Poštnina plačana v gotovini
ILUSTRIRAN! LIST ZA MESTO IN DE2ELO
Cena 2 Jm
DRUŽINSKI TEDNIK
Leto XI.
Nihče nima tako dobrega spomina, da bi mogel uspešno lagati.
ABRAHAM LINCOLN,
ameriški prezident (1809—1865)
Ljubljana, 20. aprila 1939.
štev. 16.
»DRUŽINSKI TEDNIK«
izhaja ob četrtkih. Uredništvo !n uprava v Ljubljani Gregorčičeva ulica St. 27/111 Poštni predal 6t. 345. Telefon St. 83-82. Račun poštne hran. v Ljubljani št. 15.393. Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov no sprejemamo. Za odgovor je treba priložiti zn 8 din znamk.
NAROČNINA
,i,4 leta 20 din, lIs leta 40 din, vso leto 80 din. V Italiji na leto 40 lir, v Franciji 70 frankov v Ameriki 2*/s dolarja. Drugod sorazmerno, — Naročnino jo plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (višina 3 mm in širina 55mm) 7 din; v oglasnem delu 4*50 din.
V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. Notice : beseda 2 din. Mali oglasi: beseda 1 din. Oglasni davek povsod Sc posebej. Tri večkratnem naročilu popust.
Danes:
Nihče ne živi zaman
(Gl. str. 10)
armada v ten višji stopnji ! svojo sodbo o »Rusija ima nejšo armado, mogočnejše vo
»Moliere nemega pripravlja nov zv slovom »Diktator« plin nastopal v hkratu kot potept koncentracijskega Na Češkem in imeli dvojno soc Nemce, češko za
Ko mi Američani to izjavljamo, ne govori-mo iz sebičnosti, ne iz strahu nc iz slabosti, če zdaj govorimo, govorimo 2 državniškim glasom in iz ljube/ni do človeškega rodu. še
Roosevelt
V Ljubljani, 19. aprila.
Franklin Delano Roosevelt (izg. ruz-yelt) je 32. predsednik Združenih držav. Njegov prednik je bil Herbert Hoover, potomec nekdanjih nemških Huberjev, Dediščina, ki jo je zapustil svojemu nasledniku, 111 bila zavidanja vredna, ne v notranji ne v zunanji politiki. Hoover je bil v prvi vrstit gospodarski in finančni strokovnjak t 7“ a baš njegove zgolj gospodarske t in finančne sposobnosti SO pomagale? Prepričan sem, da vidite, da živi danes na
AmpriV^	.■	- . i	fstetine	milijonov človeških bitij v trajnem
hn - i	pognati	v eno izmed	naj-Jstrahu pret| novo v0j„0 a|j ce|0 pre[l cet0
“ujsm gospodarskih kriz njene zgo-*vrst0 vojn.
uovine; šele iz te — materialne —♦ Ta strah — in možnost takšnega spopada krize se je izlegla tudi moralna. Po-< lav, ki ga imamo le preveč priložno-j sti opazovati zadnja leta tudi v raz-; v°ju nekaterih evropskih demokracij j
v potrdilo prastare resnice, da člo-j yek ne živi samo od gmotnega kruha« ln mesa, temveč nič manj tudi od< moralnih dobrin.
Toda medtem ko demokratska Ev-j 1QPa še zmerom životari pod vlado] svojih Hoovrov, veje v Združenih dr-J zavah že sedmo leto rezek svež ve-J ter- Roosevelt ni bil nikoli finančni« minister; a to ne pomeni, da bi mu J b“e finance španska vas. Pomeni sa-010 _ to, da mu kuponi industrijskih j Papirjev in intrige ameriških Clive-J a°n-Setov niso skalile oči ne izsušile) srca- Kot guverner newyorške drža-J Ve je imel dovolj priložnosti videti v J malem, kam vodi gola materialistična J P°litika v velikem. In takrat je v J nlem dozorel načrt kako bo reformi-rai Politiko svoje domovine, če postane kdaj njen prezident.
Danes sedi Roosevelt že sedmo le-______________ __________________________________
‘O na predsedniškem stolu. In Ameri-Jozemlje nekoga drugega neodvisnega naroda
ka preživi i a sedmo leto nieeovihtna Daljnem Vzhodu jc zasedla njegova soseda.
tiiezivija ze secimo leio iijesuvsodeč po trdovratnih glasovih, ki o njih upa-
relorm. Počasi, komaj vidno se vzpe-7
nJa črta njene obnove; počasi, a ne-.
Vzdržno. Naturanon facit saltus; na-) rava ne ljubi skokov (Kdor trdi dru-J Race, je zaslepljen ali pa slepar.) Za-3
cel je tam, kjer je bila njegova po-1 .	.	...
moč najnujnejša: pri delavstvu. Do-1	™
segel ni čudežev; dosegel je uspehe.* Ni je stvari, ki bi mogla prepričati narotle Toda njegovi uspehi bi bili jalovi, Četna zemlji, da katera vlada sme ali mora žabi iih oradi! 7anU m mntoriir, Bnmo 1 plesti svoj lastni narod ali druge narode v
v J. gra,au zg°‘J na materijo. Koose-* ^ s|ed.ce voJne razen 6e Je oj,jtno ^ „rani veit spada med tiste, ki iz dna dušejsvoie lastno ozemlje. yedo, da človek ne živi samo od kruha.
Vsi narodni voditelji to vedo. Toda največji med njimi niso tisti, ki mislijo, da bodo preobrazili svet, če bodo sparili dva kruha, materialnega 111 moralnega. Roosevelt vidi globlje *n stremi višje. Zanj ni idejni kruh najvišja moralna dobrina. Roosevelt bi rad današnjega človeka vrnil njemu samemu. Vsa Rooseveltova politika dokazuje, da mu je človečanstvo naivišji ideal.
