biti prostovoljni. Da bi morali biti procesi ugotavljanja TROK in zagotavljanja kakovosti s samoevalvacijo obvezni za vse zavode, meni več strokovnih delavcev vrtca (42,7 %) in srednje šole (41,3 %) kot strokovnih delavcev osnovne šole TELJE IN S (32,1 %). Večina vseh strokovnih delavcev sicer meni, da bi morali biti procesi UZK s VNA samoevalvacijo prostovoljni, vendar je delež tistih, ki tako menijo, višji med strokovnimi A RA delavci osnovnih šol (67,9 %) kot med strokovnimi delavci vrtcev (57,3 %) in srednjih šol (58,8 %). ALNIKI ZŠ Tabela 51 Pogostost izvajanja institucionalne samoevalvacije v VIZ Zavod Da Ne Ne vem Skupaj χ2 p Vrtec število 226 29 89 344 4,438 0,350 odstotek , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRA 8,4 % 25,9 % 100,0 % 65,7 % V O TK A Osnovna šola število 191 40 90 321 A POD odstotek 59,5 % 12,5 % 28,0 % 100,0 % ANALIZ Srednja šola število 51 10 19 80 odstotek 63,7 % 12,5 % 23,8 % 100,0 % Skupaj število 468 79 198 745 odstotek 62,8 % 10,6 % 26,6 % 100,0 % 122 CE V VNE DELA Nekaj manj kot dve tretjini anketirancev (62,8 %) je odgovorilo, da v zavodu, v katerem so O zaposleni, izvajajo procese ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti s samoevalvacijo oz. TROK institucionalno samoevalvacijo. Desetina anketirancev (10,6 %) je odgovorila, da v zavodu, v katerem so zaposleni, ne izvajajo procesov ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti s TELJE IN S samoevalvacijo oz. institucionalne samoevalvacije, nekaj več kot četrtina anketirancev VNA (26,6 %) pa ne ve, ali na zavodu, v katerem so zaposleni, izvajajo institucionalno A RA samoevalvacijo ali je ne izvajajo. V odgovorih strokovnih delavcev vrtca, osnovne in srednje šole se ne pojavljajo statistično značilne razlike (χ2 = 4,438, p = 0,350) glede tega, ali v ALNIKI ZŠ zavodu, v katerem so zaposleni, izvajajo institucionalno samoevalvacijo ali je ne izvajajo. , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRA V O TK A A POD ANALIZ 123 CE V VNE DELA Tabela 52 O Odgovori strokovnih delavcev na vprašanje o tem, ali imajo v njihovem VIZ skupino za kakovost, ki je zadolžena za TROK institucionalno samoevalvacijo TELJE IN S Zavod Da Ne Ne vem Skupaj χ2 p VNA Vrtec A RA število 133 41 50 224 19,656 0,001 odstotek 59,4 % 18,3 % 22,3 % 100,0 % ALNIKI ZŠ Osnovna šola število 90 48 53 191 odstotek 47,1 % 25,1 % 27,7 % 100,0 % Srednja šola število 41 4 6 51 odstotek 80,4 % 7,8 % 11,8 % 100,0 % Skupaj število 264 93 109 466 , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRAVO odstotek TK 20,0 % 23,4 % 100,0 % 56,7 % A A POD Nekaj več kot polovica anketirancev (56,7 %) je odgovorila, da imajo na zavodu oblikovan ANALIZ stalen tim za kakovost oz. posebno skupino/komisijo za kakovost, ki je zadolžena za samoevalvacijo, petina anketirancev (20,0 %) je odgovorila, da stalne skupine za kakovost, ki bi bila zadolžena za samoevalvacijo na zavodu, nimajo oblikovane, skoraj četrtina anketirancev (23,4 %) pa ne ve, ali imajo na zavodu oblikovano stalno skupino za kakovost. 124 CE V VNE DELA V odgovorih strokovnih delavcev vrtca, osnovne in srednje šole se sicer glede tega O pojavljajo statistično značilne razlike ( TROK χ = 19,656, p = 0,001). Da imajo na zavodu 2 oblikovano stalno skupino za kakovost, je odgovorilo največ, tj. štiri petine (80,4 %) strokovnih delavcev srednje šole, nekaj manj kot tri petine (59,4 %) strokovnih delavcev TELJE IN S vrtca in manj kot polovica (47,1 %) strokovnih delavcev osnovne šole. VNA A RA Tabela 53 Poimenovanje skupine, zadolžene za institucionalno samoevalvacijo ALNIKI ZŠ Zavod Skupina za Tim za kakovost Komisija za Skupaj kakovost kakovost Vrtec število 16 81 3 100 odstotek 16,0 % 81,0 % 3,0 % 100,0 % Osnovna šola število 17 58 2 77 , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRAVO odstotek 22,1 % 75,3 % 2,6 % 100,0 % TKA Srednja šola število 8 2 30 40 A POD odstotek 20,0 % 5,0 % 75,0 % 100,0 % ANALIZ Skupaj število 41 141 35 217 odstotek 18,9 % 65,0 % 16,1 % 100,0 % 125 CE V VNE DELA Kot je razvidno iz zgornje tabele, je največ strokovnih delavcev vrtca (81,0 %) odgovorilo, da O se skupina, ki je zadolžena za samoevalvacijo, imenuje tim za kakovost, 16,0 % strokovnih TROK delavcev vrtca pa je odgovorilo, da se imenuje skupina za kakovost. TELJE IN S Na ravni osnovne šole se za to skupino najbolj pogosto uporablja ime tim za kakovost (ta VNA odgovor so podale tri četrtine (75,3 %) strokovnih delavcev osnovne šole), več kot petina A RA odgovorov (22,1 %) pa se nanaša na poimenovanje »skupina za kakovost«. ALNIKI Z Na srednjih šolah pa se najbolj pogosto uporabljata izraza komisija za kakovost (ta Š odgovor so podale tri četrtine (75,0 %) anketirancev) in skupina za kakovost (ta odgovor je podala petina (20,0 %) anketirancev). , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRA V O TK A A POD ANALIZ 126 CE V VNE DELA Tabela 54 O Članstvo v skupini za kakovost TROK Zavod Da Ne Skupaj TELJE IN S Vrtec VNA število 44 182 226 A RA odstotek 19,5 % 80,5 % 100,0 % Osnovna šola ALNIKI Z število 27 164 191 Š odstotek 14,1 % 85,9 % 100,0 % Srednja šola število 7 44 51 odstotek 13,7 % 86,3 % 100,0 % Skupaj število 78 390 468 , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRA odstotek V 16,7 % 83,3 % 100,0 % O TK A A POD ANALIZ 127 CE V VNE DELA Skoraj petina strokovnih delavcev vrtca (19,5 %) je odgovorila, da so člani oz. članice O skupine za kakovost. Med anketiranimi strokovnimi delavci osnovne šole jih je nekaj več TROK kot desetina (14,1 %) tudi članov skupine za kakovost, zelo podoben delež pa je tudi na ravni strokovnih delavcev srednje šole, kjer je med anketiranci 13,7 % strokovnih delavcev TELJE IN S članov skupine za kakovost. VNA A RA Tabela 55 Ocena pomembnosti izvajanja institucionalne samoevalvacije na posameznih področjih ALNIKI ZŠ Vrtec Osnovna šola Srednja šola Skupaj M SD M SD M SD M SD Razvoj otrok/dosežki učencev in 4,47 0,66 4,34 0,71 4,33 0,82 4,40 0,70 dijakov Didaktično načrtovanje in izvajanje 4,22 0,73 4,25 0,74 4,25 0,79 4,23 0,74 , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRAV pouka, načini poučevanjaO TK A Varno in spodbudno učno okolje 4,52 0,63 4,33 0,78 4,40 0,74 4,43 0,71 (pogoji za vključenost vseh, A POD spodbujanje razvoja otrok/učencev/ dijakov s posebnimi potrebami, ANALIZ spodbujanje razvoja nadarjenih otrok/učencev/dijakov, vključenost otrok/učencev/dijakov priseljencev) Strokovni razvoj in učenje zaposlenih 4,35 0,73 4,23 0,74 4,24 0,86 4,29 0,75 Vodenje vrtcev in šol 4,31 0,75 4,17 0,80 4,26 0,85 4,24 0,79 128 CE V VNE DELA O Sodelovanje s starši otrok/učencev/ 4,23 0,75 4,06 0,79 4,09 0,80 4,15 0,78 TROK dijakov in z okoljem Proces ugotavljanja in zagotavljanja 4,06 0,76 3,79 0,95 3,96 0,86 3,93 0,87 kakovosti (samoevalvacija TELJE IN S samoevalvacije) VNA A RA Iz izračunanih povprečnih ocen petstopenjske letvice pomembnosti, pri čemer je ocena ALNIKI ZŠ 1 pomenila »sploh ni pomembno«, ocena 5 pa »zelo pomembno,« je razvidno, da so vsa navedena področja anketiranci ocenili kot področja, na katerih je pomembno izvajati samoevalvacijo. Najpomembneje se jim zdi izvajati samoevalvacijo na področju varnega ter spodbudnega učnega okolja: ali so zagotovljeni pogoji za vključenost vseh, kako poteka spodbujanje razvoja otrok/učencev/dijakov s posebnimi potrebami, spodbujanje razvoja nadarjenih otrok/učencev/dijakov, kako je poskrbljeno za vključenost otrok/učencev/ dijakov priseljencev (M = 4,43) in na področju razvoja otrok oz. dosežkov učencev in , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRAV dijakov (M = 4,40). V naslednji sklop področij, na katerih se anketirancem zdi pomembno OTK izvajati samoevalvacijo, lahko na osnovi povprečnih ocen uvrstimo: strokovni razvoj in A učenje zaposlenih (M = 4,29), vodenje vrtcev in šol (M = 4,24) ter didaktično načrtovanje in A POD izvajanje pouka, načini poučevanja (M = 4,23). Najmanj pomembni področji za izvajanje samoevalvacije, a še vedno z zelo visokima povprečnima ocenama, ki nakazujeta ANALIZ prepričanost anketirancev, da je tudi ti področji treba samoevalvirati, pa sta: sodelovanje s starši otrok/učencev/dijakov in z okoljem (M = 4,15) ter proces ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti – torej samoevalvacija samoevalvacije (M = 3,93). 129 CE V VNE DELA Primerjava razvrstitve, ki so jo izvedli strokovni delavci vrtca, osnovne in srednje šole, O pokaže, da so ne glede na raven vzgojno-izobraževalnega sistema, na katerem so TROK zaposleni, na prvi dve mesti in na zadnje mesto uvrstili ista področja. Na vseh ravneh bi bilo torej najbolj pomembno evalvirati varno in spodbudno učno okolje ter razvoj otrok TELJE IN S oz. dosežke učencev in dijakov. Po mnenju strokovnih delavcev vrtca, osnovne in srednje VNA šole pa je najmanj pomembno izvajati samoevalvacijo na področju ugotavljanja in A RA zagotavljanja kakovosti. Tabela 56 ALNIKI ZŠ Mnenja strokovnih delavcev o tem, ali bi morala biti vsebinska področja UZK z institucionalno samoevalvacijo predpisana ali prepuščena posameznemu VIZ Zavod Predpisana Prepuščena Kombi- Skupaj χ2 p posameznemu nacija zavodu Vrtec število 63 102 182 347 19,656 0,001 , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRAVO odstotek 18,2 % 29,4 % 52,4 % 100,0 %TKA Osnovna šola število 64 96 162 322 A POD odstotek 19,9 % 29,8 % 50,3 % 100,0 % ANALIZ Srednja šola število 11 14 55 80 odstotek 13,8 % 17,5 % 68,8 % 100,0 % Skupaj število 138 212 399 749 odstotek 18,4 % 28,3 % 53,3 % 100,0 % 130 CE V VNE DELA Več kot polovica anketirancev (53,3 %) meni, da naj bodo nekatera vsebinska področja O ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti s samoevalvacijo predpisana, nekatera pa TROK prepuščena posameznemu zavodu. Da naj bodo vsa področja predpisana, meni nekaj manj kot petina anketirancev (18,4 %), nekaj več kot četrtina anketirancev (28,3 %) TELJE IN S pa meni, da naj bodo vsebinska področja ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti s VNA samoevalvacijo prepuščena posameznemu zavodu. A RA V odgovorih strokovnih delavcev vrtca, osnovne in srednje šole se ne pojavljajo statistično ALNIKI ZŠ značilne razlike (χ2 = 9,207, p = 0,056). Kljub temu pa je iz predstavljenih podatkov mogoče opaziti, da se strokovni delavci srednje šole v nekoliko večjem deležu (68,8 %) zavzemajo za kombinirani način, nekatera področja naj bodo torej predpisana, nekatera pa prepuščena posameznemu zavodu (da je najustreznejši kombinirani način, meni nekaj več kot polovica strokovnih delavcev vrtca in osnovne šole). Nekoliko več strokovnih delavcev vrtca (29,4 %) in osnovne šole (29,8 %) kot strokovnih delavcev srednje šole (17,5 %) se zavzema za to, da bi bila vsebinska področja ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti s , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRAV samoevalvacijo prepuščena posameznemu zavodu. Prav tako pa nekoliko več strokovnih OTK delavcev vrtca (18,2 %) in osnovne šole (19,9 %) kot strokovnih delavcev srednje šole A (13,8 %) meni, da naj bi bila vsebinska področja ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti s A POD samoevalvacijo predpisana. ANALIZ 131 CE V VNE DELA Tabela 57 O Vključenost VIZ v katerega od nacionalnih projektov za kakovost (npr. Ogledalo, Mreže učečih se šol, POKI, Vzpostavitev, TROK dopolnitev in pilotni preizkus modela ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti, Mreženje šol za kakovost, ipd.) TELJE IN S Zavod Da Ne Ne vem Skupaj VNA Vrtec A RA število 130 25 192 347 odstotek 37,5 % 7,2 % 55,3 % 100,0 % ALNIKI ZŠ Osnovna šola število 95 41 186 322 odstotek 29,5 % 12,7 % 57,8 % 100,0 % Srednja šola število 31 7 42 80 odstotek 38,8 % 8,8 % 52,5 % 100,0 % Skupaj število 256 73 420 749 , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRAVO odstotek TK 9,7 % 56,1 % 100,0 % 34,2 % A A POD Približno tretjina anketirancev (34,2 %) je odgovorila, da je zavod, v katerem so zaposleni, ANALIZ vključen oz. je bil vključen v katerega od nacionalnih projektov za kakovost, desetina anketirancev (9,7 %) je odgovorila, da zavod, v katerem so zaposleni, ni vključen oz. ni bil vključen v katerega od nacionalnih projektov za kakovost. Večina anketirancev (56,1 %) pa ne ve, ali je oz. je bil zavod, v katerem so zaposleni, vključen v katerega od nacionalnih projektov za kakovost. 132 CE V VNE DELA V nadaljevanju smo anketirance prosili, da na odprto vprašanje zapišejo, v katerem O projektu so sodelovali. Mnogi odgovori niso bili navedeni na način, da bi resnično odražali TROK točno poimenovanje katerega projekta, ki je v preteklosti v Sloveniji potekal, zato je bilo treba odgovore kategorizirati po vsebinski presoji, kar seveda poveča možnost napak pri TELJE IN S analiziranju odgovorov. Največkrat je bil naveden projekt Mreže učečih se šol. Bistveno VNA redkeje pa so bili navedeni projekti Kakovost za prihodnost vzgoje in izobraževanja, Do A RA višje kakovosti s samoevalvacijo in Korak za korakom. ALNIKI Z Tabela 58 Š Poznavanje Nacionalnega okvira za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti Ga ne Slabo Srednje Dobro Zelo Skupaj G2* p poznam dobro dobro Vrtec število 82 128 107 28 2 347 7,044 0,532 odstotek 23,6 % , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRA 36,9 % 30,8 % 8,10 % 0,60 % 100,0 % V O TK Osnovna šola A število 93 126 76 22 4 321 odstotek 29,0 % A POD 39,3 % 23,7 % 6,90 % 1,20 % 100,0 % Srednja šola ANALIZ število 18 33 22 6 1 80 odstotek 22,5 % 41,3 % 27,5 % 7,50 % 1,30 % 100,0 % Skupaj število 193 287 205 56 7 748 odstotek 25,8 % 38,4 % 27,4 % 7,50 % 0,90 % 100,0 % * Test razmerja verjetnosti 133 CE V VNE DELA Približno dve tretjini strokovnih delavcev vrtca (60,5 %), osnovne šole (68,3 %) in O srednje šole (63,8 %) sta odgovorili, da ne poznata oz. slabo poznata Nacionalni TROK okvir za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti na področju vzgoje in izobraževanja. Približno četrtina strokovnih delavcev srednje šole (27,5 %) in osnovne šole (23,7 %) ter TELJE IN S približno tretjina strokovnih delavcev vrtca (30,8 %) sta odgovorili, da srednje dobro VNA poznata Nacionalni okvir za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti na področju vzgoje A RA in izobraževanja. Da navedeni okvir pozna zelo dobro oz. dobro, je odgovorila manj kot desetina strokovnih delavcev vrtca (8,7 %), osnovne šole (8,10) in srednje šole (8,80 %). V ALNIKI ZŠ odgovorih strokovnih delavcev vrtca, osnovne in srednje šole se ne pojavljajo statistično značilne razlike (G2 = 7,044, p = 0,532). , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRA V O TK A A POD ANALIZ 134 CE V VNE DELA Tabela 59 O Poznavanje standardov in kazalnikov kakovosti iz zbirke Kakovost v vrtcih in šolah TROK Zavod Jih ne Slabo Srednje Dobro Zelo Skupaj χ2 p TELJE IN S poznam dobro dobro VNA Vrtec število 43 104 121 64 10 342 38,995 <0,005 A RA odstotek 12,6 % 30,4 % 35,4 % 18,7 % 2,9 % 100,0 % ALNIKI ZŠ Osnovna šola število 83 114 92 23 6 318 odstotek 26,1 % 35,8 % 28,9 % 7,2 % 1,9 % 100,0 % Srednja šola število 20 21 27 10 1 79 odstotek 25,3 % 26,6 % 34,2 % 12,7 % 1,3 % 100,0 % Skupaj število 146 239 240 97 17 739 , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRAVO odstotek 19,8 % TK 32,3 % 32,5 % 13,1 % 2,3 % 100,0 % A A POD V odgovorih strokovnih delavcev vrtca, osnovne in srednje šole so se pojavile statistično ANALIZ značilne razlike glede tega, kako ocenjujejo poznavanje standardov in kazalnikov kakovosti, opredeljenih v zbirki Kakovost v vrtcih in šolah iz leta 2022 ( χ2 = 38,995, p < 0,005). Strokovni delavci vrtca (21,6 %) v večjem deležu kot strokovni delavci osnovne šole (9,1 %) in srednje šole (14,0 %) ocenjujejo, da standarde in kazalnike kakovosti, opredeljene v zbirki Kakovost v vrtcih in šolah, poznajo dobro oz. zelo dobro. 