Sadjaritko pesifetovanfe.1 Dne i. in 5. t. m. se je vršilo pri -poverjoništvtt 7S\ kmctijstvo v Linbl.jani sadjarsko posvetovanje, pri knterem so se obravnavala vsa.j najvažnejaa vprašanja glede pospeševanja sadjarstva v Sloveniji r bližn.|i bodocnosti. Posvetovanja se je vdeležilo 12 kme tijskih strokovnjakov, 5 sadjarskili praktikov, 1 za •stopnik Koroška in 2 zastopnika sadne trgoviae. Na posvetovanje je poslala svojega zastopnika tudi ^lo venska kmetijska družba in trgovska in obi'tna zbornifia v Ljubljani. Vsi zborovalci so soglašali v tem. da je sad jarstvo v Sloveniji gospodarskega pomena, kex" je Slo\enija sadjarska dežela. Tega se prebivaistvo tudi zaveda in je živo zanimanje za sadjarstvo med ljudstvom najboljgi porok, (ia je tudi v tej panogi pričakovati v bodočnosti najlepšega razvoja. Troba pa ja v tera oziru enolnega, smotrenega in, vstrajnega sodelovanja vseh poklicanih delavcev, zlasti oa iozadevnih kmctijskih veščakov in izdatnih ginotirh žrtev od strani državne uprave. Na posvetovanju se je obravnavalo o vseh glav-> nih vpr.šanjih, ki so jih j osamezni porodGvalci temeljito obdelnii in !:i so se vs.strans':o prefnotrila. KoneCno so se rešila v obliki predlogov. 1. Sadnl izbor za Slovenijo. Poročevalec sadjar. nadzornik M. Humek. Od pravilnp izbire sadnih piemen in vrst jo pnveftini odvisen ves uspeli v sadjarstvu. Našira podncbnim, goapodarslrim in trgovskim razmeram primeron :zbor je na.inujnejša jiotreba. Slovenijo delimo z ozirom na ;)o:inei.ija v tri različna ozemlja in sicer v \morodni. (Vipava tn Goriško bi tvorila ;  političnih, ampak- zgolj iz goapodarskih intertse* x predelalo $$¦ , dokler s« na podlagi sadnih ogledov in vse st: <skega proučevanja ne ustanovi stalni stMjiii iz ¦bor za Sioveiiijo, kar še ima izvršiti po niožnosti še »skoče l«te. 2. DrevesiilčarstT«. Avstrijo in Cehoslovaško. V vse druge država ji pa *; ff izvoz sadja carine prost. ... ' : j jj Giode sadne industrije je treba ke žirše podla- | \\ ge in velikcga kapitala. Ta je pripustiti vsekako pn' j || vatiii podjetnosti., Podpiraiije od strani država bo..,eb- \ \\ stojalo le v raznih ugodnostib pri carini, prevozu in l PordtaTais« sadiar nadzor Fr. Goričaa r/, Col- »» i^ugih prilikah. S to industrijo bi bilo zdnižiti tucli \ *, i.'^I?poS'tSSSŁ Poiasnil veliko po - {{ lahrikaoijo sadjarskih potrebSBin in orodja. | trebo Tečjih državnih drevesnio. Pomanjkanja sadne- ;; v zadevi trgovsko-obrtne politike je pri toj to - ga naražčaja je jako veliko, ker nimamo v Sloveniji ?? čki obšimo poročal zastopnik trgovske in obrtne zboraobene večje niti javne niti privatne- diev^snico in \\ :,ieo g. dr. Mohorčič, ki je naposlod vahi! vso -kma\%t so tozadevna domača in tuja podjetja med vojsko jj tijske iiueresente, da naj ostanejo vedno v tesnr ali popolnoma prenehala, ali pa vsaj zelo SK.-eila pri- jj Kvezi z trgov. in obrtno zbornieo in naj ]H' ob tsaki Aelovanje sadnega drevja. Sklenilo so je prcdlagatU II pnliki iuformirajo o svojih težnjal' in zahtevah. Ma se nomudoma ustanove najmanj tri večje državn« jj ' - j trevcsnice (za vsako sadjarsko pokrajino po eno) in jj 6. 