Počasi, a zanesljivo gre Amerika ?a njim. Nekateri se še ozirajo nazaj
oklevajo, a njihovo število se skr-
Po vsakem Rooseveltovem nasto-P«. Njegovo pot sta zarisala glava in
Rooseveltova poslanica
(Va&mcL fta teszditu OhptešUepa izuicftUca)
Predsednik Združenih držav Franklin J!oosevelt je poslal v petek 14, t. m. /jutraj tole brzojavno po slanico Hitlerju in Mussoliniju:
zadaja narodu Združenih držav, v Čigar imenu govorim, resno skrb, prav tako pa mora vznemirjati druge narod* vse zahodne poloble. Vsi vedo, da bi vsaka velika vojna, tudi če bi bila omejena na druge celine, ves uas dokler bi trajala, težko ležala na njih in da bi imela posledice tudi za bod»če rodove.
Spričo okoliščine, da je po silni napetosti, ki jo je svet doživel pretekle tedne, kakor kaže, nastopilo vsaj trenutno pomirjenje	ker ta
trenutek nobene čete ne marširajo	je ne-
mara ta trenutek ugoden; da vam pošljem to poslanico.
že prej sem se nekoč obrnil do vas zastran ureditve političnih, gospodarskih in socialnih problemov z miroljubnimi	metodami in	brez
zatekanja k orožju.
Toda potek dogodkov, se zdi, je spet prinesel grožnjo	?. orožjem,	če bi	se takšne
grožnje nadaljevale, sc zdi neizogibno, da bo velik del sveta	pognalo v	skupen	pogin.	Ves
svet bo trpel:	zmagovite	držav?	prav	tako
kakor premagane države in nevtralci.
Nočem verjeti, da bi svet moral biti obsojen v takšno usodo. Narobe, jasno je, da imajo voditelji velikih narodov moč, da obvaru* jejo svoje ljudstvo grozeče katastrofe. Prav tako je jasno, da ljudstva sama v svojih mislih in v svojem srcu žele. da bi bilo konec njihovega strahu.
Toda na žalost je potrebno vzeti na znanje zadnje dogodke.
Trije narodi v Evropi in eden v Afriki so
doživeli Konec svoje neodvisnosti. Prostrano
zmerom sem prepričan, da se mednarodni problemi morejo urediti za konferenčno mizo.
Zato ne gre, da hi kateri izmed prizadetih, kadar bi se nanj apeliralo, naj pride na miroljuben pogovor, odgovoril, da ne bo odložil orožja, dokler ne dobi vnaprej zagotovila, da bo razsodba ugodna zanj. V konferenčni dvorani morata obe stranki prav tako lojalno sodelovati pri razpravi kakor pred sodiščem, prepričani, da bosta obe deležni resnične pravice; in v navadi je in potrebno je, da obe stranki pustita orožje pred vrati dvorane, v kateri razpravljata.
posest naslednjih neodvisnih
Estonske, Letonsko, Litve
ki
mo, da so neutemeljeni, se pripravljajo novi
r.apadi proti drugim neodvisnim narodom. Naj povem brez ovinkov: bliža se trenutek, ko morajo takšne razmere pripeljati v katastrofo, če se ne najde razumnejši način oblikovanja dogodkov.
Večkrat ste že zatrdili, da ne vi ne nemški narod ne želita vojne, če je to
srce,- njegovo taktiko narekuje psiho-*°gija.
Ali je še daleč njegov cilj? Vživite Se v ameriške razmere, spomnite se ^ogodkov zadnjih 12 mesecev in sku-Saite predreti v bodočnost; in ne pozabite, da gre razvojna črta položno, ne strmo navzgor.
Observer
Poslanica, ki jo ji 1J,. t. m. i>oslal Pr'-dsediiik■.Združenih držav v Berlin *.* Kini, je dokument dobe, ki jo pre-'■iviia ,){/ '■•'	<*>•»'<$*• na to,
od/tovor ho dobil Washiric/tpn, Pojde petkov Rooseveltov nastop v svetovno zondorivo kot dejanje veli-*ega formata, kot akt, ki utegne podati mejnik c razvoju novodobnega eloveHtva. Zato s c nam zdi vredno Priobčiti to zgodovinsko poslanico v C('h>ti i)) v dobesednem prevodu po i m izvirniku.
hoiranjepoliticno ozadje Rooseveltove poslanice
V ameriškem parlamentu je prav dni v razpravi predlog washington-ske vlade o spremembi "evtralnostne-zakona. Ta zakon je prišel v ve-Ijavo kmalu po svetovni vojni; z njim Se je še poostrila znana Monroejeva doktrina (s Amerika Američanom«), pokazalo se je pa, da njegova določila nič več ne ustrezajo današnjim •'azmeram; kajti po tem zakonu je ^Sa dolžna dobavljati orožje prav tako napadalcem kakor napadencem.
Reforma ali celo ukinitev nevtral-fiosbnega zakona bi zelo olajšala Roose-vellovo zunanjo politiko. Proti spre* ■ ■'»'•-ona nastopajo ameri-
ški izolacionisti, posebno Rooseveltovi nasprotniki v senatu. S svojo poslanico jim je predsednik izpodbil najtehtnejše argumente; kajti če Rooseveltov apel ne uspe, si bo ameriška javnost dejala, da je tudi Amerika v nevarnosti; če uspe, bo pa to nov dokaz, da je bila Rooseveltova politika prava.
Spremenjen urnik
radijskih poročil
Francoska radijska postaja Lyon PTT, ki oddaja ob torkih, četrtkih in sobotah srbohrvatska poročila na valu 463 m, oddaja od 18. t. m. od 20.05 do 20.15 in ne več od 21.05 do 21.15.
Tudi angleške postaje, ki oddajajo vsak dan poročila v nemščini, so spremenile svoj urnik. Tako dobite Lon-
Franklin Roosevelt
czemlje ali na držav:	Finske.