135 CE V VNE DELA Medtem ko sta skoraj dve tretjini strokovnih delavcev osnovne šole (61,9 %) in nekaj več kot O polovica strokovnih delavcev srednje šole (51,9 %) odgovorili, da standardov in kazalnikov TROK kakovosti, opredeljenih v zbirki Kakovost v vrtcih in šolah, ne poznata oz. jih poznata slabo, je tak odgovor podalo nekaj več kot dve petini strokovnih delavcev vrtca (43,0 %). Približno TELJE IN S tretjina strokovnih delavcev vrtca (35,4 %) in srednje šole (34,2 %) ter nekaj več kot četrtina VNA strokovnih delavcev osnovne šole (28,9 %) ocenjujeta, da srednje dobro poznata standarde A RA in kazalnike kakovosti, opredeljene v zbirki Kakovost v vrtcih in šolah. ALNIKI Z Tabela 60 Š Splošna ocena lastne usposobljenosti strokovnih delavcev za izvajanje institucionalne samoevalvacije Zelo Slabo Srednje Dobro Odlično Skupaj G2* p slabo dobro Vrtec število 7 62 176 93 6 344 26,939 0,001 odstotek 2,0 % , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRA 18,0 % 51,2 % 27,0 % 1,7 % 100,0 % V O TK Osnovna šola A število 10 75 178 55 2 320 odstotek 3,1 % A POD 23,4 % 55,6 % 17,2 % 0,6 % 100,0 % Srednja šola ANALIZ število 3 21 26 27 3 80 odstotek 3,8 % 26,3 % 32,5 % 33,8 % 3,8 % 100,0 % Skupaj število 20 158 380 175 11 744 odstotek 2,7 % 21,2 % 51,1 % 23,5 % 1,5 % 100,0 % * Test razmerja verjetnosti 136 CE V VNE DELA V odgovorih strokovnih delavcev vrtca, osnovne in srednje šole so se pojavile statistično O značilne razlike glede tega, kako ocenjujejo svojo usposobljenost za izvajanje TROK samoevalvacije (G2 = 26,939, p = 0,001). Medtem ko sta skoraj dve petini strokovnih delavcev srednje šole (37,6 %) ocenili, da so odlično oz. dobro usposobljeni za izvajanje TELJE IN S samoevalvacije, je takšni oceni podala nekaj več kot četrtina strokovnih delavcev vrtca VNA (28,7 %) in manj kot petina strokovnih delavcev osnovne šole (17,8 %). Več kot polovica A RA strokovnih delavcev vrtca (51,2 %) in osnovne šole (55,6 %) ocenjuje svojo usposobljenost za izvajanje samoevalvacije kot srednje dobro, enako oceno pa je podala tretjina ALNIKI ZŠ strokovnih delavcev srednje šole (32,5 %). Strokovni delavci srednje šole (30,1 %) tudi v večjem deležu kot strokovni delavci osnovne šole (26,5 %) in vrtca (20,0 %) ocenjujejo svojo usposobljenost za izvajanje samoevalvacije kot slabo in zelo slabo. , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRA V O TK A A POD ANALIZ 137 CE V Tabela 61 VNE DELAO Ocena lastne usposobljenosti strokovnih delavcev za izvajanje posameznih dejavnosti v okviru samoevalvacije TROK Vrtec Osnovna šola Srednja šola Skupaj M SD M SD M SD M SD TELJE IN S VNA Vsebinsko načrtovanje 3,28 0,81 3,04 0,83 3,14 0,98 3,16 0,84 A RA samoevalvacije (opredelitev prednostnih vsebinskih področij, ciljev samoevalvacije) ALNIKI ZŠ Metodološko načrtovanje 3,04 0,78 2,84 0,84 2,96 0,99 2,95 0,83 samoevalvacije (načrt samoevalvacije, vzorec, postopek zbiranja podatkov ipd.) in priprava instrumentov za zbiranje podatkov Analiza podatkov in interpretiranje 3,03 0,82 3,04 0,86 3,18 0,96 3,05 0,85 rezultatov , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRA V Pisanje poročila O 3,28 0,82 3,17 0,87 3,11 1,00 3,21 0,87 TK A Seznanjanje deležnikov (vzgojiteljev/ 3,17 0,82 3,03 0,85 3,21 0,95 3,12 0,85 A POD učiteljev, staršev …) z ugotovitvami samoevalvacije ANALIZ Načrtovanje izboljšav in vnos 3,22 0,81 3,04 0,82 3,18 0,94 3,14 0,83 sprememb v prakso na osnovi ugotovitev, pridobljenih s samoevalvacijo Evalvacija učinkov vpeljanih 3,11 0,79 2,94 0,85 3,04 0,96 3,03 0,84 sprememb 138 CE V VNE DELA Anketiranci najvišje ocenjujejo svojo usposobljenost za pisanje poročila (M = 3,21), nato O za vsebinsko načrtovanje samoevalvacije, kot je npr. opredelitev prednostnih vsebinskih TROK področij, ciljev samoevalvacije (M = 3,16), načrtovanje izboljšav in vnos sprememb v prakso na osnovi ugotovitev, pridobljenih s samoevalvacijo (M = 3,14), in za seznanjanje deležnikov TELJE IN S (vzgojiteljev/učiteljev, staršev …) z ugotovitvami samoevalvacije (M = 3,12). Najnižje pa VNA ocenjujejo svojo usposobljenost za metodološko načrtovanje samoevalvacije, torej za A RA oblikovanje načrta samoevalvacije, vzorca, postopka zbiranja podatkov ipd. ter za pripravo instrumentov za zbiranje podatkov (M = 2,95). ALNIKI ZŠ Za večino dejavnosti v okviru samoevalvacije lahko ugotovimo, da svojo usposobljenost najvišje ocenjujejo strokovni delavci v vrtcih, in sicer za vsebinsko načrtovanje samoevalvacije, metodološko načrtovanje samoevalvacije, pisanje poročila, načrtovanje izboljšav in vnos sprememb v prakso na osnovi ugotovitev, pridobljenih s samoevalvacijo, ter za evalvacijo učinkov vpeljanih sprememb. Na področju analize podatkov in interpretiranja rezultatov ter na področju seznanjanja deležnikov z ugotovitvami , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRAV samoevalvacije so najvišje svojo usposobljenost ocenili strokovni delavci, zaposleni v OTK srednji šoli.A A POD Strokovni delavci osnovne šole so svojo usposobljenost pri skoraj vseh dejavnostih v okviru samoevalvacije ocenili v povprečju najnižje. To velja za vsebinsko in metodološko ANALIZ načrtovanje samoevalvacije, seznanjanje deležnikov z ugotovitvami samoevalvacije, načrtovanje izboljšav in vnos sprememb v prakso na osnovi ugotovitev, pridobljenih s samoevalvacijo in z evalvacijo učinkov vpeljanih sprememb. Na področju analiziranja 139 CE V VNE DELA podatkov in interpretiranja rezultatov so najnižje svojo usposobljenost ocenili strokovni O delavci vrtca. Glede pisanja poročila pa svojo usposobljenost najnižje ocenjujejo strokovni TROK delavci srednje šole. TELJE IN S Tabela 62 VNA Prisotnost vsebin s področja UZK v študijskih programih dodiplomskega in/ali podiplomskega študija ravnateljev A RA Samoevalvacija Metodologija Statistika ALNIKI ZŠ f (f %) – Da f (f %) – Da f (f %) – Da Vrtec (n = 341) 83 (24,3 %) 204 (59,6 %) 243 (70,8 %) Osnovna šola (n = 321) 53 (16,5 %) 200 (62,1 %) 238 (74,1 %) Srednja šola (n = 79) 11 (13,9 %) 43 (54,4 %) 52 (65,8 %) , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRA V O Približno četrtina strokovnih delavcev vrtca (24,3 %), manj kot petina strokovnih delavcev TK A osnovne šole (16,5 %) in nekoliko več kot desetina strokovnih delavcev srednje šole (13,9 A POD %) so odgovorili, da so v času dodiplomskega in/ali podiplomskega študija imeli predmet, v okviru katerega so obravnavali vsebine s področja samoevalvacije. ANALIZ Nekaj več kot polovica strokovnih delavcev vrtca (59,6 %), strokovnih delavcev srednje šole (54,4 %) in skoraj dve tretjini strokovnih delavcev osnovne šole (62,1 %) sta odgovorili, da sta v času dodiplomskega in/ali podiplomskega študija imeli predmet, v okviru katerega so 140 CE V VNE DELA bile obravnavane vsebine s področja metodologije, kot so npr. oblikovanje načrta raziskave, O priprava instrumentarija za zbiranje podatkov in interpretacija rezultatov. TROK Približno dve tretjini strokovnih delavcev srednje šole (65,8 %) in strokovnih delavcev vrtca TELJE IN S (70,8 %) ter skoraj tri četrtine strokovnih delavcev osnovne šole (74,1 %) sta odgovorili, da VNA sta v času dodiplomskega in/ali podiplomskega študija imeli predmet, v okviru katerega so A RA bile obravnavane vsebine s področja statistike, torej obdelave podatkov. ALNIKI Z Tabela 63 Š Ocena lastnega znanja strokovnih delavcev s področja izvajanja samoevalvacije, metodologije in statistike Vrtec Osnovna šola Srednja šola Skupaj M SD M SD M SD M SD Izvajanje samoevalvacije 3,25 0,85 2,99 0,90 3,10 1,13 3,12 0,91 , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRAVO Metodologija 3,07 0,90 3,05 1,01 2,99 1,21 3,05 0,98TKA Statistika 2,93 0,99 3,02 1,08 3,09 1,29 2,99 1,06 A POD ANALIZ Strokovni delavci so na petstopenjski ocenjevalni lestvici ocenjevali svoje znanje s področja izvajanja samoevalvacije, metodologije in statistike, pri čemer je ocena 5 pomenila, pomenila zelo dobro znanje, ocena 1 pa zelo slabo znanje. 141 CE V VNE DELA Iz izračunanih povprečnih ocen je razvidno, da anketiranci najvišje ocenjujejo svoje znanje O na področju izvajanja samoevalvacije (M = 3,12), nato na področju metodologije (M = 3,05), TROK najslabše pa na področju statistike (M = 2,99). TELJE IN S Svoje znanje na področju izvajanja samoevalvacije najvišje ocenjujejo strokovni delavci, VNA zaposleni v vrtcu (M = 3,25), najnižje pa svoje znanje na tem področju ocenjujejo strokovni A RA delavci, zaposleni v osnovni šoli (M = 2,99). Tudi na področju metodologije svoje znanje najvišje ocenjujejo strokovni delavci, zaposleni v vrtcu (M = 3,07), najnižje pa strokovni ALNIKI ZŠ delavci, zaposleni v srednji šoli (M = 2,99). Ravno obratno pa je na področju statistike, kjer svoje znanje najvišje ocenjujejo strokovni delavci, zaposleni v srednji šoli (M = 3,09), najnižje pa strokovni delavci, zaposleni v vrtcu (M = 2,93). , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRA V O TK A A POD ANALIZ 142 CE V VNE DELA Tabela 64 O Odgovori strokovnih delavcev na vprašanje, ali so se že kdaj udeležili kakšnega izobraževanja s področja kakovosti in TROK samoevalvacije ter raziskovanja v okviru nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja za strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju TELJE IN S VNA Zavod Področje kakovosti in samoevalvacije Področje raziskovanja A RA f (f %) – Da f (f %) – Da ALNIKI Z Vrtec (n = 346) Š 116 (33,5 %) 49 (14,2 %) Osnovna šola (n = 320) 82 (25,6 %) 60 (18,8 %) Srednja šola (n = 80) 26 (32,5 %) 21 (26,3 %) Skupaj 224 (30,0 %) 130 (17,5 %) χ2 (p) 5,200 (0,074) 7,148 (0,028) , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRAVO TK A Približno tretjina strokovnih delavcev vrtca (33,5 %) in srednje šole (32,5 %) in četrtina A POD strokovnih delavcev osnovne šole (25,6 %) sta odgovorili, da sta se v okviru nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja za strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju udeležili ANALIZ kakšnega izobraževanja (seminarja, delavnice, predavanja) o kakovosti in samoevalvaciji. V odgovorih strokovnih delavcev vrtca, osnovne in srednje šole se glede tega niso pojavile statistično značilne razlike (χ2 = 5,200, p = 0,074). 143 CE V VNE DELA V odgovorih strokovnih delavcev vrtca, osnovne in srednje šole so se pojavile statistično O značilne razlike glede tega, ali so se v okviru nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja TROK za strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju udeležili kakšnega izobraževanja (seminarja, delavnice, predavanja) o raziskovanju ( χ2 = 7,148, p = 0,028). Izobraževanja o raziskovanju TELJE IN S se je udeležila več kot četrtina strokovnih delavcev srednje šole (26,3 %), manj kot petina VNA strokovnih delavcev osnovne šole (18,8 %) in nekoliko več kot desetina strokovnih delavcev A RA vrtca (14,2 %). ALNIKI Z Tabela 65 Š Poznavanje standardov in kazalnikov kakovosti iz zbirke Kakovost v vrtcih in šolah Zavod Zelo Slaba Niti Zelo Odlična Skupaj χ2 p slaba dobra dobra niti slaba Vrtec število 13 42 175 100 16 346 19,836 0,011 , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRAVO odstotek 3,8 % 12,1 % 50,6 % 28,9 % 4,6 % 100,0 %TKA Osnovna šola število 14 41 196 54 14 319 A POD odstotek 4,4 % 12,9 % 61,4 % 16,9 % 4,4 % 100,0 % ANALIZ Srednja šola število 7 9 38 20 6 80 odstotek 8,8 % 11,3 % 47,5 % 25,0 % 7,5 % 100,0 % Skupaj število 34 92 409 174 36 745 odstotek 4,6 % 12,3 % 54,9 % 23,4 % 4,8 % 100,0 % 144 CE V VNE DELA V odgovorih strokovnih delavcev vrtca, osnovne in srednje šole so se pojavile O statistično značilne razlike glede samoocene motiviranosti za sodelovanje pri izvajanju TROK institucionalne samoevalvacije ( χ2 = 19,836, p = 0,011). Svojo motiviranost za sodelovanje pri izvajanju institucionalne samoevalvacije kot zelo dobro oz. odlično ocenjujeta tretjina TELJE IN S strokovnih delavcev vrtca (33,5 %) in srednje šole (32,5 %) in le nekaj več kot petina VNA strokovnih delavcev osnovne šole (21,3 %). Posledično večina strokovnih delavcev osnovne A RA šole (61,4 %) ocenjuje svojo motiviranost za izvajanje institucionalne samoevalvacije kot srednje dobro oz. je izbrala odgovor, da njihova motiviranost ni niti dobra niti slaba. Enak ALNIKI ZŠ odgovor je izbrala polovica strokovnih delavcev vrtca (50,6 %) in nekaj manj kot polovica strokovnih delavcev srednje šole (47,5 %). Približno petina strokovnih delavcev vrtca (15,9 %), osnovne šole (17,3 %) in srednje šole (20,1 %) je ocenila svojo motiviranost za izvajanje institucionalne samoevalvacije kot zelo slabo oz. slabo. , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRA V O TK A A POD ANALIZ 145 CE V VNE DELA Tabela 66 O Ocena motiviranosti za izvajanje samoevalvacije lastnega strokovnega dela TROK slaba dobra dobra VNA niti slaba Zelo Slaba Niti Zelo Odlična Skupaj G2* p TELJE IN S A RA Vrtec število 5 22 129 153 31 340 14,794 0,063 odstotek 1,5 % 6,5 % 37,9 % 45,0 % 9,1 % 100,0 % ALNIKI ZŠ Osnovna šola število 3 17 136 123 32 311 odstotek 1,0 % 5,5 % 43,7 % 39,5 % 10,3 % 100,0 % Srednja šola število 2 6 18 36 14 76 odstotek 2,6 % 7,9 % 23,7 % 47,4 % 18,4 % 100,0 % , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRA Skupaj V število 10 45 283 312 77 727 O TK A odstotek 1,4 % 6,2 % 38,9 % 42,9 % 10,6 % 100,0 % A POD * Test razmerja verjetnosti ANALIZ V odgovorih strokovnih delavcev vrtca, osnovne in srednje šole se niso pojavile statistično značilne razlike glede samoocene motiviranosti za izvajanje samoevalvacije lastnega dela (G2 = 14,794, p = 