0 sadjarskem pouku —» razmerah 'ved manjših okrajnih ali podružiuh dra- || lio. Poleg tega je ti-eba z vsemi sredstvi podpira- jj j« porofcoval strokovni učitelj na vinarski in sadjar isel ustanovitve velike privatne drevesivce, ki bi :: sici šoli v Mariboru g. Jos. Priol. Iz njea 90 rcsnio ti misel  »alagala s sadnim drevjem poleg Stovemjo tudi druge jugoslovanske pokrajine. Zastopnik kmetijske družbe g. inženir Lah je obljubil, da bi utegnila Slovenska kmetijska družba, ki ima takisto dolžnost podpitati sadiarstvo in ki je svoje drevesnioe popolnoma o- ; moljitego. poročila naj oinenimo samo glavno misli. ; 1. S poukom iz sadjarslva naj se začna Ž9 na Ijud; s!:; šoli. Ta pouk naj bo vedno v tesni zvezi s prak• tiftnirai vajami na šolskem vrtu. Nadzorovanje §ol,  ,. „ . . • vlov naj se poveri sadjarskeuu ali vrstuarskemu pnstila, "s soudeležbo pomagati, da se omenjeao pod- | strokovnjaku. 2. Pouk iz sadjarstva se nadaliuje in iotiA nstfinnvi ftimnrfiie in na naiširši podlafii. j razširi v kmetijskih nadaljevalnih šolah. Kmetijski nadaljevalni pouk naj se vpelje po vsej Sloveniji in naj bo obvezen. Učiteljstvu je treba dali priliko, da se V. ta namen potrebno izobrazi, predvsom že na uStrokovni uGitelj-gv Fr. Kafol z Grma je podal jiregledno poročilo o najvažnejših in temeliitih načeMh pri oskrbovanju in varstvu sadnega drevja s posebnim ozirom na izredne razmere sedanjega ftasa, ko ietje ustanovi čimpreje in na najširši podlagi 3. OskrliOTaiije in vargtvo sadnega drevja. fiteljišču in pozneje iia 4 do 5 tedenskib. kmetiiskih tečajih. Zahtevati je da se pouk iz kmetijstva na u6iieiiiščih razširi na vse Ietnik9 in primerno poglobi.  .. r . . _ 3. Na kuietijskih Solah. naj se pouk iz sadjai-slva raz- nam manjka najpotrebnejšib pripomočkov. Vzroki ne-  \ giri na (edenske tri ure. Posebno naj se uvažuje prak.«^ir>rvot; »1qoh r,a TiDrorino rnrinvitnnKii an bili nrfld-  i tifcno stran pouka. Absolvent kmetijske šole mora biti radnosti, zlasti pa neredne rodovitnosti so bili predra«t daljše debaie. S temeljitim oskrbovajoia, rednim jnojenjem ini primernim varstvom se bo doseglo tudi pri sadnem drevju obilnejša in rednejša rodovitnost Posebno se je povdarjala tudi v sadjarstvu važnost gnojnice in blevskega gnoja. Varstvo naj 38 razteg«0 vsaj na najhujSe in najnevaraejše Skodljivco kakor go: zajeo, voluhar, miši, krvava uš, listne uši, «»reto4er in zavijač, škrlup in moDilija^ Ti sovražni fci oškodujejo naše sadjarstvo na leto stottsocG. U atanoritov pbytopatnoloSkega zavoda in varnostne odr redbe pri utozu rastlin iz tujih držav Je naina po' Ircba. 4. O sadnl oporabi r3« obšin>® poročal ravaateij Kmetijske 3o1e v St. JurHjn ob jui. žel. g. Fr. Belle. Ąredvšem }e povdarjal v^Snost sad|arstva iz a^jodno-gdspocfarekega staliS45». Sadjamtvo nudi potrebno živilo, poviša dohodke «6qjljiš6 in fiaje priliko za zaslužek. Glede domafee nporabe sadja-se je posebn© povdarjalo sušenje, ki ga j9 treba pospeševati na vse načine in' pa racijonelna ^apreva sadnega vina. Ogromna večlna sadja ie namen^ena pa jza kup- $jo. Zlasti velja to za namizna jabolka trpožnlh vrst, KVar glede kakovo^ti daleč nadkriljuje vsako drugo tu- ^e sadje, zlasti ameriške in avstralske provenience. fndustrij^ke uporabe še nimamo, ker aam mafljka pfjmernega sadja (jagodičastega), Utegne se pa raz- Viti tudi tsk uporaba, ko bodo vsi pogoji zato dani. Zla&ti bi pi^ižlo v poštev tovarnifiko izdelovanje sad- .'iih ^okov, sadjevca, marraelade i« drugik sadnih konserv. Sušenje na debelo za trgovino se bržkone sie bo ^bneslo, ker ne bo vzdržalo konkurer.co južnih /lelov J^goslaviie, kjer je razvito že od pamtiveka. > 5. »adHa kupčija ln indnstrija.' Poročevalec kletarski nadzornik