Švedske, Norveške Danske, Nizozemske, Kel-gije, Velike Hritanije in Irske. Franeije, Portugalske. Španije, Sviee. Liechtensteina, Luksemburga, Poljske. Ogrske, Romunije, .Jugoslavije. Kusije, Bolgarije, fireije, Turčije, Iraka, Arabije, Sirije, Palestine, Kgipta in Irana?
Takšno zagotovilo kajpada ne bi smelo veljati samo za sedanji čas temveč za zadostno dolgo bodočnost, da bodo dane vse možnosti za izgradnjo trajnejšega miru z miroljubnimi metodami. Zato predlagam, razumite pod besedo .bodočnost* dobo zajamčenega nenapada za vsaj deset let, če že ne za četrt stoletja — ako smemo tako daleč gledati.
če poda vaša vlada takšno zagotovilo, ga bom brez odloga sporočil vladam gori navedenih držav, obenem jih bom pa vprašal, ali je — na kar se po človeški pameti popolnoma zanesem — vsaktera izmed njih tudi sama pripravljena dati isto zagotovilo, da ga sporočim vam.
Takšna vzajemna zagotovila, kakor sam jih zgoraj navedel, bodo prinesla vsemu svetu vsaj nekoliko takojšnjega olajšanja.
če bomo imeli takšna zagotovila, predlagam, da se v atmosferi miroljubnosti, ki bo iz njih nastala, takoj začno razgovori o dveh najvažnejših problemih, in viada Združenih držav bo rada pri tem sodelovala.
Izmenjava misli, ki mi je pred očmi, velja vprašanju, kako naj si narodi sveta kar najučinkoviteje in najhitreje postopno olajšajo strahotno breme oboroževanja, ki jih žene od dne do dns bolj v gospodarski polom. Obenem bi bila vlada Združenih držav voljna udeležiti se razgovorov o tem, kako bi se dognal najprimernejši način, da se odpre pot mednarodni trgovini, tako da bi vsi rarodi mogli na temelju enakopravnosti kupovati in prodajati na svetovnem trgu in imeli zagotovilo, da bodo dobili surovine in izdelke, potrebne za
miroljubno gospodarsko življenje.
Hkrati bi vlade drugih narodov, torej ne Združenih držav, vlade, ki zadete, načele takšne
se jim
Prepričan sem, da bi
don po novem ob 20.30 (poprej ob 21.15.
Tudi angleške postaje, ki oddajajo vsak dan poročila v nemščini, so spremenile svoj urnik. Tako dobite London po novem ob 20.30 (poprej ob 21.15), a samo na kratkovalovnih postajah GSB (31‘55 m) in GRY (31*25 m). Druga oddaja je pa po novem od 22.15—22.45 (poprej ob 23.45), in sicer na valovih 449*1 m, 342*1 m, 296*2 m, 285*7 m in 267*5 m. Ob nedeljah dobite nemška poročila na londonskih postajah prvič ob 20.30 (na kratkih valovih), drugič pa ob 22.45 (na srednjih valovih).
Drobna kronika
Hitler bo odgovoril na Rooseveltovo poslanico na seji rajhstaga dne 28. aprila, ki jo je sklical nalašč v ta namen.
Nemški in italijanski lisk Rooseveltovo poslanico ogorčeno odklanja. ;>Volkischer Beobachter«, glavno gia-silo narodnosocialistične stranke, pravi med drugim, da je naštevanje držav, ki naj bi jim Nemci slovesno izjavili, da jih ne bodo napadli, >-ušiv-čeva gesta, ki jo utegne občudovati kvečjemu kakšen židovski butec«.
Znamenje časa. V angleških listih in v govorih britanskih poslancev se zadnje čase čedalje bolj izgublja izraz .sovjetski' v uradnem nazivu sovjetske Rusije. Sovjeti se v miselnosti celo reakcionarnih Angležev začenjajo spreminjati v Ruse.
Španija sc je pridružila vojaški zvezi med Nemčijo in Italijo. Po radi v Sev.il j i je general. Fianco vil, da šteje španska armada 1 jon mož, po vojnih izkušnjah pa leže za 5 ;nilijonov. V listih beremo, da ni Bonnet nič več prepričan, da bi bila njegova španska politika
Kilajci so začeli napadati na vsega skup 2.500 km dolgi honti. Maršal
Cangkajšek se je za ofenzivo temeljito pripravljal vso zimo. V boj je vrgel 2 milijona mož, 1 milijon moz ima pa med četaši za hrbtom japonskih armad. Kitajska vojska že ogio- j ža Kanton. Ponekod so se morali Ja- ; ponči umakniti za več ko 100 km ;
Angleži so zahtevali od uprave Su-eškega prekopa, da odslovi vse itali- ; janske delavce, beremo v pariškem | »Oeuvi u«. V Italiji živeči Angleži pričakujejo vsak čas, da jih pokličejo domov.
Ameriško vojno brodovje se zbira v Pacifiku. Njegova naloga bo, razbremeniti britansko brodovje v evropskih vodah.
Španski listi pišejo, da je Rooseveltova poslanica »žalitev za velike Italijanske in nemške državnike.'.
Nadaljevanje v 5. stolpcu spodaj.
Nova trojna antanta
Medtem ko se v vzhodnem ln zahodnem Sredozemlju zbira britansko : in francosko vojno brodovje; medtem ko se Španija pridružuje osi Rim-Ber-: lin in začenja Francija utrjevati Pireneje; medtem ko nemški in itali-: janski tisk ogorčeno odklanja Roose-' veltovo poslanico in napoveduje DNB ! sklicanje rajhstaga, da zavzame stališče do Amerike; medtem ko Japonci ’ razdraženi groze vsakomur, kdor bi se I še predrznil pošiljati Kitajcem orožje, Kitajci pa kljub temu na vseh boji-i ščih čvrsto prodirajo — medtem pri-! pravlja Velika Britanija svetu novo '■ presenečenje, nič manjše od zavezni-I ške pogodbe s Poljsko. Te dni stopajo
> namreč pogajanja za sklenitev vojaške ’ in letalske zveze med Anglijo in Ru-| sijo v sklepno fazo.