0,063). Približno polovica strokovnih delavcev vrtca (54,1 %) in strokovnih delavcev osnovne šole (49,8 %) ter dve tretjini strokovnih delavcev srednje šole (65,8 %) ocenjujeta, da sta zelo dobro oz. odlično motivirani za izvajanje samoevalvacije lastnega 146 CE V VNE DELA dela. Približno dve petini strokovnih delavcev osnovne šole (43,7 %), tretjina strokovnih O delavcev vrtca (37,9 %) in četrtina strokovnih delavcev srednje šole (23,7 %) so svojo TROK motiviranost za izvajanje samoevalvacije lastnega dela ocenile s sredinsko oceno, tj. niti dobra niti slaba. Redki pa so strokovni delavci vrtca (8,0 %), osnovne šole (6,5 %) in TELJE IN S srednje šole (10,5 %), ki ocenjujejo svojo motiviranost za izvajanje samoevalvacije lastnega VNA dela kot slabo oz. zelo slabo. A RA Tabela 67 ALNIKI ZŠ Mnenje strokovnih delavcev o tem, v kolikšni meri jih vodstvo spodbuja k izvajanju samoevalvacije lastnega strokovnega dela Zavod Sploh ne Ne spod-Srednje Spod- Zelo Skupaj χ2 p spod- buja spod- buja spod- buja buja buja Vrtec število 3 18 72 186 67 346 19,836 0,011 , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRAVO odstotek 0,9 % 5,2 % 20,8 % 53,8 % 19,4 % 100,0 %TKA Osnovna šola število 7 23 94 150 45 319 A POD odstotek 2,2 % 7,2 % 29,5 % 47,0 % 14,1 % 100,0 % ANALIZ Srednja šola število 1 15 16 35 13 80 odstotek 1,3 % 18,8 % 20,0 % 43,8 % 16,3 % 100,0 % Skupaj število 11 56 182 371 125 745 odstotek 1,5 % 7,5 % 24,4 % 49,8 % 16,8 % 100,0 % 147 CE V VNE DELA čeprav je večina strokovnih delavcev vrtca, osnovne in srednje šole odgovorila, da O jih vodstvo zavoda, v katerem so zaposleni, zelo spodbuja oz. spodbuja k izvajanju TROK samoevalvacije lastnega strokovnega dela, so se v njihovih odgovorih pojavile statistično značilne razlike (χ2 = 28,679, p < 0,005). Več strokovnih delavcev vrtca (73,2 %) kot TELJE IN S strokovnih delavcev osnovne (61,1 %) in srednje (60,1 %) šole je namreč odgovorilo, da jih VNA vodstvo zelo spodbuja oz. spodbuja k izvajanju samoevalvacije lastnega strokovnega dela. A RA Da jih vodstvo ne spodbuja oz. sploh ne spodbuja k izvajanju samoevalvacije lastnega strokovnega dela, je odgovorila petina strokovnih delavcev srednje šole (20,1 %), desetina ALNIKI ZŠ strokovnih delavcev osnovne šole (9,4 %) in najmanj, le 6,1 %, strokovnih delavcev vrtca. Petina strokovnih delavcev vrtca (20,8 %) in srednje šole (20,0 %) ter nekaj manj kot tretjina strokovnih delavcev osnovne šole (29,5 %) sta odgovorili, da jih vodstvo zavoda, v katerem so zaposleni, srednje spodbuja k izvajanju samoevalvacije. , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRA V O TK A A POD ANALIZ 148 CE V VNE DELA Tabela 68 O Ocena lastnega znanja strokovnih delavcev s področja izvajanja samoevalvacije, metodologije in statistike TROK Vrtec Osnovna šola Srednja šola Skupaj TELJE IN S M VNA SD M SD M SD M SD A RA strokovnih delavcev za izvajanje ALNIKI Z samoevalvacije (vsebinsko Pomanjkljiva usposobljenost 3,53 0,82 3,67 0,78 3,68 0,84 3,60 0,81 Š in metodološko načrtovanje, oblikovanje instrumentov za zbiranje podatkov, analiza podatkov, interpretacija, pisanje samoevalvacijskega poročila) (Pre)Zaposlenost strokovnih delavcev 4,08 0,87 4,36 0,83 4,32 0,76 4,23 0,85 z zadolžitvami Odnosi med zaposlenimi , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRA 3,26 0,90 3,30 0,90 3,26 0,99 3,28 0,91 V niso spodbudni za izvajanje O TK samoevalvacije A Nezavzetost strokovnih delavcev za A POD 3,55 0,94 3,65 0,88 3,54 0,94 3,59 0,91 izvajanje samoevalvacije ANALIZ Zaposleni, ki izvajajo samoevalvacijo, 3,60 1,02 3,92 0,86 3,90 0,89 3,77 0,95 za to delo niso ustrezno ovrednoteni (finančno, strokovno …) Pomanjkanje že izdelanih 3,44 0,86 3,72 0,86 3,71 0,78 3,59 0,86 instrumentov za analizo stanja 149 CE V VNE DELA O Premajhno poznavanje instrumentov 3,68 0,84 3,78 0,83 3,86 0,90 3,74 0,84 TROK za analizo stanja med strokovnimi delavci Strah pred zlorabo tako pridobljenih 3,12 1,06 3,05 1,05 3,33 1,11 3,11 1,06 TELJE IN S podatkov VNA A RA ALNIKI Z Anketirani strokovni delavci so na petstopenjski lestvici ocenjevali, kako pogosto se pri Š izvajanju institucionalne samoevalvacije srečujejo s posameznimi ovirami. Pri tem je ocena 5 pomenila, da se s posamezno oviro srečajo zelo pogosto, ocena 1 pa, da se z njo nikoli ne srečajo. Največja ovira strokovnih delavcev v vrtcu, osnovni in srednji šoli pri izvajanju samoevalvacije je njihova prezaposlenost z drugimi zadolžitvami (M = 4,23). Po mnenju anketirancev sta veliki oviri pri izvajanju samoevalvacije tudi to, da izvajanje samoevalvacije ni ustrezno finančno ali strokovno ovrednoteno (M = 3,77) ter , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRAV premajhno poznavanje instrumentov za analizo stanja med strokovnimi delavci (M = OTK 3,74). S skoraj enako povprečno oceno so anketiranci ovrednotili naslednje ovire pri A izvajanju samoevalvacije: pomanjkljiva usposobljenost strokovnih delavcev za izvajanje A POD samoevalvacije, npr. vsebinsko in metodološko načrtovanje, oblikovanje instrumentov za zbiranje podatkov, analiza podatkov, interpretacija, pisanje samoevalvacijskega poročila (M ANALIZ = 3,60), pomanjkanje že izdelanih instrumentov za analizo stanja (M = 3,59) in nezavzetost strokovnih delavcev za izvajanje samoevalvacije (M = 3,59). Med navedenimi ovirami za izvajanje samoevalvacije so anketiranci z najnižjo povprečno oceno ocenili odnose med zaposlenimi (M = 3,28) in strah pred zlorabo tako pridobljenih podatkov (M = 3,12). 150 CE V VNE DELA Strokovni delavci v vrtcu, osnovni in srednji šoli so torej usklajeni glede tega, da je največja O ovira pri izvajanju samoevalvacije njihova prezaposlenost z drugimi zadolžitvami. Strokovni TROK delavci osnovne in srednje šole ocenjujejo neustrezno finančno in strokovno ovrednotenje izvajanja samoevalvacije kot večjo oviro pri izvajanju samoevalvacije, kot to ocenjujejo TELJE IN S strokovni delavci, zaposleni v vrtcu. Slednji so namreč to oviro uvrstili na tretje mesto. Z VNA višjo povprečno oceno pa so ocenili oviro premajhno poznavanje instrumentov za analizo A RA stanja med strokovnimi delavci; strokovni delavci osnovne in srednje šole pa so to oviro uvrstili na tretje mesto. Strah pred zlorabo s samoevalvacijo pridobljenih podatkov pa je po ALNIKI ZŠ mnenju vseh treh skupin anketirancev (zaposlenih v vrtcu, osnovni in srednji šoli) najmanj pomembna težava pri izvajanju samoevalvacije. Tabela 69 Ocena pomembnosti sistemskih in drugih ukrepov za pomoč strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju pri izvajanju institucionalne samoevalvacije v VIZ Vrtec , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRA Osnovna šola Srednja šola Skupaj V O TK M A SD M SD M SD M SD A POD Sprejetje nacionalnih smernic 3,78 0,73 3,58 0,90 3,74 0,87 3,69 0,83 za ugotavljanje in zagotavljanje ANALIZ kakovosti s samoevalvacijo na zavodih Poenotenje pristopa UZK s 3,71 0,80 3,71 0,93 3,85 0,89 3,72 0,86 samoevalvacijo na nacionalni ravni 151 CE V VNE DELA O Obvezna vzpostavitev tima za 3,74 0,90 3,58 0,99 3,80 0,94 3,68 0,95 TROK kakovost na vsakem zavodu Obvezno imenovanje koordinatorja 3,72 0,88 3,72 0,94 3,91 0,97 3,74 0,91 procesov UZK s samoevalvacijo na TELJE IN S razbremenjen učne obveznosti oz. A RA dela z otroki vsakem zavodu, ki bo zaradi tega dela VNA Priprava terminološkega slovarja za 3,66 0,86 3,58 0,98 3,55 0,99 3,61 0,93 ALNIKI ZŠ področje UZK Vzpostavitev mreže podpornih 3,66 0,79 3,57 1,00 3,63 0,98 3,62 0,90 institucij (npr. ZRSŠ, CPI, fakultete) za nudenje podpore pri UZK s samoevalvacijo na zavodih Vzpostavitev digitalne podpore UZK s 3,68 0,80 3,63 0,93 3,81 0,92 3,67 0,87 samoevalvacijo na zavodih , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRA Vzpostavitev povezave med V 3,60 0,87 3,47 0,94 3,60 0,85 3,55 0,90 O samoevalvacijskim poročilom in TK A ostalimi dokumenti zavoda A POD Zagotovitev povratne informacije 3,66 0,85 3,61 1,00 3,80 0,93 3,65 0,93 zavodom, ki jo nudijo podporne ANALIZ institucije, o izvajanju procesov UZK s samoevalvacijo Združitev samoevalvacijskih poročil 3,37 0,83 3,36 0,96 3,35 0,93 3,37 0,90 zavodov v sintezno nacionalno poročilo o izvajanju UZK s samoevalvacijo 152 CE V VNE DELA O Priprava spletnih baz, kjer bi bila 3,71 0,85 3,60 1,00 3,64 0,96 3,65 0,93 TROK zbrana temeljna literatura s področja UZK s samoevalvacijo Izboljšan odnos strokovnih delavcev 3,92 0,82 3,78 0,86 3,86 0,85 3,85 0,84 TELJE IN S ravnateljev in drugih strokovnih A RA delavcev, ustvarjanje kulture do samoevalvacije (podpora VNA samoevalvacije) Razbremenitev strokovnih delavcev ALNIKI Z 4,07 0,91 4,17 0,85 4,14 0,82 4,12 0,88 Š (strokovni delavci, ki bi izvajali samoevalvacijo, bi morali biti razbremenjeni drugih delovnih obveznosti) Organizacija seminarjev nadaljnjega 3,89 0,83 3,85 0,89 3,96 0,88 3,88 0,86 izobraževanja in usposabljanja izobraževanju s področja UZK s , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRAV samoevalvacijo za strokovne delavce v vzgoji in O TK A Organizacija izobraževanj za uporabo 3,60 0,84 3,75 0,92 3,76 0,92 3,68 0,89 podatkovnih virov v procesih UZK A POD s samoevalvacijo (npr. dosežki na NPZ, maturi, mednarodne raziskave ANALIZ znanja) Priprava spletnih baz, kjer bi 3,65 0,86 3,66 0,97 3,66 0,97 3,66 0,92 bil objavljen instrumentarij za zbiranje podatkov v procesih UZK s samoevalvacijo 153 CE V VNE DELA O Pomoč zunanjih strokovnjakov 3,61 0,83 3,54 1,02 3,46 0,93 3,57 0,93 TROK pri vključevanju izsledkov samoevalvacije v načrt dela zavoda Vpeljava kolegialnih oz. 3,47 0,83 3,38 1,00 3,38 1,03 3,42 0,93 TELJE IN S za vzajemno podporo pri UZK s A RA samoevalvacijo posvetovalnih obiskov med zavodi VNA Večja finančna podpora vzgojno- 3,92 0,86 3,92 0,94 4,16 0,75 3,95 0,89 ALNIKI ZŠ izobraževalnim zavodom pri izvajanju samoevalvacije Uvedba oz. okrepitev vsebin s 3,78 0,82 3,69 1,01 3,73 0,90 3,74 0,91 področja UZK s samoevalvacijo v pedagoške študijske programe , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRA V O TK A A POD ANALIZ 154 CE V VNE DELA Anketirani strokovni delavci so na petstopenjski lestvici ocenjevali, kako pomembni so O po njihovem mnenju posamezni ukrepi za pomoč strokovnim delavcem pri izvajanju TROK institucionalne samoevalvacije, pri čemer je ocena 5 pomenila, da je ukrep zelo pomemben, ocena 1 pa, da sploh ni pomemben. Po mnenju anketirancev bi strokovnim TELJE IN S delavcem k učinkovitejšemu izvajanju samoevalvacije najbolj pomagali s tem, da bi VNA tiste, ki izvajajo samoevalvacijo, razbremenili drugih delovnih obveznosti (M = 4,12). A RA Med pomembne sistemske ukrepe, s katerimi bi strokovnim delavcem pomagali k učinkovitejšemu izvajanju samoevalvacije, so uvrstili še večjo finančno podporo vzgojno- ALNIKI ZŠ izobraževalnim zavodom pri izvajanju samoevalvacije (M = 3,95), organizacijo seminarjev nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja za strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju s področja UZK s samoevalvacijo (M = 3,88) ter izboljšan odnos strokovnih delavcev do samoevalvacije, predvsem v smislu podpore ravnateljev in drugih strokovnih delavcev ter ustvarjanja kulture samoevalvacije v zavodu. Primerjava povprečnih ocen sistemskih ukrepov, ki naj bi strokovnim delavcem pomagali , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRAV k učinkovitejšemu izvajanju samoevalvacije, pokaže nekoliko različno razvrstitev OTK učinkovitosti ponujenih sistemskih ukrepov, ki so jo izvedli strokovni delavci vrtca, osnovne A in srednje šole. Po mnenju strokovnih delavcev vrtca in osnovne šole bi bil najučinkovitejši A POD sistemski ukrep razbremenitev drugih delovnih obveznosti tistih strokovnih delavcev, ki izvajajo samoevalvacijo (ta ukrep so strokovni delavci, zaposleni v srednji šoli, uvrstili na ANALIZ drugo mesto), medtem ko so strokovni delavci srednje šole na prvo mesto uvrstili večjo finančno podporo vzgojno-izobraževalnim zavodom pri izvajanju samoevalvacije (strokovni delavci vrtca in osnovne šole so ta ukrep uvrstili na drugo mesto). Strokovni delavci vrtca 155 CE V VNE DELA nekoliko višje kot strokovni delavci osnovne in srednje šole uvrščajo ukrep, ki se nanaša na O odnos strokovnih delavcev do samoevalvacije, in sicer da bi pri izvajanju samoevalvacije TROK potrebovali večjo podporo ravnateljev in drugih strokovnih delavcev oz. da bi bilo treba v zavodu ustvariti kulturo samoevalvacije. Strokovni delavci, zaposleni v srednji šoli, pa TELJE IN S so bolj prepričani kot strokovni delavci vrtca in osnovne šole, da bi k učinkovitejšemu VNA izvajanju samoevalvacije prispevalo obvezno imenovanje koordinatorja procesov UZK s A RA samoevalvacijo na vsakem zavodu, ki bo zaradi tega dela razbremenjen učne obveznosti oz. dela z otroki, ter poenotenje pristopa UZK s samoevalvacijo na nacionalni ravni. ALNIKI ZŠ Tabela 70 Mnenje strokovnih delavcev o optimalnem trajanju samoevalvacijskega cikla Vzgojno-izobraževalni zavod Eno leto Dve leti Tri leta Skupaj χ2 p Vrtec število 182 72 63 317 22,646 < 0,005 odstotek , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRA 22,7 % 19,9 % 100,0 % 57,4 % V O TK A Osnovna šola število 118 87 92 297 A POD odstotek 39,7 % 29,3 % 31,0 % 100,0 % ANALIZ Srednja šola število 32 25 15 72 odstotek 44,4 % 34,7 % 20,8 % 100,0 % Skupaj število 332 184 170 686 odstotek 48,4 % 26,8 % 24,8 % 100,0 % 156 CE V VNE DELA Največ strokovnih delavcev vrtca (57,4 %), osnovne šole (39,7 %) in srednje šole (44,4 O %) meni, da naj samoevalvacijski cikel traja eno leto. V odgovorih strokovnih delavcev TROK vrtca, osnovne in srednje šole so se pojavile statistično značilne razlike glede trajanja samoevalvacijskega cikla ( χ2 = 22,646, p < 0,005). Še več strokovnih delavcev vrtca (57,4 TELJE IN S %) kot strokovnih delavcev osnovne šole (39,7 %) in srednje šole (44,4 %) je namreč VNA prepričanih, da bi moral samoevalvacijski cikel trajati eno leto. Nekoliko več strokovnih A RA delavcev srednje šole (34,7 %) kot strokovnih delavcev osnovne šole (29,3 %) in strokovnih delavcev vrtca (22,7 %) meni, da naj bi samoevalvacijski cikel trajal dve leti. Nekoliko ALNIKI ZŠ več strokovnih delavcev osnovne šole (31,0 %) kot strokovnih delavcev vrtca (19,9 %) in strokovnih delavcev srednje šole (20,8 %) pa meni, da naj bi samoevalvacijski cikel trajal tri leta. , ZBRANIH Z ANKETNIMI VPRA V O TK A A POD ANALIZ 157 A N A L I Z A F O K U S N I H I N T E R V J U J E V 158 JEV JU V Izvedba fokusnih intervjujev A INTER ANALIZ Za potrebe zbiranja podatkov smo uporabili kvalitativni metodološki pristop, s katerim smo pridobili bolj poglobljene odgovore in podrobnejšo osvetlitev izvajanja procesov institucionalne samoevalvacije. S kvalitativnim metodološkim pristopom smo želeli tudi podrobneje proučiti mnenje zaposlenih v vrtcih in šolah o svoji trenutni usposobljenosti za izvajanje institucionalne samoevalvacije in o potrebah po dodatnih znanjih in kompetencah, ki jih potrebujejo za izvedbo institucionalne samoevalvacije. Zanimali so nas tudi njihovi predlogi sistemskih oblik podpore za izvedbo kakovostnih procesov samoevalvacije. V nadaljevanju so navedeni konkretni cilji fokusnih intervjujev. Cilji fokusnih intervjujev Ker smo želeli poglobljeno razumeti in oceniti različne vidike institucionalne samoevalvacije, smo si postavili naslednje cilje: • Ugotoviti, kako udeleženci fokusnih intervjujev razumejo pojem institucionalna samoevalvacija. • Ugotoviti, kako pomembno je po mnenju udeležencev fokusnih intervjujev izvajanje institucionalne samoevalvacije in kje vidijo prednosti izvajanja institucionalne samoevalvacije. • Raziskati, kako poteka institucionalna samoevalvacija v praksi. 