Fr. GombaS iz Ljubljane. Slovenija ima jako ugodno lego /a sadno JnipCijo. Ker meji na države, ki so navezane na uvoz sadja in ker ima zelo ugodne železniške n> deloma Judi vodue zveze s sosednimi državami. Pred vo.jnoj je bil tok sadne trgovine iz slovenidcih dež&l obrnjcn bolj proti severu in vzliodu. Sedaj bi so utegnil obrnili pa deloma Uidi proti jugu, zlasti ako se nam odpre prosta trgovina r.a morju. Sadnaj trgovina. so bo pospeševala posobno s tora, da se bo pridelovalo enotnc sadje v vclikih mnoiHnah, kr odgovarja trgovskim zahtevam, da se bo pravilno sjjravljalo, razbiralo in vlagalo in z ustaliavljanjem solidnih sadnih društev, moštarn in s primerno velikopotezno reklamo potom ftasopisja brošur, lepakov, sadnih semenjev, razstav, potovalnih predavanj itd. Obširno se je razpravljalo o vprašaniu sadjarskega zadružništva'. Le tiste zadruge. ki ne bodo Tsstanovljene iz sebičnih, konkurenčnih še manj pa iz zmožen opravljati vsa sadjarska dela pravilno in samostojno. 4. Zelo važni za razširjanje sadiarskcga znanja raed ljudstvo so razni krajši ali daijši sadjarski tečaji za.kmetske fante, ki naj.bi se izobrazili za Radjarske paznike, tečaji za uCitelje, špccijalni tefiaji za spravljanje, vkubanje in razno drugo uporabo sadja itd. 5. Pouk iz sadjarstva zelo pospešujefo sadjarska predavanja po deželi. Ta predavanja naj iz vršujejo zlasti kiHetijski veščaki pri okrajnib glavarstvih. 6. Sadjarska književnost ,|e pri nas šo jako šfcromna. Predvsom nujno potrebujemo sadjarske kn]ige in( slovenske pomologije. 7. Sadjarska, organlzacl|a. Poročevaleq vinar. inStrnktor I. Zupanec iz Ptuja- Prva potreba vitej zadevi je ustanovitev sadjarskega društva za Slovenijo, ki bi imelo namen predvsera na najrazličnejše ivačine pospeSevaft sad jarski pouk, dobavo oepi6ev sadnega drevja in raz nih sadiarskih pripomočkov, in razstava, g<^iti var stvo sadriega drevja itd. PoroCevalec ie pretilagal, da se produkcija sadnega drevja osnuje na zadruzni jkk! lagi (skupno pridelovanje in skupno razpečevanje). Konečno je obnavraval tudi eadjarsko zadružništvo , ki naj bi se bavilo s sknpnim razpoCevanjem svožega sadja, s sknpno inapravo sadjevoa, 3 skupnim sušefijem in drugim konserviranjem sadja. Za enkrat je naogoča samo ustanovitev sadjarskega druStva in se v lo svrho tzvoli ožji odbor, ki ima pripraviti vse potrefeao, da se društvo ustanovi še tekof^o leto. 8. Sadnl ogledi In razstare. U&itelj in posestnik g. M. Levstik iz Celja ]e z velikim navdušenjem poročal 0 zgodovini sadnih razfitav na bivgem Stajerskem, 0 njih pomenu in nalogah za prihodnost. Njegovo poročilo, je pričalo, da je v tej zadevi že veliko; deloval in da je tudi za prihodnje pripravljen posvetiti svoje moči takim priredit vam. Kmetijski svetnik g. V. Rolirmann je pojasnH uekatero okolnosti glede sadnih razstav 11 a bivšem Kranjskem. Na to se je sklenilo prirediti pi-ihodnjo iersen sadne oglede v Novemmestu, Ljubljani, Radovijici, v Celju, v Mariboru, v Velikovcu in cveut. tudi v Borovljah. V Celju se bodo delale pa prJpictvo za sadno razstavo v vefijem obsegu. K sklepu je poroča! refcrent za sadjarstvo M. Ilumek 0 potrebnem načrtu za povzdigo sadjarstva v S^ovenijj. Vsled pomanjkanja časa in vslod tega, ker I10 treba načrt vravnati, po prodlogih in resoluciiah sadjarske ankete, se sklone prepustiti izdclavo osnutka za načrt referentu. Ta osnutek se dopoJlje vsem udeležencem v pretres in odobrenje.