Kdor hoče prav oceniti pomen takšne zveze, mora vedeti: pred dobrim mesecem dni ga ni bilo na Angleškem ministra, ki bi se le v sanjah pre-; drznil misliti r.a vojaško zvezo z Ru-; sijo. Do srede marca ni bil predsed-
> nik britanske vlade Chamberlain še ; nikdar prestopil praga sovjetskega po-■ slaništva v Londonu. Do 15. marca
niso Garvinov »Observer«, Rotherme-rov >Daily Mail« in Beaverbrookov »Daily Express« našli niti trohice dobrega na sovjetski Rusiji. Danes se Chamberlain rokuje s sovjetskim poslanikom, danes britanski ministri sami silijo v zvezo z Rusijo, danes se naireakcionarnejši med reakcionarnimi britanskimi listi ogrevajo za oživ-ljenje predvojne trojre antante med Anglijo, Francijo in Rusijo!
Veliko se je moralo zgoditi v zadnjih štirih lednih, da postajajo takšne nemožnosti možne...
Hitler o sovjetski Rusiji
Nekdanji britanski letalski minister Londonderry je pred kratkim izdal knjigo »Ourselves and Germany« (Mi in Nemčija). Londonderry je velik prijatelj tretjega rajha in je bil zadnja leta večkrat na obisku v Nemčiji; tudi s Hitlerjem se je nekajkrat sestal. O takšnem sestanku piše v omenjeni knjigi na straneh 94—101. Navzočna sta bila tudi zunanji minister v. Ribbentrop in fiihrerjev namestnik Hess.
V svojem pogovoru z Londonderry-jem. beremo v tej knjigi, je vodja nemškega naroda izrazil svojo bojazen spričo čedalje večje vojaške in gospodarske moči sovjetske Rusije.
»To naraščanje ruske moči«, je dejal Hitler, »me posebno vznemirja, kajti sovjetska Rusija ni samo naj-večja vojaška sila, ampak je hkratu tudi poosebljena ideja. Kako učinkujejo takšne ideje, če stoji za njimi velika moč, nas pa le predobro tiči francoska revolucija.«
Hitler je dalje poudaril, da njegov strah ni prazen, temveč sloni na štirih neizpodbitnih dejstvih: 1. v Rusiji obvlada en sam človek 180 milijonov ljudi; 2. rusko ozemlje je varno pred rapadi; 3. Rusiji nobena blokada ne more do živega; 4. njeni industriji se ni treba bati letalskih napadov, ker je večina važnih industrij 4000—6000 km oddaljena od meje. »Te štiri okoliščine,« je rekel Hitler, »kažejo v zadostni jasnosti nevarno moč te države.«
Hitler je dalje dejal, da je ruska v tehniškem pogledu na naj-popolnosti. Naposled je o Rusiji strnil v besede: solidno trgovino, najsil-največ tankov in naj-letalstvo na svetu.«
K moskovskim pogajanjem za sklenitev vojaške zveže med Anglijo in Rusijo: angleški poslanik v Moskvi, sir WtlUam Seeds (na levi) in sovjetski komisar za zunanje zadeve I.itvinov i ha desni).
Dve 501etnici. Danes 20. aprila bo Hitler star 50 let. Njegov jubilej bodo po odloku nemške vlade slavili tudi Cehi na Češkem in Moravskem 16. aprila je doživel 50 let slavni filmski igralec Charlie Chaplin, filma«. Umetnik film pod na-v njem bo Cha-v naslovni vlogi in potepuh, ki je zbežal iz taborišča. Moravskem bodo sodstvo:	nemško za
za Cehe. Obe sodstvi bosta pod nadzorstvom nemškega vrhovnega sodišča v Pragi. Listi pišejo, da se da novo češko-moravsko sodstvo primerjati s sodstvom severnoafriških protektoratov.
Nemška vlada bo protestirala v Stockholmu in Helsinkiju proti utrjevanju Aalandskih otokov, češ da Švedska in Finska s teni ogrožala Nemčijo.
Irancozi so odpovedali nedeljsko nogometno tekmo med Francijo ia Nemčijo. Namesto Nemcev so povabili v Pariz Angleže.
pMntad v TivoUiu...
Kje jo Ljubljančani dožive, če ne v Tivoliju? Pojavi se v popravljenih in skrbno prerahljanlh gredicah, v na ‘novo posajenih mladikah in gomoljikah. In v ozelenelih in porumenelih grmičkih. Trava dobi tisto mehko, nežno barvo, ki jo vidite na vseh slikah, ki predstavljajo pomlad. To so znanilci pomladi v našem lepem Tivoliju.
Samo enkrat poskusite stopiti tja in videli boste, kakšna je njegova pomlad. Mamice z vozički in dojenčki, pa tudi takšne, ki so njihovi vudčld že tako veliki, da se v Tivoliju skobacajo z vozička in ga. sami peljejo. Potlej tekajo po travi, trgajo cvetlice in lovijo ptičke, kajpak zaman. In potem spraševanja in čebljanja ni Ivanca: mamica, zakaj to, znkaj ono? In mamice mora jo neprestano prij>o-nedovati. Da, tudi v nasmejanih rdečih ličkih malih Ljubljančanov, ki se sprehajajo po Tivoliju, boste srečali pomlad. In v žvrgolenju drobnih ptičkov. In le greste nekoliko višje, no, Rožnik, makonedeljsko božjo pot sprehod<tželjnih Ljubljančanov, tudi tam jo boste srečali. Vso bogato, polno cvetlic, jetrnih kar sinji njegove sončne parobke. Smreko so se odele z živozelenimi iglami, bukve počasi poganjajo svoje popke. A to je šele začetek! Kako bo še vse pisano in živo po našem Tivoliju in Rožniku, ko bodo oživele tudi umetne gredice, ko se bo razraslo okrog vo<Iopada ]>od. Tivolskim gradom. Ko ne boste v Tivoliju srečali samo žarkov našega, velikega, večnega sončka, temveč sončeca vseh srečnih mamic, ki se sprehajajo po Tivoliju! Ne zamudite, pohiteti tja in jim ukrasti žarek z njihovih rožnatih ličk!