159 JEV JU V • A INTER Pri tistih zavodih, kjer ne izvajajo institucionalne samoevalvacije, identificirati razloge za takšno stanje. ANALIZ • Oceniti, katera znanja bi morali imeti strokovni delavci za izvajanje institucionalne samoevalvacije in kako udeleženci ocenjujejo svojo trenutno usposobljenost. • Določiti, na katerih področjih udeleženci najbolj opažajo manko znanja in kompetenc za izvedbo samoevalvacije. • Ugotoviti, kaj bi bilo treba spremeniti v zavodu za vzpostavitev ali izboljšanje procesov ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti s samoevalvacijo. • Zbrati predloge udeležencev za sistemske spremembe, ki bi omogočile vzpostavitev in izboljšanje procesov ugotavljanja ter zagotavljanja kakovosti s samoevalvacijo. Vzorec V okviru kvalitativnega dela raziskave je bilo izvedenih 27 fokusnih intervjujev, in sicer osem fokusnih intervjujev z zaposlenimi v vrtcu, 11 fokusnih intervjujev z zaposlenimi v osnovni šoli in osem fokusnih intervjujev z zaposlenimi v srednji šoli. Tri osnovne šole, ki Tabela 71 Število vključenih zavodov in sogovornikov Vrtec Osnovna šola Srednja šola Skupaj Število vključenih zavodov 8 11 8 27 Število sogovornikov 32 39 28 99 160 JEV JU V so bile vključene v fokusni intervju, imajo tudi enote vrtca. Srednje šole, ki so sodelovale A INTER v fokusnih intervjujih, izvajajo različne srednješolske programe: dve srednji šoli izvajata ANALIZ izključno gimnazijski program, dve šoli izvajata strokovni in gimnazijski program, tri šole izvajajo strokovne in poklicne programe, ena srednja šola pa izvaja strokovni, poklicni in gimnazijski program. Fokusne skupine so bile sestavljene iz različnih sogovornikov, in sicer ravnatelja, pomočnika ravnatelja, svetovalnega delavca, učitelja oz. vzgojitelja ali vodje enote. V fokusnih skupinah je sodelovalo 99 sogovornikov, izmed katerih jih je bilo 32 zaposlenih v vrtcu, 39 v osnovni šoli in 28 v srednji šoli. Na ravni vrtca so sodelovali štirje ravnatelji, pet pomočnikov ravnatelja, 17 vzgojiteljev, dve vodji enote, tri svetovalne delavke in ena pomočnica vzgojiteljice. Na ravni osnovne šole je sodelovalo sedem ravnateljev, devet pomočnikov ravnatelja, devet učiteljev razrednega pouka, devet učiteljev predmetnega pouka in pet svetovalnih delavcev. Na ravni srednje šole so sodelovali štirje ravnatelji, en pomočnik ravnatelja, 19 učiteljev in štirje svetovalni delavci. Iz izpeljanih in analiziranih fokusnih intervjujev izhaja, da v štirih vrtcih izvajajo institucionalno samoevalvacijo, v štirih vrtcih pa je ne izvajajo. Ob tem poudarjamo, da ta ugotovitev temelji na analizi fokusnih intervjujev, in ne zgolj na odgovoru na neposredno vprašanje, ki so ga udeleženci fokusnih intervjujev dobili o tem, ali v njihovem zavodu izvajajo institucionalno samoevalvacijo ali je ne izvajajo. Nekateri intervjuvanci so namreč 161 JEV JU V na to vprašanje odgovorili pritrdilno, v nadaljevanju pogovora pa pojasnili, npr. da imajo A INTER tim za kakovost, ki pa je že nekaj let v mirovanju in dejansko ne deluje. V drugem zavodu ANALIZ pa so npr. odgovorili, da ne izvajajo institucionalne samoevalvacije, nato pa je bilo iz nadaljnjih odgovorov razvidno, da dobro izvajajo procese ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti, le da uporabljajo drugačna poimenovanja oz. vse procese opišejo v poročilu o realizaciji letnega delovnega načrta. Na osnovi enakega kriterija lahko zaključimo, da institucionalno samoevalvacijo izvajajo v šestih osnovnih šolah, ki so sodelovale v fokusnih intervjujih, v petih osnovnih šolah pa je ne izvajajo. Na ravni srednjih šol pa institucionalno samoevalvacijo izvajajo v štirih srednjih šolah, ki so sodelovale v intervjujih, v štirih srednjih šolah pa je ne izvajajo. Na tem mestu je treba dodati, da ne glede na to, da smo fokusne intervjuje izvajali ločeno za vrtce, osnovne in srednje šole, same analize nismo opravili ločeno po posameznih ravneh šolskega sistema. Glavni razlog je v ugotovitvi, da bistvenih razlik v izvedbi institucionalne samoevalvacije na različnih stopnjah vzgojno-izobraževalnega sistema skoraj ni zaznati. Posamezne zaznane posebnosti pa so v analizi izpostavljene. Opis instrumenta in postopka zbiranja podatkov Podatke smo preko fokusnih skupin zbirali s tehniko polstrukturiranega intervjuja. Praviloma so v fokusni skupini sodelovali štirje udeleženci. Fokusni intervjuji so potekali ločeno za zaposlene v vrtcu, osnovni šoli in srednji šoli. Izvajalci fokusnih intervjujev so 162 JEV JU V prejeli nabor temeljnih vprašanj, ki so navedena v nadaljevanju. A INTER ANALIZ • Ali v zavodu izvajate institucionalno samoevalvacijo? • Ali imate tim oz. skupino za kakovost? • Kaj razumete pod pojmom institucionalna samoevalvacija? • Kje vidite prednosti izvajanja institucionalne samoevalvacije? • če institucionalne samoevalvacije trenutno ne izvajate, kje so razlogi za to? • Kako poteka samoevalvacija v zavodu? • Kako so določena prednostna področja, s katerimi se v zavodu ukvarjate (ali o njih razpravljate na sestankih zavoda, npr. na pedagoški konferenci)? • Kakšna znanja, kompetence in izkušnje morajo imeti tisti, ki se na ravni zavoda ukvarjajo s procesi samoevalvacije? • Kako pogosto med šolskim letom spremljate doseganje posameznih ciljev/prednostnih področij (samo ob koncu šolskega leta ali bolj pogosto – kako pogosto)? • S katerimi tehnikami/instrumenti običajno zbirate podatke v okviru izvajanja samoevalvacije oz. procesov ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti? Katere vire podatkov uporabljate v procesu samoevalvacije? • Kako z ugotovitvami, do katerih pridete, seznanite vodstvo zavoda in ostale zaposlene na zavodu? • Kako bi na splošno ocenili procese ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti na vašem zavodu? Kakšen je vpliv teh procesov na kakovost dela vašega zavoda? • Kaj bi bilo treba po vašem mnenju spremeniti na ravni države, da bi samoevalvacija na ravni vašega zavoda bolje potekala? 163 JEV JU V • A INTER Kaj pa bi bilo treba spremeniti v vašem zavodu, da bi lahko nadgradili procese ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti, če se vam zdi, da bi jih bilo treba ali da jih je ANALIZ možno nadgraditi? • Ali menite, da potrebujete dodatne kompetence/znanja za izvajanje samoevalvacije? • Ali imate kakšne konkretne predloge za vsebino izobraževanj in usposabljanj, ki bi jih bilo smiselno organizirati s področja ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti in samoevalvacije? Tudi pri kvalitativnem delu raziskave smo izhajali iz vzorca vrtcev in šol, ki je bil oblikovan za kvantitativni del raziskave. Pri izboru sodelujočih v fokusnih skupinah pa smo uporabili priložnostni način vzorčenja, izmed zavodov, ki so sodelovali v kvantitativnem delu raziskave. Pogovori so trajali od 45 do 70 minut. Po zaključku intervjuja so raziskovalci odgovore parafrazirali in napisali povzetke intervjujev. Empirično gradivo smo kvalitativno analizirali. Pri kvalitativni analizi vprašanj odprtega tipa v ospredju ni izračunavanje pogostosti posameznih kategorij, ampak iskanje, utemeljevanje ter vzpostavljanje povezav med različnimi pojmi in kategorijami (Vogrinc, 2008). Za analizo empiričnega gradiva smo uporabili utemeljeno teorijo, ki pojasnjuje majhne dele stvarnosti in jih ni mogoče posploševati brez dodatnih opredelitev (Vogrinc, 2008). Po postopku odprtega kodiranja smo posameznim delom besedila pripisali pojme, nato sorodne pojme združili v kategorije ter na koncu opravili analizo pojmov in kategorij. Vse fokusne intervjuje smo najprej ločeno analizirali. Kljub izboru nehomogenih skupin udeležencev smo zaznali zasičenost pri zbiranju podatkov, saj se je začel ponavljati koncept razumevanja, in to ne glede na delovno mesto sogovornika in ne glede na raven vzgojno-izobraževalnega sistema. Vsak intervju oz. fokusno skupino smo šifrirali. S pripadajočo šifro se je izgubila imenska identiteta posameznega zapisa, hkrati pa smo omogočili sledljivost vsebine. Dobljene teme smo tudi slikovno prikazali. 164 JEV JU V A INTER SAMOOCENA DELOVANJA INSTITUCIJE, KI JO IZVAJAJO ZAPOSLENI ANALIZ REALIZACIJA LETNEGA DELOVNEGA NAČRTA • ugotavljanje kakovosti delovanja O A Razumevanje pojma • ovrednotenje institucije AJ • evalviranje ciljevIZV PODR institucionalna Slika 1 zavoda NIV • spremljanje kakovosti ALEC OČJ • iskanje možnosti za samoevalvacija izboljšave • oddelek • vodstvo • kadrovanje, • notranja evalvacija odnosi, • enota • tehnično portfolio • nadgradnja delovanja osebje • strokovni aktiv zaposlenega • pedagoško • razvojni načrt • izvajalec • posebne potrebe, osebje poučevanje učenje dosežki • prehrana, organizacijska kultura, mednarodno sodelovanje IZBOLJŠANJE DOSEŽKOV IN DELOVANJA INSTITUCIJE NAPREDEK VSEH UDELEŽENCEV SPODBUJANJE RAZVOJA SISTEMA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA OBLIKOVANJE NOVIH CILJEV 165 JEV JU V Razumevanje pojma institucionalna samoevalvacija A INTER ANALIZ Udeleženci fokusnih intervjujev razumejo institucionalno samoevalvacijo kot samooceno delovanja institucije, ki jo izvajajo zaposleni. Mnogi institucionalno samoevalvacijo povezujejo z realizacijo letnega delovnega načrta. Redkeje pa institucionalno samoevalvacijo definirajo kot ugotavljanje in spremljanje kakovosti delovanja zavoda, ovrednotenje institucije, evalviranje ciljev in iskanje možnosti za izboljšave. Med definicijami institucionalne samoevalvacije se pojavljata tudi notranja evalvacija, vendar brez nadaljnje podrobnejše razlage, in oblikovanje razvojnega načrta zavoda. Po mnenju udeležencev fokusnih intervjujev je cilj institucionalne samoevalvacije izboljšanje dosežkov in delovanja institucije, močno izpostavljen cilj pa je tudi napredek vseh udeležencev. Udeleženci fokusnih intervjujev se zavedajo, da institucionalna samoevalvacija spodbuja razvoj sistema vzgoje in izobraževanja in da je samoevalvacija krožni proces, ki omogoča, da se na osnovi pridobljenih podatkov oblikujejo novi cilji, ki si jih bo institucija v prihodnje prizadevala doseči. Udeleženci fokusnih intervjujev poudarjajo, da mora izvajanje institucionalne samoevalvacije potekati na različnih ravneh, in sicer na ravni posameznega oddelka v šoli oz. skupine otrok v vrtcu, na ravni posamezne enote (npr. v vrtcu, podružnične šole), na ravni strokovnega aktiva in tudi na ravni posameznika, npr. posameznega učitelja, vzgojitelja, svetovalnega delavca. V procesih institucionalne samoevalvacije morajo sodelovati vsi zaposleni – poleg vodstvenega osebja tudi pedagoško osebje in tehnično osebje. V fokusnih intervjujih pa so bila izpostavljena zelo različna prednostna področja, ki so jih obravnavali v okviru institucionalne samoevalvacije, npr. poučevanje 166 JEV JU V Večja kakovost vzgoje in izobraževanja Slika 2 A INTER Prednosti izvajanja Odkrivanje močnih in šibkih področij, odpravljanje pomanjkljivosti ANALIZ institucionalne samoevalvacije Načrtovanje in uvajanje sprememb Spremljanje napredka (otrok, učencev, zaposlenih, zavoda) Preverjanje ustreznosti postavljenih ciljev Sprejemanje odločitev za nadaljnje delo Potrditev dobrega dela in učenje, dosežki učencev (učni uspeh, dosežki na NPZ, dosežki na maturi), delo z osebami s posebnimi potrebami, ocenjevanje znanja, odnosi med učenci ter med učitelji, organizacijska kultura, mednarodno sodelovanje, domači in mednarodni projekti. Zanimivo je, da so vse fokusne skupine, ne glede na to, ali trenutno v njihovem zavodu izvajajo institucionalno samoevalvacijo ali je ne izvajajo, odgovorile, da je izvajanje institucionalne samoevalvacije zelo pomembno in da se zavedajo številnih prednosti njenega izvajanja. Največkrat je bilo izpostavljeno, da je institucionalna samoevalvacija 167 JEV JU V ključna za zagotavljanje in izboljševanje kakovosti dela vzgojno-izobraževalnega zavoda A INTER in da gre za proces, ki spodbuja stalen razvoj zaposlenih in zavoda, pa tudi napredek v ANALIZ razvoju otrok, znanju učencev in dijakov. Samoevalvacija dejansko omogoča učenje vseh vključenih v vzgojno-izobraževalni zavod. Intervjuvanci vidijo prednosti institucionalne samoevalvacije v prepoznavanju močnih in šibkih področij zavoda ter v načrtovanju in izvajanju sprememb, ki naj bi pripeljale do postavljenih ciljev. Udeleženci fokusnih skupin so poudarili, da samoevalvacija omogoča podatke, ki predstavljajo dobro osnovo pri postavljanju novih ciljev in vsebinskih prioritet zavoda. Udeleženci fokusne skupine iz osnovne šole, v kateri trenutno ne izvajajo institucionalne samoevalvacije, so npr. pojasnili, da je »samoevalvacija najpomembnejši del pedagoške dejavnosti, saj zaključuje in hkrati začenja nov proces, ki temelji na podlagi analize obstoječega stanja. Samoevalvacija je bistvenega pomena za dober in permanenten napredek celotnega zavoda«. Udeleženci fokusne skupine iz srednje šole, kjer prav tako trenutno ne izvajajo institucionalne samoevalvacije, pa so pojasnili, da lahko »s samoevalvacijo izboljšamo kakovost izobraževanja (tako da poiščemo močna in šibka področja), povečamo odgovornost vseh zaposlenih za kakovost in povečamo preglednost v delovanju zavoda ter podpremo odločanje z zanesljivimi informacijami, ki podpirajo strateško načrtovanje«. Udeleženci fokusne skupine iz vrtca, v katerem izvajajo institucionalno samoevalvacijo, so pojasnili, da se »s samoevalvacijo učimo, napredujemo, spreminjamo in izboljšujemo. Preverjamo, ali smo si cilje ustrezno zastavili«. 168 JEV JU V Razlogi za neizvajanje samoevalvacije A INTER ANALIZ Udeleženci fokusnih intervjujev, ki so zaposleni v zavodih, v katerih trenutno ne izvajajo institucionalne samoevalvacije, so kot glavne razloge za neizvajanje institucionalne samoevalvacije navedli: pomanjkanje znanja o izvajanju samoevalvacije in slaba ozaveščenost o pomenu samoevalvacije za večjo kakovost dela, preobremenjenost z drugimi nalogami in skrb, da bi izvajanje institucionalne samoevalvacije pomenilo še dodatno birokratsko delo. če izhajamo iz številčnosti posameznih odgovorov na vprašanje, zakaj ne izvajajo institucionalne samoevalvacije, sta bila odgovora pomanjkanje znanja o izvajanju samoevalvacije in skrb, da bi to pomenilo še dodatno birokratsko obremenitev, zastopana skoraj enakovredno in bistveno bolj pogosto kot ostali navedeni razlogi. Nekateri intervjuvanci menijo, da dejansko ni razlogov za izvajanje institucionalne samoevalvacije, saj se elementi samoevalvacije vpeljujejo sproti in je vse zabeleženo v Poročilu o realizaciji letnega programa oz. v Poročilu o realizaciji letnega delovnega načrta. Kot razlog za neizvajanje samoevalvacije so posamezni sogovorniki navedli še velikost zavoda, ki jim naj ne bi omogočala izvajanja kakovostne samoevalvacije (zavod je prevelik), skrb, da nekdo nadzoruje njihovo delo, in to, da izvajanje samoevalvacije ni zakonsko določeno. Postopek izvajanja institucionalne samoevalvacije Iz fokusnih intervjujev izhaja, da tudi tisti zavodi, ki ne izvajajo institucionalne samoevalvacije, na neki način evalvirajo svoje delo. Največkrat je to povezano s pripravo 169 JEV JU V letnega delovnega načrta oz. z realizacijo letnega delovnega načrta. Nekateri zavodi v letni A INTER delovni načrt navedejo cilje zavoda, predvidene aktivnosti, časovnico in tudi odgovorne ANALIZ osebe za realizacijo posamezne aktivnosti. Na enem zavodu, ki je sodeloval v fokusnem intervjuju, ta del letnega delovnega načrta poimenujejo razvojni načrt. V mnogih zavodih vsak zaposleni naredi evalvacijo oz. poročilo o svojem delu, o evalvaciji oz. zapisih se pogovorijo znotraj posameznega strokovnega aktiva oz. tima ali enote, vodstvo zavoda pa te zapise smiselno vključi v realizacijo letnega delovnega načrta. Samo v enem zavodu, ki je sodeloval v fokusnem intervjuju, so omenili, da vodstvo zaposlenim posreduje povratno informacijo na oddano poročilo. V realizacijo letnega delovnega načrta običajno dodajo tudi poročila o posameznih projektih, v katerih so zaposleni zavoda sodelovali, pa tudi analizo dosežkov učencev na nacionalnem preverjanju znanja oz. dijakov na maturi. Nekateri sogovorniki pa izvajanje institucionalne samoevalvacije povezujejo z rednimi letnimi razgovori ravnatelja z zaposlenimi, v okviru katerih se pogovorijo tudi o izvedbi pedagoškega dela in o njihovih ciljih. V fokusnih intervjujih je bilo tudi omenjeno, da zavod institucionalne samoevalvacije sicer ne izvaja, kljub temu pa evalvirajo posamezno področje, ki so si ga v nekem letu izbrali, npr. delo z nadarjenimi učenci, delo z učenci s posebnimi potrebami. Zavodi, ki izvajajo institucionalno samoevalvacijo, pa so opisali naslednji postopek. Običajno na začetku šolskega leta določijo prioritetne teme oz. prednostna področja, in sicer na zboru vseh zaposlenih ali na pedagoški konferenci. Redkeje je bilo izpostavljeno, da prednostna področja določi vodstvo zavoda ali pa komisija za kakovost, na osnovi mnenja zaposlenih ali evalvacije preteklega leta. Prednostna področja se določijo tudi 170 JEV JU V na osnovi aktualnih potreb in porajajočih se problematik. Za vsako prednostno področje A INTER se določijo konkretni cilji, in sicer na ravni celotnega zavoda, redkeje je bila omenjena ANALIZ možnost, da cilje oblikujejo strokovni aktivi. Nekateri sogovorniki so tudi poudarili, da ima vsak zaposleni, ne glede na to, da so postavljeni cilji na ravni celotnega zavoda, tudi možnost postaviti individualne cilje, h katerim bi želel stremeti v naslednjem letu. Več zavodov je poudarilo, da so prednostna področja usklajena z razvojnim načrtom zavoda. V eni srednji šoli pa so omenili, da s prednostnimi področji uskladijo tudi program stalnega strokovnega izpopolnjevanja zaposlenih. V izvedbo institucionalne samoevalvacije so običajno vključeni vsi zaposleni, ki pa se običajno združujejo v manjše strokovne aktive oz. time. Predstavniki več zavodov so poudarili, da mora biti vsak zaposleni član vsaj enega tima, ki se ukvarja z enim izmed prednostnih področij. Vsak strokovni aktiv ima vodjo, ki organizira delo znotraj tima in skrbi za povezavo z vodstvom zavoda. V nekaterih zavodih vse postopke, povezane z institucionalno samoevalvacijo, vodi komisija za kakovost, ki jo sestavljajo vodstvo zavoda (ravnatelj in/ali pomočnik ravnatelja, vodja enote, svetovalni delavec, učitelj/vzgojitelj, v enem zavodu tudi organizator prehrane), redkeje pa institucionalno samoevalvacijo vodi le ravnatelj oz. vodstvo zavoda. V eni srednji šoli imajo poleg tima za kakovost (vanj so vključeni le zaposleni) tudi komisijo za kakovost, v kateri imajo svoje predstavnike tudi starši, dijaki in delodajalci. Za oblikovanje akcijskega načrta so zadolženi različni deležniki. Na nekaterih zavodih ga oblikuje vodstvo, na nekaterih komisija oz. tim za kakovost, ponekod je prepuščen 171 JEV JU V strokovnim aktivom, redkeje pa mora vsak zaposleni oblikovati svoj akcijski načrt, izhajajoč A INTER iz določenih prednostnih tem. Za doseganje navedenih ciljev vključuje akcijski načrt ANALIZ Slika 3 konkretne cilje in aktivnosti. Nekateri sogovorniki so izpostavili tudi kazalnike, ki jim Postopek izvedbe pomagajo pri evalviranju uspešnosti izvedenih aktivnosti. Akcijski načrt ima običajno tudi institucionalne samoevalvacije časovnico in določeno odgovorno osebo za posamezno aktivnost. PREDNOSTNE • vsi zaposleni TEME • komisija za kakovost • vodstvo CILJI • na ravni zavoda • na ravni strokovnega aktiva • na ravni posameznika SODELUJOČI • vsi zaposleni • strokovni aktivi • vodstvo AKCIJSKI • cilji NAČRT • ukrepi • časovnica • odgovorne osebe SPREMLJAVA • kolegialne hospitacije DOSEGANJA • hospitacije vodstva CILJEV • pogovori • vprašalniki • učenci, starši SEZNANITEV • pedagoške konference S POROČILOM • svet zavoda • roditeljski sestanki 172 JEV JU V Običajno zbirajo podatke od vseh zaposlenih, npr. z njihovimi poročili o izvedenih A INTER aktivnostih, s pogovori, kolegialnimi hospitacijami ali hospitacijami, ki jih izvede vodstvo ANALIZ zavoda, omenjeni so bili tudi anekdotski zapisi. Pogost vir informacij so tudi vprašalniki. Iz fokusnih intervjujev izhaja, da vprašalnike običajno oblikujejo zaposleni na zavodu, odvisno od prednostne teme, s katero se ukvarjajo. Pogosto pa za svoje potrebe priredijo že obstoječi vprašalnik, ki je nastal v okviru kakšnega projekta s področja ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti. Omenjeno je tudi bilo, da pogrešajo vnaprej oblikovane instrumente za različne prednostne teme, s katerimi se ukvarjajo. Podatke običajno zbirajo zaposleni, redkeje pa je bilo omenjeno, da v postopek zbiranja podatkov vključijo tudi učence oz. dijake in njihove starše. Realizacijo postavljenih ciljev spremljajo različno pogosto. Nekateri zavodi to počnejo kontinuirano, na sestankih kolegija ravnatelja, na sestankih strokovnih aktivov ali pa na rednih (običajno mesečnih) sestankih komisije oz. tima za kakovost. Nekateri sogovorniki pa so odgovorili, da realizacijo postavljenih ciljev spremljajo dvakrat ali trikrat letno. Pogosto realizacijo ciljev pogledajo na pedagoški konferenci ob koncu pouka. Avgusta, pred začetkom novega šolskega leta, pa naredijo evalvacijo celotnega preteklega leta in postavijo nove prednostne teme. Samoevalvacijsko poročilo oz. ugotovitve samoevalvacije so predstavljene na pedagoški konferenci, starši pa so običajno seznanjeni na svetu staršev, na svetu zavoda in na uvodnem roditeljskem sestanku. Tisti, ki niso neposredno vključeni v izvajanje institucionalne samoevalvacije, so z glavnimi ugotovitvami seznanjeni na pedagoških 173 JEV JU V konferencah in na sestankih zbora zaposlenih. Sogovorniki iz različnih zavodov so A INTER povedali, da je samoevalvacijsko poročilo objavljeno na spletni strani zavoda, na eni ANALIZ srednji šoli pa ga objavijo v spletni učilnici. V vrtcu, ki je sodeloval v fokusnem intervjuju, rezultate vprašalnikov, ki so jih izpolnjevali starši, predstavijo preko eAsistenta. V eni srednji šoli pa se o ugotovitvah institucionalne samoevalvacije pogovarjajo tudi na jutranjih sestankih, ki jih imajo enkrat tedensko. Kot pomemben prenos informacij o ugotovitvah institucionalne samoevalvacije je bila izpostavljena tudi ustna komunikacija, in sicer v neformalnih situacijah, npr. pogovori v zbornici. 174 JEV JU V Potrebni ukrepi na ravni zavoda, da bi lahko vzpostavili procese ugotavljanja in A INTER zagotavljanja kakovosti s samoevalvacijo oz. da bi jih lahko izboljšali ANALIZ Osnovni pogoj, ki so ga udeleženci fokusnih intervjujev navedli za vzpostavitev procesov ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti s samoevalvacijo oz. za izboljšanje institucionalne samoevalvacije v njihovem zavodu, je vzpostavitev delovnega okolja, v katerem so slišani vsi zaposleni, v katerem lahko vsak posameznik izrazi svoje mnenje (tudi kritično mnenje do obstoječe prakse zavoda ali do odločitev vodstva zavoda) in v katerem se vsak zaposleni počuti kot pomemben element v procesu ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti, se identificira s cilji zavoda in si z delovanjem prizadeva za realizacijo postavljenih ciljev. Delovno okolje mora biti oblikovano na način, da kritično mišljenje ni obravnavano kot nekaj slabega, negativnega in razdiralnega, ampak kot sredstvo, ki lahko prispeva k napredku celega zavoda. Predvsem pa so potrebni odkriti in dovolj pogosti pogovori o vseh težavah, ki se na zavodu pojavljajo. Pri tem je lahko v veliko pomoč tim za kakovost in potrebo po njegovem oblikovanju, so poudarili vsi udeleženci fokusnih intervjujev, ki delajo v zavodu, v katerem še nimajo oblikovanega tima za kakovost. Pri vzpostavitvi tima za kakovost je bilo večkrat omenjeno, da bi zavod potreboval tudi pomoč zunanjega strokovnjaka, ki bi zaposlene na zavodu podpiral in usmerjal v začetnih korakih vzpostavljanja procesov ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti. Tim za kakovost naj bi v sodelovanju z vodstvom zavoda skrbel tudi za izobraževanje zaposlenih na področju institucionalne samoevalvacije in predvsem za ozaveščenost vseh zaposlenih o tem, zakaj je institucionalna samoevalvacija pomembna za napredek zavoda. Kot nujen pogoj za kakovostno vzpostavitev institucionalne samoevalvacije je bila izpostavljena tudi stabilna 175 JEV JU V kadrovska zasedba zavoda. Zaposleni morajo namreč imeti priložnost dobro spoznati A INTER zavod (sodelavce in tudi značilnosti učečih), če naj bi oblikovali realen razvojni načrt in ANALIZ ugotovili napredek v delovanju. Slika 4 ZAUPANJE KAKOVOST POMENA Ukrepi na ravni zavoda za SAMOEVALVACIJE TIM ZA RAZUMEVANJE ZNANJE IN vzpostavitev institucionalne samoevalvacije DELOVNI KRITIČNO INSTITUCIONALNA RAZMIŠLJANJE, ODNOSI SAMOEVALVACIJA POGOVORI Predlogi za sistemske spremembe, ki bi omogočile vzpostavitev procesov ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti s samoevalvacijo oz. izboljšanje institucionalne samoevalvacije Udeleženci fokusnih intervjujev večinsko podpirajo zakonsko obvezo, da bi vsi vzgojno-izobraževalni zavodi morali izvajati institucionalno samoevalvacijo in nekateri v tem vidijo edini način, da bi njihov zavod sploh začel izvajati institucionalno samoevalvacijo. Nekateri 176 JEV JU V udeleženci fokusnih intervjujev odločno nasprotujejo zakonsko predpisani obveznosti A INTER izvajanja institucionalne samoevalvacije, pri čemer tako menijo nekateri, ki so zaposleni ANALIZ v zavodu, ki trenutno izvaja institucionalno samoevalvacijo, nekateri pa v zavodu, kjer institucionalne samoevalvacije ne izvajajo. Ob tem opozarjajo, da morajo zavodi ohraniti na tem področju avtonomijo, saj naj bi to bolj motiviralo zaposlene za izvajanje samoevalvacije kot pa zakonska obveza. Enotno sporočilo udeležencev fokusnih intervjujev pa je, da institucionalna samoevalvacija za strokovne sodelavce v vzgoji in izobraževanju ne sme postati dodatna birokratska zahteva in zgolj dodatna obremenitev, nasprotno, prizadevati si je treba, da se birokratske obveznosti zaposlenih v vzgoji in izobraževanju zmanjšajo. Za uspešno izvajanje institucionalne samoevalvacije oz. procesov ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti je po mnenju udeležencev fokusnih intervjujev treba na državni ravni zagotoviti celovit in sistematičen pristop, ki vključuje: zakonodajne spremembe (izdelava nacionalnega okvira oz. natančnih smernic za izvajanje samoevalvacije), podporo zavodom pri izvajanju institucionalne samoevalvacije (pomoč zunanje osebe, ki bi pomagala pri vzpostavitvi tima za kakovost na zavodu in usmerjala procese institucionalne samoevalvacije, izvajala pa bi lahko tudi supervizijske procese), izobraževanje in usposabljanje s področja izvajanja samoevalvacije (tako v okviru obveznega izobraževanja v okviru pedagoških študijskih programov kot v ponudbi stalnega strokovnega izpopolnjevanja, kjer bi lahko strokovni delavci, ki že imajo znanje s tega področja, le-tega posodobili in poglobili; kot pomemben vir učenja pa je bilo izpostavljeno tudi mednarodno sodelovanje – povezava s kolegi iz tujine in sodelovanje v mednarodnih projektih), 177 JEV JU V ustrezno financiranje (tudi finančne spodbude za implementacijo ukrepov, predvidenih A INTER v samoevalvacijskem poročilu) in spodbujanje kulture kakovosti. Za vzpostavitev ANALIZ kulture kakovosti je po mnenju udeležencev fokusnih intervjujev izredno pomembno izobraževanje na tem področju, saj se bodo le strokovni delavci, ki bodo imeli ustrezno znanje s tega področja, zavedali pomembnosti izvajanja institucionalne samoevalvacije za napredek zavoda. Poleg tega pa mora država zagotoviti, da bodo zavodi prejeli povratne informacije o samoevalvacijskem poročilu in o izvedbi institucionalne samoevalvacije. Postopki izvajanja institucionalne samoevalvacije bi se po mnenju udeležencev fokusnih intervjujev poenostavili tudi s pripravo spletnega vprašalnika za izvajanje institucionalne samoevalvacije ali več vprašalnikov, ki bi predstavljali vodilo in pomoč strokovnim delavcem v tem procesu, z izdelavo priročnikov o izvajanju institucionalne samoevalvacije, z različnimi projekti s področja ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti, v katerih bi sodelovali zavodi, ki bi si v teh procesih nudili podporo in pomoč in kjer bi lahko spoznali primere dobre prakse. Udeleženci fokusnih intervjujev si torej prizadevajo za poenostavitev postopkov izvajanja institucionalne samoevalvacije in opozarjajo, da ti postopki ne smejo še dodatno obremeniti strokovnih delavcev z birokratskimi zadevami. 