Kronistka
Zastrupila se ie — z ioščem za nohte
Tragična smrt lepe bolgarske pevke
ki je prinesla v Beograd znano bolgarsko pesem .Imate li pari!*
Beograd, aprila.
Proti beograjskemu novemu pokopališču se je te dni vila dolga, dolga kača črno oblečenih ljudi. Pogreb. Sonce je sijalo z umitega neba, z vrtov se je že košatilo zelenje, drevesa so kipela vsa v cvetju. Pomlad. In sredi te bujne, neugnane pomladi pogreb mlade, lepe ženske, ki je umrla te dni zaradi nenadne muhe krute usode.
V beli, s cvetjem zasuti krsti, je ležalo truplo mlade nežne pevke, ki je tri leta razveseljevala Beograjčane s svojimi čudovitimi popevkami. Pred tremi leti je prišla lepa Boigarka Va-siljeva v našo prestolnico, brez beliča v žepu, pač pa z grlom, polnim prekrasnih bolgarskih narodnih pesmi. Črnooko, veselo dekle si je na mah osvojilo srca Beograjčanov in Beograjčank. Pela je po kavarnah, pela v orkestru bolgarskega študenta Todora Gajtancijeva, iz njenega belega grla so kipele zmerom nove in nove pesmi...
Lepa Bolgarka Vasiljeva je bila povsod priljubljena, živahna, temperamentna, dobrosrčna si je v treh letih dobila mnogo iskrenih prijateljev. Živela-je bohemsko življenje mlade umet-
nice, svoboda ji je bila vse. Pač je bila vezana na dinarje, ki so jih radi dajali gostje, gospodarila je z njimi, kakor je znala, pozno v noč se je vračala iz kavarn, vedno dobrovoijna in vesela.
Krstih so jo za .veselo dekletce*. Smejala se je, kazala svoje biserne zobe in pela. Imela je kakor vsaka lepa ženska svoje muhe. Majhne modne muhe, nevredne posebne pozornosti. A prav ena teh mu jo je stala življenje. .Veselo dekletce* si je barvalo nohte s prav posebnim loščem vijoličaste barve. Nihče njenih prijateljev ni vedel, kakšen lošč je to in kje ga kupuje. Vasiljeva je imela zmerom skrbno negovane nohte, ološčene s .svojim* loščem, ki je bil njena mala skrivnost.
Ne dolgo tega je imela na nosu majhen mozoljček. Nestrpna, kakor je bila, si ga je otrla z nohtom, ološčenim z vijoličastim loščem. Kdo bi si delal skrbi, če je drugi dan postal mozoljček sumljivo trd in rdeč! šele tretji dan se je Vasiljeva prestrašila, mozoljček se je že spremenil v veliko bu-
va. Mlada pevka je odšla k zdravniku, potlej še k enemu in celo k nekemu univerzitetnemu profesorju. Bolečine v glavi so pa postale tako neznosne, da je morala v bolnišnico. Tam so ugotovili zastrupljenje krvi in vnetje možganov.
Samo dva kratka dneva je mlada pevka ležala v beli postelji, v bolnišnici. Potlej je minilo vse trpljenje, smrt jo je rešila. Vijoličasti lošč za nohte, neznaten mozoljček na nosu, majceno neprevidnosti in usoda...
Mlado ljubko Bolgarko je poznalo pol Beograda. Ne, poznali so jo vsi. In velika večina njih, ki so jo tolikokrat slišali peti po kavarnah, njih, ki jih je naučila ljubkih bolgarskih pesmi, je stopala tisti pomladanski dan za njenim pogrebom. In ko se ji je neki stari protojerej pri odprtem grobu zahvalil za pesmi, ki je z njimi osrečila in potolažila toliko src, so ljudje jokali. Njena pesem ,Imate li pari* bo pa še vnaprej odmevala po beograjskih kavarnah in spominjala ljudi na lepo mlado dekle, ki je moralo, ah tako nerado, umreti v tujini,
lieo, hkrati jo je pa silno bolela gla- i sredi cvetoče pomladi...
Politični deden
Predsednik vlade Cvetkovič in doktor Maček sta se sestala v soboto in izmenjala konkretne predloge, ki bosta zdaj o njih razpravljali obe stranki. V nedeljo se je predsednik vlade odpeljal v Rogaško Slatino, kjer se je sestal s predsednikom senata doktorjem Korošcem im prometnim ministrom dr. Spahom. Vsi trije so se nato odpeljali v Celje, kjer so zborovali slovenski časnikarji. Razgovori med g. Cvetkovičem in dr. Mačkom se bodo še ta teden nadaljevali. — Zunanji minister dr. Cincar-Markovič se bo prihodnje dni sestal z italijanskim zunanjim ministrom Cianom v Benetkah. — Vojni minister je podpisal uredijo o državni tovarni letal v Kraljeva, ki bo odslej v večjem obsegu izdelovala letala za narodno obrambo.