178 JEV JU V Slika 5 A I A INTER ST AJ ANJE TURA Sistemske spremembe, ki ANALIZ ŽEV KOVO ONOD KUL PODPORA bi omogočile vzpostavitev FINANČNE SPODBUDE KA institucionalne samoevalvacije ZAK OBRA IZ • smernice sprememb vprašalniki • povratna • stalno • zunanji • celotni proces • projekti informacija strokovno svetovalec izpopolnjevanje • digitalna podpora • nacionalni • zaposlovanje • pedagoški • priročniki • ozaveščenost okvir študijski • implementacija • spletni • mreženje programi • mednarodno sodelovanje Znanja, ki bi jih morali imeti strokovni delavci za izvajanje institucionalne samoevalvacije in ocena lastne usposobljenosti za njeno izvajanje Udeleženci fokusnih intervjujev svoje znanje za izvajanje institucionalne samoevalvacije večinoma ocenjujejo kot pomanjkljivo, zelo redki so namreč sogovorniki, ki so odgovorili, da imajo dovolj znanja za izvajanje institucionalne samoevalvacije. Tudi tisti, ki menijo, da znajo izvajati institucionalno samoevalvacijo, so poudarili, da bi bilo smiselno osvežiti in dopolniti svoje znanje na tem področju. Nekateri sogovorniki so pojasnili, da imajo tako skromno znanje o izvajanju institucionalne samoevalvacije, da ne morejo podati konkretnih predlogov o tem, katera znanja in kompetence bi sploh potrebovali za izvajanje institucionalne samoevalvacije. Sicer pa se udeleženci fokusnih intervjujev načeloma strinjajo s tem, da je izvajanje institucionalne samoevalvacije zelo kompleksen in zahteven proces, ki od izvajalcev zahteva multidisciplinarna znanja in kompetence. 179 JEV JU V Za vsakega izvajalca institucionalne samoevalvacije je pomembno, da ima dobro A INTER pedagoško izobrazbo, ki vključuje tako poznavanje predmetnega področja, ki ga poučuje, ANALIZ kot širše pedagoško – psihološko znanje in poznavanje delovanja šolskega sistema. Poleg tega pa potrebuje metodološko znanje o izvajanju institucionalne samoevalvacije. S tega področja so udeleženci fokusnega intervjuja izpostavili teoretično razumevanje samoevalvacijske raziskave, definiranje ciljev samoevalvacije, oblikovanje instrumentov za zbiranje podatkov, analiziranje in interpretiranje zbranih podatkov, uporabo različnih mednarodnih in domačih raziskav znanja (npr. nacionalno preverjanje znanja, matura, PISA, TIMSS), potrebujejo pa tudi znanje o tem, kako strukturirati in napisati samoevalvacijsko poročilo ter implementirati predloge iz samoevalvacijskega poročila v pedagoško prakso. Po mnenju udeležencev fokusnega intervjuja morajo izvajalci institucionalne samoevalvacije imeti tudi dobre organizacijske sposobnosti, kar vključuje tudi zmožnost motiviranja kolegic in kolegov za sodelovanje v procesih institucionalne samoevalvacije. S tega področja so bile še posebej izpostavljene komunikacijske sposobnosti in zmožnost spodbujanja strokovnega razvoja zaposlenih. Izvajalci institucionalne samoevalvacije morajo biti samokritični, objektivni, empatični, etični, razvito morajo imeti zmožnost refleksije in zmožnost vseživljenjskega učenja. 180 JEV JU V Slika 6 A INTER Znanja in kompetence, ki jih ANALIZ potrebujejo strokovni delavci teoritične osnove predmetno področje v vzgoji in izobraževanju za cilji poučevanje in učenje izvajanje institucionalne šolski sistem oblikovanje instrumentov samoevalvacije zbiranje in analiziranje podatkov PEDAGOŠKO POZNAVANJE ZNANJE viri podatkov SAMOEVALVACIJE pisanje poročila organizacija dela in vseživljenjsko učenje ORGANIZACIJSKE OSEBNOSTNE motiviranje zaposlenih SPOSOBNOSTI LASTNOSTI etičnost komunikacijske sposobnosti refleksija spodbujanje strokovnega objektivnost razvoja empatičnost samokritičnost 181 P O V Z E T E K T E M E L J N I H U G O T O V I T E V A N A L I Z E S T A N J A 182 A ANJ T S in strokovnih delavcev vrtcev in šol. V raziskavi je sodelovalo VITEVO 24 vrtcev, 28 osnovnih šol in 13 srednjih šol. Na vprašalnik je Kvantitativni del raziskave je temeljil na anketiranju ravnateljev ANALIZE T skupno odgovorilo 48 ravnateljev, od tega 18 ravnateljev vrtcev, 23 UGO ravnateljev osnovnih šol in sedem ravnateljev srednjih šol. Med strokovnimi delavci je sodelovalo 749 oseb, in sicer 347 iz vrtcev, 322 iz osnovnih šol ter 80 iz srednjih šol. TEMELJNIH ZETEK Večina ravnateljev vrtcev (77,8 %) in osnovnih šol (60,9 %) meni, da bi moralo biti V O P izvajanje institucionalne samoevalvacije obvezno, medtem ko večina ravnateljev srednjih šol (71,4 %, tj. pet ravnateljev) meni, da bi moralo biti prostovoljno. Večina ravnateljev vrtcev (82,4 %), osnovnih šol (66,7 %) in srednjih šol (75,6 %) je odgovorila, da so izsledki samoevalvacije vključeni v razvojni načrt njihovega zavoda. Prav tako je večina ravnateljev vrtcev (70,6 %), osnovnih (59,1 %) in srednjih šol (71,4 %) odgovorila, da imajo na zavodu stalen tim oz. skupino za kakovost, ki je zadolžena za samoevalvacijo. Večina ravnateljev vrtcev (77,8 %), srednjih šol (71,4 %) in osnovnih šol (56,5 %) je odgovorila, da naj bodo nekatera vsebinska področja ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti predpisana, nekatera pa prepuščena posameznemu zavodu. Največji delež anketiranih ravnateljev podpira triletni samoevalvacijski cikel. Ravnatelji ocenjujejo, da je najpomembnejše izvajati samoevalvacijo na področju varnega in spodbudnega učnega okolja, kar je bilo še posebej izrazito v vrtcih, kjer je to področje doseglo povprečno oceno 4,94. Drugo najpomembnejše področje je strokovni razvoj in 183 A ANJ T S učenje zaposlenih (M = 4,46), kar kaže na zavedanje pomena nadaljnjega izobraževanja in ANALIZE usposabljanja strokovnih delavcev za zagotavljanje kakovostnega vzgojno-izobraževalnega VITEVO procesa. Anketiranci iz vrtcev so temu področju pripisali posebno visoko pomembnost. T V samoevalvacijsko poročilo ravnatelji vrtcev, osnovnih in srednjih šol najbolj pogosto UGO vključijo področje razvoj otrok in napredek učencev in dijakov v znanju in spretnostih, zapisanih v kurikularnih dokumentih (32 ravnateljev je to področje vključilo večkrat). Temu sledi področje varno in spodbudno učno okolje (29 ravnateljev je to področje vključilo TEMELJNIH večkrat). ZETEKVOP Glede usposobljenosti za izvajanje različnih dejavnosti v okviru samoevalvacijske raziskave ravnatelji najvišje ocenjujejo svojo usposobljenost za seznanjanje deležnikov (vzgojiteljev/ učiteljev, staršev …) z ugotovitvami samoevalvacije (M = 4,02). Drugo najvišje ocenjeno področje je načrtovanje izboljšav in vnos sprememb v prakso na osnovi ugotovitev, pridobljenih s samoevalvacijo (M = 3,68). Največja ovira, s katero se ravnatelji vrtcev, osnovnih in srednjih šol spopadajo pri izvajanju samoevalvacije, je prezaposlenost strokovnih delavcev z drugimi zadolžitvami (M = 4,02). Ta ovira je bila najvišje ocenjena pri ravnateljih vrtcev (M = 3,94) in ravnateljih osnovnih šol (M = 4,19). Ravnatelji srednjih šol so to oviro uvrstili na drugo mesto in jo ocenili nekoliko nižje (M = 3,67). Ravnatelji srednjih šol so kot največjo oviro za izvajanje samoevalvacije določili nezavzetost strokovnih delavcev za to delo (M = 3,83). Po mnenju ravnateljev bi k učinkovitejšemu izvajanju samoevalvacije najbolj pripomogli izboljšanje odnosa strokovnih delavcev do samoevalvacije, predvsem v smislu ustvarjanja kulture 184 A ANJ T S samoevalvacije v zavodu (M = 4,33), uvedba oz. okrepitev vsebin s področja ugotavljanja ANALIZE in zagotavljanja kakovosti s samoevalvacijo v pedagoške študijske programe (M = 4,29), VITEVO organizacija seminarjev nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja za strokovne delavce v T vzgoji in izobraževanju s področja ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti s samoevalvacijo UGO (M = 4,24) ter večja finančna podpora vzgojno-izobraževalnim zavodom pri izvajanju samoevalvacije (M = 4,20). TEMELJNIH Večina anketiranih strokovnih delavcev (62,0 %) meni, da bi morali biti procesi ZETEKVO ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti s samoevalvacijo prostovoljni, po mnenju nekaj P manj kot dveh četrtin anketirancev (38,0 %) pa bi morali biti ti procesi obvezni za vse zavode. Več kot polovica anketirancev (53,3 %) meni, da naj bodo nekatera vsebinska področja ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti s samoevalvacijo predpisana, nekatera pa prepuščena posameznemu zavodu. Največ strokovnih delavcev vrtca (57,4 %), osnovne šole (39,7 %) in srednje šole (44,4 %) meni, da naj samoevalvacijski cikel traja eno leto. Približno dve tretjini strokovnih delavcev vrtca (60,5 %), osnovne šole (68,3 %) in srednje šole (63,8 %) sta odgovorili, da ne poznata oz. slabo poznata Nacionalni okvir za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti na področju vzgoje in izobraževanja. Najpomembneje se jim zdi izvajati samoevalvacijo na področju varnega ter spodbudnega učnega okolja: ali so zagotovljeni pogoji za vključenost vseh, kako poteka spodbujanje razvoja otrok/učencev/dijakov s posebnimi potrebami, spodbujanje razvoja nadarjenih otrok/učencev/dijakov, kako je poskrbljeno za vključenost otrok/učencev/dijakov priseljencev (M = 4,43) in na področju razvoja otrok oz. dosežkov učencev in dijakov (M = 4,40). 185 A ANJ T S Medtem ko sta skoraj dve petini strokovnih delavcev srednje šole (37,6 %) ocenili, da so ANALIZE odlično oz. dobro usposobljeni za izvajanje samoevalvacije, je takšno oceno podala nekaj VITEVO več kot četrtina strokovnih delavcev vrtca (28,7 %) in manj kot petina strokovnih delavcev T osnovne šole (17,8 %). Anketiranci najvišje ocenjujejo svojo usposobljenost za pisanje UGO poročila (M = 3,21), nato za vsebinsko načrtovanje samoevalvacije, kot je npr. opredelitev prednostnih vsebinskih področij, ciljev samoevalvacije (M = 3,16), načrtovanje izboljšav in vnos sprememb v prakso na osnovi ugotovitev, pridobljenih s samoevalvacijo (M = 3,14), in TEMELJNIH za seznanjanje deležnikov (vzgojiteljev/učiteljev, staršev …) z ugotovitvami samoevalvacije ZETEKVO (M = 3,12). Svojo motiviranost za sodelovanje pri izvajanju institucionalne samoevalvacije P kot zelo dobro oz. dobro ocenjuje tretjina strokovnih delavcev vrtca (33,5 %) in srednje šole (32,5 %) in le nekaj več kot petina strokovnih delavcev osnovne šole (21,3 %). Največja ovira strokovnih delavcev v vrtcu, osnovni in srednji šoli pri izvajanju samoevalvacije je njihova prezaposlenost z drugimi zadolžitvami (M = 4,23). Po mnenju anketirancev sta veliki oviri pri izvajanju samoevalvacije tudi to, da izvajanje samoevalvacije ni ustrezno finančno ali strokovno ovrednoteno (M = 3,77) ter premajhno poznavanje instrumentov za analizo stanja med strokovnimi delavci (M = 3,74). Naslednja največja ovira pa je po njihovem mnenju tudi pomanjkljiva usposobljenost strokovnih delavcev za izvajanje samoevalvacije (M = 3,60). Po mnenju anketirancev bi strokovnim delavcem k učinkovitejšemu izvajanju samoevalvacije najbolj pomagali s tem, da bi tiste, ki izvajajo samoevalvacijo, razbremenili drugih delovnih obveznosti (M = 4,12). Med pomembne sistemske ukrepe, s katerimi bi strokovnim delavcem pomagali k učinkovitejšemu izvajanju samoevalvacije, so uvrstili še večjo finančno podporo vzgojno- 186 A ANJ T S izobraževalnim zavodom pri izvajanju samoevalvacije (M = 3,95), organizacijo seminarjev ANALIZE nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja za strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju VITEVO s področja ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti s samoevalvacijo (M = 3,88) ter izboljšan T odnos strokovnih delavcev do samoevalvacije, predvsem v smislu podpore ravnateljev in UGO drugih strokovnih delavcev ter ustvarjanja kulture samoevalvacije v zavodu. Kvalitativni del raziskave je imel dva dela, in sicer analizo objavljanih samoevalvacijskih TEMELJNIH poročil in izvedbo fokusnih intervjujev. Za šolska leta 2020/21, 2021/22, 2022/23 ali 2023/24 ZETEKVO je objavilo samoevalvacijsko poročilo 9,3 % matičnih javnih vrtcev, 9,0 % matičnih javnih P osnovnih šol in 30,9 % javnih srednjih šol. Analiziranih je bilo 12 samoevalvacijkih poročil vrtcev, 52 samoevalvacijskih poročil osnovnih šol in 85 samoevalvacijskih poročil srednjih šol. 83 % vrtcev, ki so objavili samoevalvacijska poročila, je v njih opredelilo vsebinska področja samoevalvacije. Med prednostnimi področji sta največkrat izpostavljena gibanje otrok (v treh primerih) in komunikacija (v treh primerih). 88 % osnovnih šol, ki so objavile samoevalvacijska poročila, je v njih opredelilo vsebinska področja samoevalvacije. Največkrat sta bili izpostavljeni bralna pismenost (v devetih primerih) in digitalna pismenost (v devetih primerih). V osmih samoevalvacijskih poročilih je izpostavljeno vsebinsko področje zdravje učencev in medosebni odnosi učencev. Tri četrtine srednjih šol, ki so objavile samoevalvacijska poročila, so v njih opredelile vsebinska področja samoevalvacije. Med prednostnimi področji sta največkrat izpostavljena strokovni in osebni razvoj učiteljev ter ostalih zaposlenih (v 14 primerih) in uspešnost dijakov (v 12 primerih). Iz samoevalvacijskih poročil vrtcev in šol je razvidno, da nekatere institucije izvedejo analizo začetnega stanja, druge pa ne. Med tistimi, ki izvedejo analizo stanja, podatke 187 A ANJ T S najpogosteje pridobijo z anketnimi vprašalniki, podatke prikažejo v tabelah ali grafih s ANALIZE pomočjo frekvenc in odstotkov, nekateri pa podatke predstavijo opisno. Interpretacije VITEVO večinoma temeljijo na opisu podatkov v tabelah, pri čemer se ne poglabljajo v iskanje T vzrokov za obstoječe stanje, svojih ugotovitev ne povezujejo s teorijo in izsledki raziskav, UGO ki so preučevale podobne vsebine oz. vsebinska področja. Nekateri vrtci in šole na osnovi ugotovitev analize stanja pripravijo akcijski načrt nadaljnjega dela s cilji in ukrepi za izboljšave, drugi pa ne. TEMELJNIH ZETEK V okviru kvalitativnega dela raziskave je bilo izvedenih 27 fokusnih intervjujev, in sicer V O P osem fokusnih intervjujev z zaposlenimi v vrtcu, 11 fokusnih intervjujev z zaposlenimi v osnovni šoli in osem fokusnih intervjujev z zaposlenimi v srednji šoli. V fokusnih skupinah je sodelovalo 99 sogovornikov, izmed katerih jih je bilo 32 zaposlenih v vrtcu, 39 v osnovni šoli in 28 v srednji šoli. Udeleženci fokusnih intervjujev razumejo institucionalno samoevalvacijo kot samooceno delovanja institucije, ki jo izvajajo zaposleni. Mnogi institucionalno samoevalvacijo povezujejo z realizacijo letnega delovnega načrta. Po mnenju udeležencev fokusnih intervjujev je cilj institucionalne samoevalvacije izboljšanje dosežkov in delovanja institucije, močno izpostavljen cilj pa je tudi napredek vseh udeležencev. Udeleženci fokusnih intervjujev poudarjajo, da mora izvajanje institucionalne samoevalvacije potekati na različnih ravneh, in sicer na ravni posameznega oddelka v šoli oz. skupine otrok v vrtcu, na ravni posamezne enote (npr. v vrtcu, podružnične šole), na ravni strokovnega aktiva in tudi na ravni posameznika, npr. posameznega učitelja, vzgojitelja, svetovalnega 188 A ANJ T S delavca. V procesih institucionalne samoevalvacije morajo sodelovati vsi zaposleni – poleg ANALIZE vodstvenega osebja tudi pedagoško osebje in tehnično osebje. VITEVOT Udeleženci fokusnih intervjujev, ki so zaposleni v zavodih, v katerih trenutno ne izvajajo UGO institucionalne samoevalvacije, so kot glavne razloge za neizvajanje institucionalne samoevalvacije navedli: pomanjkanje znanja o izvajanju samoevalvacije in slaba ozaveščenost o pomenu samoevalvacije za večjo kakovost dela, preobremenjenost z TEMELJNIH drugimi nalogami in skrb, da bi izvajanje institucionalne samoevalvacije pomenilo še ZETEKVO dodatno birokratsko delo.P Zavodi, ki izvajajo institucionalno samoevalvacijo, so opisali naslednji postopek. Običajno na začetku šolskega leta določijo prioritetne teme oz. prednostna področja, in sicer na zboru vseh zaposlenih ali na pedagoški konferenci. Za vsako prednostno področje se določijo konkretni cilji, in sicer običajno na ravni celotnega zavoda. V izvedbo institucionalne samoevalvacije so predvidoma vključeni vsi zaposleni, ki pa se običajno združujejo v manjše strokovne aktive oz. time. Za oblikovanje akcijskega načrta so zadolženi različni deležniki. Na nekaterih zavodih ga oblikuje vodstvo, na nekaterih komisija oz. tim za kakovost, ponekod je prepuščen strokovnim aktivom, redkeje pa mora vsak zaposleni oblikovati svoj akcijski načrt, izhajajoč iz določenih prednostnih tem. Akcijski načrt vključuje konkretne cilje in aktivnosti, da bi dosegli navedene cilje. Nekateri sogovorniki so izpostavili tudi kazalnike, ki jim pomagajo pri evalviranju uspešnosti izvedenih aktivnosti. Akcijski načrt ima običajno tudi časovnico in določeno odgovorno osebo za posamezno aktivnost. Realizacijo postavljenih ciljev spremljajo različno pogosto. 189 A ANJ T S Nekateri zavodi to počnejo kontinuirano, na sestankih kolegija ravnatelja, na sestankih ANALIZE strokovnih aktivov ali pa na rednih (običajno mesečnih) sestankih komisije oz. tima za VITEVO kakovost. Pogosto realizacijo ciljev pogledajo na pedagoški konferenci ob koncu pouka. T Samoevalvacijsko poročilo oz. ugotovitve samoevalvacije so predstavljeni na pedagoški UGO konferenci, starši pa so običajno z njimi seznanjeni na svetu staršev, na svetu zavoda in na uvodnem roditeljskem sestanku. Osnovni pogoj, ki so ga udeleženci fokusnih intervjujev navedli za vzpostavitev procesov ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti s samoevalvacijo TEMELJNIH oz. za izboljšanje institucionalne samoevalvacije v njihovem zavodu, je vzpostavitev ZETEKVO delovnega okolja, v katerem so slišani vsi zaposleni, v katerem lahko vsak posameznik P izrazi svoje mnenje (tudi kritično mnenje do obstoječe prakse zavoda ali do odločitev vodstva zavoda) in v katerem se vsak zaposleni počuti kot pomemben element v procesu ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti, se identificira s cilji zavoda in si z delovanjem prizadeva za realizacijo postavljenih ciljev. Pri vzpostavljanju procesov institucionalne samoevalvacije naj bi bil po mnenju udeležencev fokusnih intervjujev v veliko pomoč tim za kakovost in potrebo po njegovem oblikovanju, so poudarili vsi udeleženci fokusnih intervjujev, ki delajo v zavodu, v katerem še nimajo oblikovanega tima za kakovost. Pri vzpostavitvi tima za kakovost je bilo večkrat omenjeno, da bi zavod potreboval tudi pomoč zunanjega strokovnjaka, ki bi zaposlene na zavodu podpiral in usmerjal v začetnih korakih vzpostavljanja procesov ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti. 190 A ANJ T S Za uspešno izvajanje institucionalne samoevalvacije je po mnenju udeležencev fokusnih ANALIZE intervjujev treba na državni ravni zagotoviti celovit in sistematičen pristop, ki vključuje: VITEVO zakonodajne spremembe (izdelava nacionalnega okvira oz. natančnih smernic za T izvajanje samoevalvacije), podporo zavodom pri izvajanju institucionalne samoevalvacije UGO (pomoč zunanje osebe, ki bi pomagala pri vzpostavitvi tima za kakovost na zavodu in usmerjala procese institucionalne samoevalvacije, izvajala pa bi lahko tudi supervizijske procese), izobraževanje in usposabljanje s področja izvajanja samoevalvacije (tako v TEMELJNIH okviru obveznega izobraževanja v okviru pedagoških študijskih programov kot v ponudbi ZETEKVO stalnega strokovnega izpopolnjevanja), ustrezno financiranje (tudi finančne spodbude P za implementacijo ukrepov, predvidenih v samoevalvacijskem poročilu) in spodbujanje kulture kakovosti. Poleg tega pa mora država zagotoviti, da bodo zavodi prejeli povratne informacije o samoevalvacijskem poročilu in o izvedbi institucionalne samoevalvacije. Postopki izvajanja institucionalne samoevalvacije bi se po mnenju udeležencev fokusnih intervjujev poenostavili tudi s pripravo spletnega vprašalnika za izvajanje institucionalne samoevalvacije ali več vprašalnikov, ki bi predstavljali vodilo in pomoč strokovnim delavcem v tem procesu, z izdelavo priročnikov o izvajanju institucionalne samoevalvacije, z različnimi projekti s področja ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti, v katerih bi sodelovali zavodi, ki bi si v teh procesih nudili podporo in pomoč in kjer bi lahko spoznali primere dobre prakse. Za vsakega izvajalca institucionalne samoevalvacije je pomembno, da ima dobro pedagoško izobrazbo, ki vključuje tako poznavanje predmetnega področja, ki ga poučuje, kot širše pedagoško – psihološko znanje in poznavanje delovanja šolskega sistema. Poleg tega pa potrebuje metodološko znanje o izvajanju institucionalne samoevalvacije. S tega področja so udeleženci fokusnega intervjuja izpostavili teoretično 191 A ANJ T S razumevanje samoevalvacijske raziskave, definiranje ciljev samoevalvacije, oblikovanje ANALIZE instrumentov za zbiranje podatkov, analiziranje in interpretiranje zbranih podatkov, VITEVO uporabo različnih mednarodnih in domačih raziskav znanja (npr. nacionalno preverjanje T znanja, matura, PISA, TIMSS), potrebujejo pa tudi znanje o tem, kako strukturirati in UGO napisati samoevalvacijsko poročilo ter implementirati predloge iz samoevalvacijskega poročila v pedagoško prakso. TEMELJNIH ZETEK V O P 192 P R E D L O G I S I S T E M S K I H O B L I K P O D P O R E I N N O R M A T I V N I H S P R E M E M B Z A I Z V E D B O K A K O V O S T N I H P R O C E S O V I N S T I T U C I O N A L N E S A M O E V A L V A C I J E 193 A Z CIJEAV AL Na osnovi ugotovitev analize stanja v vrtcih in šolah smo pripravili nekatera priporočila SPREMEMB AMOEV S na področju ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti s samoevalvacijo, ki jih navajamo v TIVNIH nadaljevanju: NORMA • IN TITUCIONALNE Poenotiti je treba terminologijo s področja UZK, dati navodila vrtcem in šolam v zvezi s poimenovanjem, npr. skupine, ki skrbi za samoevalvacijo (ali je to skupina za INS V kakovost, skupina za samoevalvacijo, tim za samoevalvacijo ali tim za kakovost ipd.), PODPORE samoevalvacijskega poročila (poročilo o kakovosti ali samoevalvacijsko poročilo ipd.). PROCESO OBLIK TNIH • S Vsi javni vrtci in šole bi morali svoje samoevalvacijsko poročilo naložiti v skupno O V spletišče oz. informacijsko-komunikacijsko okolje, ki ga pripravi Ministrstvo za vzgojo TEMSKIH O AK in izobraževanje (vsaj eno poročilo v npr. triletnem samoevalvacijskem ciklu), ta SIS K OGI samoevalvacijska poročila se uporabijo pri oblikovanju skupnega (nacionalnega) REDL IZVEDBO P poročila o kakovosti, ki je objavljeno v Nacionalnem poročilu o kakovosti sistema vzgoje in izobraževanja; vsaj v tej obliki bi namreč morali zavodi dobiti skupno povratno informacijo o kakovosti delovanja vrtcev in šol v Sloveniji. • Vsak zavod določi svojega koordinatorja za kakovost, ki bo hkrati vodja skupine oz. tima za kakovost oz. samoevalvacijo; delo na področju institucionalne samoevalvacije je sestavni del njegove zaposlitve, zato ima zmanjšano učno obveznost. • Da bi skupina za kakovost lahko učinkovito opravljala svoje delo, ne sme biti prevelika, šteje naj od tri do šest članov (pomembno pa je, da so člani predstavniki celotnega 194 A Z CIJEAV AL zavoda, da so npr. v osnovni šoli vključeni predstavniki razrednih učiteljev, predmetnih SPREMEMB AMOEV S učiteljev, morebitne podružnične šole, vrtca, če deluje v okviru šole, svetovalne službe), TIVNIH v vseh fazah samoevalvacije mora sodelovati z ravnateljem in po potrebi z ostalimi deležniki, ki jih tudi vključi v določene faze samoevalvacije (npr. odločanje o vsebinskih NORMA IN TITUCIONALNE področjih samoevalvacije, zbiranje podatkov, seznanjanje z ugotovitvami analize INSV stanja, pripravo akcijskega načrta nadaljnjega dela, implementacija in evalvacija aktivnosti za dosego postavljenih ciljev). PODPORE PROCESO • OBLIK Smiselno je, da skupina oz. tim za kakovost oz. samoevalvacijo tudi pripravi TNIH samoevalvacijsko poročilo. S O V TEMSKIH O AK • SIS K Nekatera vsebinska področja, ki jih bodo zavodi samoevalvirali v enem OGI samoevalvacijskem ciklu, naj predpiše resorno ministrstvo (npr. eno ali največ dve REDL IZVEDBO P področji), druga vsebinska področja naj zavodi izberejo sami glede na različne kriterije (aktualni problemi, vključenost v projekte, aktualni dogodki ipd.). Pozorni naj bodo tudi na to, da teh vsebinskih področij ne bo preveč (tako se bodo lažje poglobili v posamezno področje) in da si bodo postavili realne oz. uresničljive cilje. • Na nacionalni ravni bi bilo treba oblikovati skupino za pomoč in podporo zavodom pri izvajanju samoevalvacije, na katero bi se zavodi lahko obračali z vprašanji pri izvajanju samoevalvacije in pripravi samoevalvacijskega poročila (tudi takrat, ko se spopadajo z raznimi dilemami, izzivi, težavami ipd.); v ta namen bi bilo treba določiti institucijo ali več njih, kjer bi delovala takšna podporna skupina (MVI, Zavod RS za šolstvo, Šola za ravnatelje ipd.). 195 A Z CIJEAV AL • SPREMEMB AMOEV Pripraviti bi bilo treba smernice za pripravo samoevalvacijskega poročila (kako mora S biti strukturirano, kaj mora zajemati), pri tem moramo biti pozorni na to, da se TIVNIH postopek izvajanja samoevalvacije ne birokratizira in da ga zaposleni v zavodih ne bodo doživeli kot še eno birokratsko obvezo. NORMA IN TITUCIONALNE • INS Pripraviti bi bilo treba nabor instrumentov za zbiranje podatkov pri analizi stanja V (zlasti nabor različnih vprašalnikov za različne deležnike, lahko tudi kakšnih drugih PODPORE bili naloženi v istem informacijsko-komunikacijskem okolju, kjer se bodo zbirala TNIHSO samoevalvacijska poročila in različne informacije, smernice in priporočila glede V TEMSKIH instrumentov); ti instrumenti bi morali biti vsem dostopni, smiselno bi bilo, da bi PROCESO OBLIK O procesa ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti z institucionalno samoevalvacijo. AK SIS K OGI • Zelo pomembno je pripraviti kakovostne izobraževalne programe s področja UZK in REDL IZVEDBO P samoevalvacije (predvsem s področja metodološkega načrtovanja samoevalvacije, analize začetnega stanja ter priprave akcijskega načrta nadaljnjega dela z ukrepi za izboljšave, oblikovanja instrumentov za zbiranje podatkov, analize in interpretacije podatkov) in jih vključiti v sistem nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. • Na ravni visokošolskega izobraževanja je treba razmišljati o posodobitvah pedagoških študijskih programov, zlasti na drugi stopnji študija v smislu vključitve vsaj enega obveznega predmeta s področja UZK in samoevalvacije, ali to vsebino integrirati v več drugih obveznih predmetov. 196 197 L I T E R AT U R A • Adam, F. (2020). Med meritokracijo in Higher Education Evaluation Council 9:2000. • Niemi, H. in Jakku-Sihvonen, R. (2006). • Strategija razvoja Slovenije 2030 (2017). populizmom : o kakofoniji podatkov v • Zbirka Kakovost v vrtcih in šolah (2022). Brejc, Research-based teacher education. V: H. Niemi Ljubljana : Služba Vlade Republike Slovenije za postfaktični družbi. 2., dopolnjena in predelana M., in Širok, K. (Ur.). Ljubljana, Zavod RS za in R. Jakku-Sihvonen (ur.). Research-based razvoj in evropsko kohezijsko politiko. izd. Ljubljana: Inštitut za razvojne in strateške šolstvo. Teacher education in Finland. Helsinki: Finnish • Stufflebeam, D. L. (1985). Systematic analize. • Kos Kecojević, Ž., in Gaber, S. (Ur.). (2011). Educational Research Association, str. 31–51. evaluation: a self-instructional guide to theory • Agenda Združenih narodov o trajnostnem Kakovost v vzgoji in izobraževanju v Sloveniji. • Plestenjak, M., in Cencič, M. (1999): Nastajanje and practise. Boston: Kluwer-Nijhoff. razvoju do 2030 (2015) /Transforming our Pedagoški inštitut. in evalvacija visokošolskega programa • Surs (2022). V osnovnih šolah več učencev, manj world: the 2030 Agenda for Sustainable • Kovač Šebart, M., Krek, J. (2001). Prolegomena predšolske vzgoje. Sodobna pedagogika, 50(4), učiteljev. Pridobljeno s https://www.stat.si/ Development. Resolution adopted by the k vprašanju treh sistemskih pristopov 88–99. StatWeb/News/Index/11169 General Assembly on 25 September 2015. zagotavljanja kakovosti posamezne šolske • Pluško, A., Koren, A., Trtnik Herlec, A., • Surs (2023). Milijarda podatkov v podatkovni Pridobljeno s https://daccess-ods.un.org/ institucije. Sodobna pedagogika, 52 (4,) 46–65. Trnavčevič, A., Zupanc, D., Tkalčič, D., Lorenčič, bazi SiStat. Pridobljeno s https://pxweb.stat.si/ tmp/7060137.39109039.html • MacBeath, J. (2011). Vodenje učenja v I., Krek, J., Marjanovič Umek, L., Zorman, M., SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/2640005S.px/ • Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki samoevalvacijski šoli. V: Ž. Kos Kecojević in Kovač Šebart, M., Zupanc-Grom, R., Gaber, table/tableViewLayout2/ Sloveniji. (1995). Ljubljana: Ministrstvo za S. Gaber (ur.). Kakovost v šolstvu v Sloveniji. S., Tkalec, V., Milekšič, V., Vilič Klenovšek, T., • Tratnik, M. (2006). Kakovosti v slovenskem šolstvo in šport. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, str. 347–366. in Medveš, Z. (2001a). Modro oko : spoznaj, izobraževanju - nekateri vidiki sodobnega • Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki • Marentič-Požarnik, B. (1999). Psihologija analiziraj, izboljšaj : [nadaljevanje projekta] razvoja. V G. Cankar (ur.), Kakovost v vrtcih in Sloveniji. (2011). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. in prenova šolskega sistema - prispevek Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v vzgoji šolah: Zbornik s posveta 2006. Državni izpitni • Cochran-Smith, M., & Demers, K. E. psihologije k dvigu kakovosti učenja in in izobraževanju : 2001/2002. 1. natis. Ljubljana: center. (2008). Teacher education as a bridge?: poučevanja. Psihološka obzorja, 8(4), 55–63. Zavod RS za šolstvo. • Vanhoof, J., Van Petegem, P., Verhoeven, J. C. in Unpacking curriculum controversies. V: • Medveš, Z. (2000). Uvod k tematskemu delu. • Pluško, A., Koren, A., Trtnik Herlec, A., Buvens, I. (2011). Povezovanje zmožnosti šole The SAGE Handbook of Curriculum and Kakovost v šoli. Sodobna pedagogika, 51 (4), Trnavčevič, A., Zupanc, D., Tkalčič, D., Lorenčič, za ustvarjanje politik in kakovosti samoevalvacij Instruction. Pridobljeno s https://doi. 6–25. I., Krek, J., Marjanovič Umek, L., Zorman, M., šole: Pogled vodstev šol. V: Ž. Kos Kecojević in org/10.4135/9781412976572 • Meijer, E. H, Ben-Shakhar, G. Verschuere, B. Kovač Šebart, M., Zupanc-Grom, R., Gaber, S. Gaber (ur.). Kakovost v šolstvu v Sloveniji. • Cohen, L., Manion, L., in Morrison, K. (2018). in Donchin, E. (2013). A comment on Farwell S., Tkalec, V., Milekšič, V., Vilič Klenovšek, T., Ljubljana: Pedagoška fakulteta, str. 367–388. Research methods in education (8th Edition). (2012): Brainfingerprinting: A comprehensive in Medveš, Z. (2001b). Modro oko: spoznaj, • Zakon o maturi. (2007). Uradni list RS, št. 1/07 Abingdon, New York: Routledge. tutorial review of detection of concealed analiziraj, izboljšaj : [nadaljevanje projekta] (5. 1. 2007). Pridobljeno s http://www.pisrs.si/ • Evropska komisija (2017). Razvoj šol in odlično information with event-related brain potentials. Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5100 poučevanje za dober začetek v življenju. 248 Cognitive Neurodynamisc, 7(2), 155–158. vzgoji in izobraževanju : gimnazije, poklicne in • Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in konč., Bruselj: Evropska komisija. • Milekšič, M. in Kos Kecojević, Ž. (2011). strokovne šole: 2001/2002. Zavod RS za šolstvo. izobraževanja ZOFVI (2007). Uradni list RS, št. • Gaber, S., Koren, A., Logaj, V., Mali, D., Milekšič, Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v • Podgornik, V. (2014). Samoevalvacija kot 16/07 (23. 2. 2007). Pridobljeno s http://pisrs.si/ V., in Zupanc, D. (2011). Pregled stanja, osnovnih šolah. V: Ž. Kos Kecojević in S. Gaber dejavnik zagotavljanja kakovosti vzgojno- Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO445 primerjave z izbranimi državami in predlogi (ur.). Kakovost v šolstvu v Sloveniji. Ljubljana: izobraževalnega dela in učiteljevega • Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in dograditve ugotavljanja in zagotavljanja Pedagoška fakulteta, str. 105–137. profesionalnega razvoja : doktorska disertacija. izobraževanja ZOFVI (2008). Uradni list RS, št. kakovosti v Sloveniji. V Ž. Kos Kecojević & S. • Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Ljubljana: Filozofska fakulteta. 38/08 (11. 4. 2008). Pridobljeno s http://pisrs.si/ Gaber (Ur.), Kakovost v šolstvu v Sloveniji (str. Republike Slovenije (2017). Nacionalni okvir Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO445 37–73). Pedagoška fakulteta. za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti na • Priporočila šolam za izvajanje samoevalvacije: • Zakon o osnovni šoli. (1996). Šolska • Hargreaves, A., in Fullan, M. (1992). področju vzgoje in izobraževanja. Ljubljana, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v zakonodaja. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in Understanding Teacher Development. New Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport poklicnem in strokovnem izobraževanju (2007). šport, str. 107‒143. York, NY: Teachers College Press. Republike Slovenije. Ljubljana, Center za poklicno in strokovno • Zakon o osnovni šoli. (2006). Uradni list • Jelenc, Z. (Ed.). (2007). Strategija • Niemi, H. (1999). Moving Horizons in Education. izobraževanje. RS, št. 81/2006 (31. 7. 2006). Pridobljeno vseživljenjskosti učenja v Sloveniji. Ministrstvo International Transformations and Challenges • Protokol za uvajanje izboljšav in samoevalvacijo s http://www.uradni-list.si/1/objava. za šolstvo in šport Republike Slovenije. of Democracy. Tampere: Department of v šolah in vrtcih (2014). Pridobljeno s http:// jsp?urlid=200681&stevilka=3535 Pridobljeno s https://asemlllhub.org/wp- Education, University Press. www.solazaravnatelje.si/ISBN/978-961-6637- • Zakon o poklicnem in strokovnem content/uploads/attachments/Slovenia_-_ • Nacionalni program vzgoje in izobraževanja 69-5.pdf izobraževanju (2006). Uradni list RS, št. 79/06 Slovenian_lifelong_learning_strategy.pdf za obdobje 2023–2033 (2024). Pridobljeno s: • Sallis, E. (2002). Total Quality Management in (13. 7. 2006). Pridobljeno s http://pisrs.si/Pis. • Jussila, J., & Saari, S. (Ur.), (2000). Teacher https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/ Education. London: Routledge. web/pregledPredpisa?id=ZAKO4325 Education as a Future-moulding Factor. Dokumenti/Nacionalni-program-vzgoje-in- • Stenhouse, L. (1975). An introduction to International Evaluation of Teacher Education izobrazevanja-za-obdobje-2023-2033-predlog. curriculum research and development. in Finnish Universities. Publications of Finnish pdf Heinemann. 198 K A Z A L O TA B E L Tabela 1: 24 Tabela 13: 47 Tabela 23: 67 Tabela 34: 91 Število in odstotek objavljenih Število poročil srednjih šol z analizo Poimenovanje skupine, zadolžene za Opiranje na standarde in kazalnike samoevalvacijskih poročil v vrtcih stanja za posamezno vsebinsko institucionalno samoevalvacijo iz zbirke Kakovost v vrtcih in Tabela 2: 24 Tabela 24: 68 samoevalvacije področje šolah pri izvajanju institucionalne Oblika in število objavljenih Tabela 14: 49 Število članov skupine za kakovost, samoevalvacijskih poročil v vrtcih Število poročil srednjih šol z zadolžene za institucionalno Tabela 35: 92 Tabela 3: 28 vsebinskem področju navedenimi cilji na posameznem samoevalvacijo Ocena lastne usposobljenosti Število poročil v vrtcih z analizo stanja Tabela 25: 69 dejavnosti v okviru samoevalvacije ravnateljev za izvajanje posameznih za posamezno vsebinsko področje Slika 15: 49 Kdo sestavlja skupino za kakovost, Tabela 4: 29 načrtom za vpeljavo izboljšav Število poročil z razvidnim akcijskim zadolženo za institucionalno Tabela 36: 94 Število poročil v vrtcih z razvidnim 31 Tabela 27: 72 samoevalvacijo obvezni ali Tabela 37: 96 Ocena pomembnosti izvajanja prostovoljni Ocena lastnega znanja ravnateljev s akcijskim načrtom za vpeljavo institucionalne samoevalvacije na področja izvajanja samoevalvacije, izboljšav Tabela 17: 60 posameznih področjih metodologije in statistike Mnenje ravnateljev o tem, ali bi morali Tabela 6: 33 Tabela 28: 75 biti procesi UZK z institucionalno Tabela 38: 97 Število in odstotek objavljenih Najpogosteje obravnavana področja v samoevalvacijo obvezni ali Odgovori ravnateljev na vprašanje, samoevalvacijskih poročil osnovnih samoevalvacijskih poročilih v zadnjih prostovoljni ali so se že kdaj udeležili kakšnega šol cilji na posameznem vsebinskem Tabela 16: 59 Tabela 26: 71 in/ali podiplomskega študija področju Mnenje ravnateljev o tem, ali bi morali Mandat članov skupine za kakovost ravnateljev biti procesi UZK z institucionalno Tabela 5: Število poročil v vrtcih z navedenimi študijskih programih dodiplomskega samoevalvacijo Prisotnost vsebin s področja UZK v Tabela 7: Tabela 18: petih letih izobraževanja s področja kakovosti 61 34 Tabela 29: 79 in samoevalvacije ter raziskovanja v Oblika samoevalvacijskega poročila v Oblika in število objavljenih Področja, ki so bila v zadnjih okviru nadaljnjega izobraževanja in VIZ in njegova umestitev v dokumente samoevalvacijskih poročil osnovnih petih letih enkrat vključena v usposabljanja za strokovne delavce v zavoda šol samoevalvacijsko poročilo vzgoji in izobraževanju Tabela 8: Tabela 19: 62 Tabela 39: 38 Tabela 30: 83 98 Načini obravnave samoevalvacijskega Število poročil osnovnih šol z analizo Področja, ki niso bila v zadnjih Splošna ocena usposobljenosti poročila v zavodu stanja za posamezno vsebinsko petih letih nikoli vključena v strokovnih delavcev, zaposlenih v področje Tabela 20: 64 samoevalvacijsko poročilo njihovem VIZ Tabela 9: Vključenost izsledkov institucionalne Tabela 40: 40 Tabela 31: 87 99 samoevalvacije v razvojni načrt zavoda Število poročil osnovnih šol z Mnenja ravnateljev o tem, ali bi Mnenje ravnateljev glede (načrt zavoda, ki je potrjen na svetu navedenimi cilji na posameznem morala biti vsebinska področja UZK motiviranosti zaposlenih strokovnih zavoda in ne program dela ravnatelja) vsebinskem področju z institucionalno samoevalvacijo delavcev v njihovem VIZ za izvajanje Tabela 10: Tabela 21: 65 predpisana ali prepuščena institucionalne samoevalvacije 41 Objava samoevalvacijskega poročila posameznemu VIZ Število poročil osnovnih šol z Tabela 41: 100 na spletni strani VIZ razvidnim akcijskim načrtom za Tabela 32: 88 Mnenje ravnateljev glede motiviranosti zaposlenih strokovnih vpeljavo izboljšav Tabela 22: 66 Uporaba instrumentov iz nacionalnih Tabela 11: Odgovori ravnateljev na vprašanje o projektov za kakovost delavcev v njihovem VIZ za izvajanje 43 tem, ali imajo v njihovem VIZ skupino samoevalvacije lastnega dela Število in odstotek objavljenih Tabela 33: 90 za kakovost, ki je zadolžena za samoevalvacijskih poročil srednjih šol Poznavanje Nacionalnega okvira za institucionalno samoevalvacijo ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti Tabela 12: 44 v vzgoji in izobraževanju Oblika in število objavljenih samoevalvacijskih poročil srednjih šol K A Z A L O S L I K Tabela 42: 102 Tabela 53: 125 Tabela 63: 141 Slika 1: 165 Mnenje ravnateljev o tem, v kolikšni Poimenovanje skupine, zadolžene za Ocena lastnega znanja strokovnih Razumevanje pojma institucionalna meri sami spodbujajo zaposlene institucionalno samoevalvacijo delavcev s področja izvajanja samoevalvacija izvajanju samoevalvacije lastnega Tabela 54: 127 Slika 2: 167 strokovne delavce v njihovem VIZ k samoevalvacije, metodologije in strokovnega dela Članstvo v skupini za kakovost Prednosti izvajanja institucionalne statistike Tabela 43: Tabela 55: 128 Tabela 64: 143 samoevalvacije Mnenje ravnateljev o tem, kako Ocena pomembnosti izvajanja Slika 3: 172 103 Odgovori strokovnih delavcev na pogosto se strokovni delavci srečujejo institucionalne samoevalvacije na Postopek izvedbe institucionalne vprašanje, ali so se že kdaj udeležili s posameznimi ovirami pri izvajanju posameznih področjih samoevalvacije kakšnega izobraževanja s področja kakovosti in samoevalvacije ter Tabela 44: Mnenja strokovnih delavcev o tem, izobraževanja in usposabljanja Ukrepi na ravni zavoda za 106 ali bi morala biti vsebinska področja institucionalne samoevalvacije v VIZ Tabela 56: 130 raziskovanja v okviru nadaljnjega Slika 4: 176 Mnenje ravnateljev o tem, kako za strokovne delavce v vzgoji in vzpostavitev institucionalne pogosto se strokovni delavci srečujejo UZK z institucionalno samoevalvacijo izobraževanju samoevalvacije s posameznimi ovirami pri izvajanju predpisana ali prepuščena Tabela 65: 144 Slika 5: 179 posameznemu VIZ institucionalne samoevalvacije v VIZ Poznavanje standardov in kazalnikov Sistemske spremembe, ki kakovosti iz zbirke Kakovost v vrtcih Tabela 57: 132 bi omogočile vzpostavitev Tabela 45: 111 Vključenost VIZ v katerega od in šolah institucionalne samoevalvacije Podatki in informacije, ki jih VIZ vključi nacionalnih projektov za kakovost v samoevalvacijsko poročilo Tabela 66: 146 Slika 6: 181 (npr. Ogledalo, Mreže učečih se šol, Ocena motiviranosti za izvajanje Znanja in kompetence, ki jih Tabela 46: 114 POKI, Vzpostavitev, dopolnitev in samoevalvacije lastnega strokovnega potrebujejo strokovni delavci v Načini vključevanja učencev in dijakov pilotni preizkus modela ugotavljanja dela vzgoji in izobraževanju za izvajanje v institucionalno samoevalvacijo in zagotavljanja kakovosti, Mreženje institucionalne samoevalvacije šol za kakovost, ipd.) Tabela 67: 147 Tabela 47: 115 Mnenje strokovnih delavcev o tem, Načini vključevanja staršev v Tabela 58: 133 v kolikšni meri jih vodstvo spodbuja institucionalno samoevalvacijo Poznavanje Nacionalnega okvira za k izvajanju samoevalvacije lastnega ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti Tabela 48: 116 strokovnega dela Viri pomoči in podpore pri izvajanju Tabela 59: 135 Tabela 68: 149 institucionalne samoevalvacije v VIZ Poznavanje standardov in kazalnikov Ocena lastnega znanja strokovnih kakovosti iz zbirke Kakovost v vrtcih Tabela 49: 118 delavcev s področja izvajanja in šolah Mnenje o optimalnem trajanju samoevalvacije, metodologije in statistike samoevalvacijskega cikla Tabela 60: 136 Tabela 50: Splošna ocena lastne usposobljenosti Tabela 69: 121 151 strokovnih delavcev za izvajanje Mnenje strokovnih delavcev o Ocena pomembnosti sistemskih in institucionalne samoevalvacije tem, ali bi morali biti procesi UZK drugih ukrepov za pomoč strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju z institucionalno samoevalvacijo Tabela 61: 138 Tabela 51: strokovnih delavcev za izvajanje samoevalvacije v VIZ 122 posameznih dejavnosti v okviru obvezni ali prostovoljni Ocena lastne usposobljenosti pri izvajanju institucionalne Pogostost izvajanja institucionalne Tabela 70: 156 samoevalvacije samoevalvacije v VIZ Mnenje strokovnih delavcev Tabela 52: Tabela 62: 140 o optimalnem trajanju 124 Prisotnost vsebin s področja UZK v samoevalvacijskega cikla Odgovori strokovnih delavcev študijskih programih dodiplomskega na vprašanje o tem, ali imajo v Tabela 71: 160 in/ali podiplomskega študija njihovem VIZ skupino za kakovost, Število vključenih zavodov in ravnateljev ki je zadolžena za institucionalno sogovornikov samoevalvacijo T.SI S O V O Analiza je nastala v okviru projekta Analitsko središče. Projekt AK za vzgojo in izobraževanje, in Evropska unija – NextGenerationEU. AK Analitsko središče sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo Projekt se izvaja skladno z Načrtom za okrevanje in odpornost .Z (NOO) v okviru razvojnega področja C3 - Pametna, trajnostna in W vključujoča rast, komponente C3 K5 - Krepitev kompetenc, zlasti W digitalnih in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici in zeleni prehod W (C3 K5), za ukrep C3.K12.IE / Celovita transformacija (trajnost in odpornost) zelenega in digitalnega izobraževanja. 201