Albanija se je z Italijo združila v personalno unijo. Italijanski kralj je postal tudi albanski kralj. Albanska deputacija s predsednikom vlade Var-lazijem mu je prinesla v Rim krono. Kakšen bo bodoči albanski položaj v rimsfem imperiju, še ni znano. — Anglija in Francija sta pretekli teden tudi Romuniji in Grčiji zajamčili njuno nedotakljivost. Anglija je izdala obsežne varnostne ukrepe na Sredozemskem morju, posebno v Gibraltarju in na Malti. — Anglija snuje tudi zvezo arabskih držav za obrambo Prednje Azije pred Nemci in Italijani. V ta namen je sklicala drugo palestinsko konferenco v Kairo, da pridobi še Palestino. — Anglija je Rusiji ponudila vojaško in letalsko zvezo. Zadnji čas se med obema državama vrše neprestana posvetovanja in razgovori. — Vojaški posveti med italijanskim in nemškim generalnim štabom se bodo v kratkem začeli v Kielu. Posvetovanj se bodo baje udeležili tudi španski zastopniki. — Ameriško brodovje je odplulo v Tihi ocean, da zavaruje ameriške interese pred Japonci. — Romunski zunanji minister Gafencu je odpotoval v Berlin. Razgovori, ki jih bo imel z nemškimi diplomati, bodo odločilni za nadaljnjo romunsko politiko. Iz Berlina bo Gafencu odpotoval v Bruselj, London, Pariz in Rim. — Ruska vlada je sporočila Kitajski, pod kakšnimi gospodarskimi in političnimi pogoji bi jo izdatno oborožila. — Madžarski ministrski predsednik Teieky in zunanji minister Csaky sta se odpeljala v Rim, nato pa pojdeta še v Berlin. Z italijanskimi državniki bosta razpravljala o novih razmerah v Podonavju in na Balkanu. — Anglija se zadnji čas pogaja tudi s Turčijo; da ji zajamči njeno nedotakljivost. — Velik« zmago so izvojevali Kitajci. Zavzeli so mesto Kajfeng ta del važne lunghajske železnice. Japonci so v kočljivem položaju; poleg napadov redne kitajske armade morajo odbijati še četaške oddelke, ki jih napadajo za hrbtom. — Angleška vlada je že izdelala načrt glede prehrane svojega prebivalstva v primeru vojne. Racionalizirala bo pred vsem bistvena živila, tako sladkor in mast. Napolnjenih je že 60.000 skladišč in izdelanih «0 milijonov na-
kaznic. — P rezident Roosevelt je dal časnikarjem nekaj pojasnil glede svojega apela na Hitlerja in Mussolinija. Poudaril je, da. se glede njegove vsebi-r.e ni poprej posvetoval s kakšno drugo vlado, temveč da so druge vlade za vsebino izvedele šele pozneje. Naglasil je tudi, da se bodo ameriške države odslej poslužile vseh možnosti za zagotovitev miru. —Hitler bo po mnenju londonskih diplomatov v svojem odgovoru Rooseveltu obrazložil svoj mirovni načrt. Prav tako menijo, da bo Roosevelt v primeru negativnega odgovora parlamentu predložil spremembo zakona o [nevtralnosti. — V Gibraltarju se bo zbralo poleg angleških in francoskih ladij, ki so že tam, še precej nemškega brodovja, ki bo imelo v Sredozemskem morju svoje vaje. — Italijanska fašistična korporacija je na prestolno besedo svojega kralja odgovorila z adreso, ki je v njej izjavila, da je razmerje med Italijo in Anglijo prisrčno in obstoje vse možnosti, da se še poglobi. S Francijo ne živi niti v miru niti v sporu, ker Francija noče pokazati nikakršnega razumevanja za razvoj Italije. — Prvi protižidorslu zakon je sprejel slovaški ministrski svet. Po tem zakonu Židje ne bodo smeli biti več javni notarji in odvetniki. Židje so pa vsi tisti, ki se do 30. oktobra preteklega leta niso dali krstiti.
Razstavo svojih slik je priredila ruska velika kneginja Olga v Beogradu. Slikarstvu 6e je posvetila na Danskem, kamor je pribežala za časa ruske revolucije. Na njeui razstavi so razstavili svoje slike tudi drugi ruski slikarji, ki žive v Evropi.
Strop je pokapal pod seljoj Amalijo Laznikov« iz Stranic pri Celju. Nesrečnico so domači potegnili izpod ruševin z zlomljeno desno roko in vso opraskano po vsem telesu.
45.000 kvintalov olja pridelajo dalmatinski kmetje na leto. Produkcija olja je še majhna, saj so v 18. stoletju dale oljke kmetom do '190 01)0 kvintalov olja. Zdaj bodo kmetje sku-
šali dvigniti oljno produkcijo in jo izravnati z vinsko.
Elektrolmse bodo uvedli na cesti med Splitom, Trogirom in Omišem takoj, ko jo bodo |*o p ra viti in zbeloni-rali. V teh krajih je namreč dosti električne energije.
TOletnega tihotapca s« prijeli v Zagrebu. Pri Ivanu Srjanu so našli 17 kil saharina, 70 vžigalnikov in kilo kresilnih kamnov, Širjana so zaprli, vendar noče povedati, od koga je dobil toliko tihotapskega blaga.
2S.WMt glav živine m* uničili volkovi v naši državi in s tein oškodovali državo za 3 milijone dinarjev. Največ volčje nadlege je v vardarski banovini, zato imajo tukaj največ p»ov, da z njimi preganjajo volkove,
S strehe je padel 581etni zidar Henrik Lepenik iz Kamnice pri Mariboru. Nalomil si je hrbtenico in je njegovo »tanje zelo resno.
S kolom je ubil 261etnega sobvarja Ferdinanda Mlinariča iz Ribniškega sela, ‘221etnega čevljarskega pomočnika Gašperja Goričana iz Vinarjev pa hudo ranil 261etni hlapee Franc, J’re-jac iz Vinarjev. Pretepač se pred sodiščem izgovarja, da je svoje dejanje izvršil v pijanosti in jezi.
Z drugega nadstropja je skočila 19-letna Marija Cinerjeva iz vasi Sumata vra pri Osijeku, potem ko je izpila stekleničko strupa. Bila je takoj mrtva. Domači menijo, da je šla v smrt zaradi nesrečne ljubezni.
Avtomobil je trčil v kolesarja, triletnega upokojenega železničarja Martina Klinca iz Viiinarjev, na nevarnem ovinku v St. Vidu nad Ljubljano. Sunek je bil tako močan, da je kolesar
OKVIRJI
za
SLIKE, FOTOGRAFIJE, GOBELINE
JULIJ KLEIN
LJUBLJANA, Wolfova ul. 4
kmalu po prevozu v bolnišnico izdihnil, avtomobilistu dr. Benediku se pa ni zgodilo ničesar, le avto je precej poškodovan.
V cerkvi so nklali z nožem štirje bratje Jakovetiči iz vasi Žednika pri Subotici *241etnega kmeta Kazimira Anisiča. Napadli so ga iz maščevanja; eden izmeti njih se je že sam prijavil orožnikom. Anišič bo najbrže podlegel.
Pod vlak je skočil Milosav Jovanovič, milijonarjev sin iz Beograda. Zašel je v slabo družbo in izvršil samomor, ker iz nje ni našel izhoda.
Svojo gospodinjo je zastrupila 36-lelna dekla Marija Klepejeva iz Zaloga pri Žalcu. Z gospodarjem Štukov-nikoin je imela razmerje, ki ni ostalo brez posledic. Da bi stvar uredila, sta se brezsrčneža sporazumno odkrižala Šfukovnikove žene. Zločinca sta že v roki pravice.
Svojo izvoljenko in sebe jc ustrelil 271etni zobotehnik Boštjan Vigele iz Maribora. V smrt sta šla zato, ker starši 1 Heine Kristine Štanipferjeve niso bili zadovoljni s hčerinim ljubčkom.
Iskre iz lokomotive so zažgale slamo v treh vagonih tovornega vlaka med postajama Brčko in Vinkove!. Ogenj je uničil tudi lesene dele vagonov in znaša škoda več ko 100.000 dinaTjev.
Avtomobil je povozil loletnega Josipa Golobiča iz Murskega Središča. Fant je prišel pod avlo zaradi svoje neprevidnosti, kajti avtomobilist Marko Leitner, veletrgovec iz Čakovca, je vozil pravilno in dajal znake s hu]X).
Na skalnati groben je zavozil nizozemski parnik Rosenburg« v bližini šibeniskega pristanišča. Na parniko-vem dnu je nastala velika luknja in je parnik komaj privozil v pristanišče. Moral je v popravilo v ladjedelnico.
Cigani so pretepli zakonca Zadrav čeva v vasi Stari grad pri Koprivnici, ker jim na zahtevo nista mogla izro čili denarja. Xa|s*-led je Zadravec ciganom ponudil dinar in pol — ves
IllltlllllttlllilllUIIIIIICI'
KOLESA!
nizkih cenah.
5 NOVA TRGOVINA|
§ TYRiEVA (DUNAJSKA) CESTA 36 §
nasproti Gospodarske zveze Sjj
riMKIlllllllllltllllll Hlinil Hilli mir
denar, ki ga je premogel. Rojianske cigane so orožniki že izsledili.
Nož je zasadil v vrat motociklist Anton Androvič delavcu Stanku Resniku iz Zagreba. Ker se mu ni pravočasno umaknil s poti, se je začel med njima prepir, ki se je končal z Resnikovo smrtjo. Ubijalca so že prijeli.
Za hudimi opeklinami sta umrla kmeta Franjo Sehnnr in Peter Ntiru-berger iz Cerovca pri Kutjevu. Padla sta v rezervoar z vročim »komonte-strauskim produktom špirita, ki sta ga v tovarno prišla iskat za živinsko krmo.
Tri viuičarije so zgorele v Vičan-skein vrhu med Vel. Nedeljo in Ormožem. Goreti je začela viuičarija posestnika Munde iz Ledineev, ogenj se je pa razširil tudi na viničariji trgovca Ivana Medika iz Vel. Nedelje in posestnika Cvetka iz Ledineev. Škode je za 100.000 dinarjev.
Voz kamenja se je zvrnil na 471et-nega Franca Ojstrška z Ojstrega pri Las trem. Zlomilo mu je levo roko v ramenu in so ga odpeljali v celjsko bolnišnico.
Hrvatsko Primorje bodo elektrificirali in so že začeli z delom v Vino-dolu, kjer bodo zgradili vodno električno centralo.
Velik ribnik bodo uredili v reki Bosni. V njem bodo gojili potočne postrvi. Zemljišče je dolgo šest kilometrov in ustreza vsem pogojem za gojitev postrvi.
Na leto dni ječe je obsodilo okrožno sodišče v Mitroviči 'JOletno kmetico Marijo Kelerjevo, ker je e'sekiro ubila svojega moža. Zločin je izvršila zato, ker je mož nečloveško ravnal z njo in njeno l‘21etno hčerko in jima grozil s smrtjo.
2600 let staro ilirsko grobišče so odkrili v Kranju, kjer kopljejo temelje za novo vilo tovarnarja Adolfa Praha. Grobišče izvira iz starejše halštatske dobe. Odkopali so pet žar s pepelom, bronaste okraske in več glinastih posod.
Hmeljevke so pokopale pod seboj
671etnega posestnika Razborška iz Dre-šinje vasi pri Celju. Razboršek je takoj umrl.
Hotel »Plitvice« ob Plitvičkih jezerih je pogorel. Škodo cenijo na 8 milijonov dinarjev, vrhu tega bo pa prizadeta tudi sezona ob Plitvičkih jezerih.
Z nožem in s sekiro je pobil svojo ženo 27ietni delavec Aleksander Sta-lič iz Subotice. Zločin je izvršil v pijanosti, ko mu je žena povedala, da ni plačala računa v trgovini, ker še ni dobila plače.
Največ elektrike porabi v naši državi na leto mesto Maribor. Letos so Mariborčani porabili 26,955.900 kilovatnih ur električnega toka. Tako veliko uporabo je pripisati pred vsem industriji in obrti.
Trojčke jc povila v celjski bolnišnici žena čevljarskega mojstra Viktorja Vebra iz Gaberja pri Celju. Trojčki, dve deklici in deček so krepki in zdravi, prav tako njihova mati.
Listek ».Družinskega tednika*1
Ženske na prestolu
Tri Egipčanke kraifevskega rodu
V egiptovski kraljevski rodbini je dosti mladih ljudi. Od kraljice-matere, ki je prišla, v Evropo v elegantnih toaletah brez pajčolana in drugih oblačil, značilnih' za muslimanke, do kralja Faruka in princese Favzije, ki se je pravkar poročila, in najmlajšega kraljevskega deteta.
Kraljica Nazli
Maja leta 1919. je postala gospodična Nazli A bdel Rahim Sabrijeva žena kralja Faruka L Doma je iz ene najznamenitejših egiptovskih rodbin in je pravnukinja nekega Napoleonovega višjega častnika.
Konjeniški častnik Saive je zapustil Francijo po padcu cesarstva. Bil je zvest svojemu gospodarju in ni hotel služiti Ludoviku XVIII. Zato je odšel in ponudil svoj meč kedivu Mehmedu Aliju, ki je v tem času osnoval egiptovsko kraljestvo.
Častnik Saive jc ustanovil egiptovsko vojsko in postal njen vrhovni poveljnik. Proslavil se je v neštetih bojih in se tako navadil zemlje, ki ga je sprejela, da se je odločal prestopiti v islam V Egiptu se je tudi oženil in si
ustanovil družino. Zgodovina ga pozna pod imenom paše Solimana.
Njegova pravnukinja, kraljica Nazli, je postala egiptovska vladarica v zelo težkem času. Tedaj so po Kairu in Aleksandriji divjali uporniki in mlada žena je bila v teh težkih trenutkih svojemu možu nad vse vdana prijateljica, ki jo je tako potreboval.
Mlada kraljica je bila vzorno vzgojena, vrhu tega se je pa zavedala svojih dolžnosti kot žene in kraljice.
Leta 1920. se je rodil sedanji kralj Faruk, naslednje leto princesa Favzija, za njo pa nekaj let požre je druga za drugo njene tri sestre Faiza, Faika in Fatija. Zanimivo je, da se vsa imena članov kraljevske egiptovske rodbine od kralja Fuada dalje — njegovi materi je bilo ime Perial — začenjajo s črko f. Tradicije ni opustil tudi zet kralja Fuada, Fakri-paša, egiptovski poslanik v Parizu. Ko je kralj zasnubil gospodično Zulfikarjevo, je tudi ona dobila ime z začetno črko f — Farida — tako je danes ime egiptovski kraljici.
Vso svojo pozornost in nežnost je kraljica posvetila vzgoji svojih otrok. Kralj Faruk in vse princese so tako plemenite, da se priljubijo vsakomur, ki jih sreča med njihovim bivanjem v Evropi.
Kraljica Farida
Sedanja egiptovska kraljica, poprej gospodična Zulfikarjeva, je hči visokega dostojanstvenika na egiptovskem dvoru. Se pred dvema letoma je bila mlado, lepo vzgojeno in marljivo dekle, ki je z zanimanjem sledila pouku
v zavodu Notre-Dame-de-Sion. Njen cilj je bil francoska višješolska diploma. Te pa ni dosegla, ker so jo vzeli iz zavoda in jo odtrgali od učenja; odšla je na potovanje z mladimi kraljevskimi Rrincesami. Potovanje je bilo pa samo uvod v zaroko s kraljem, ki je svetovni tisk o njej na dolgo in široko razpravljal.
In tako je mlada kraljica Farida osvojila srce vsega svojega naroda, ker si ni mogla prisvojiti višješolske diplome.
Ti dve ženski, ki stojita na čelu svojega naroda, imata vse lastnosti Egipčanke. Pred petdesetimi leti so začele
Banka Baructi
11. Ruc Auber, PARIŠ (9e)
Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64 Bruxelles; Holandija: ŠL 1458-66. Ded. Dienst; Francija šL 1117-94, Pariš; Luxera-burg: št 5967, Luxemburg.
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.
tudi te potomke starega naroda počasi napredovati. Tako je danes na vseučilišču v Kairu vpisanih veliko študentk na filozofski in pravni fakulteti. Postale so že tudi odvetnice in zagovornice. Prav tako je nekaj Egipčank zdravnic in kirurginj, ki uživajo popolno zaupanje svojih pacientov.
Prineesa Favzija
Tudi o mladi iranski prestolonasled-nici, princesi Favziji, je mnogo pisal svetovni tisk, posebno zdaj, ko se je poročila. Posebno dosti je bilo pisanja o njeni doti, bali in briljantih, ki jih je nosila pri poroki. Poleg drugega vemo, da je princesa nesla s seboj v Teheran šest krznenih plaščev iz srebrnih lisic, bizona, ast-rahana in dva iz hermelina. Zime v Teheranu so namreč precej mrzle.
Pariški krojači so ji sešili sto športnih in sto večernih oblek.
Toaletne priprave mlade princese so vse iz zlata in vanje se vdelani briljanti v obliki začetnih črk princese in princa Hapura, njenega moža.
Da so spravili v Iran vso dragoceno nevestino opremo, so potrebovali dve sto posebno pripravljenih kovčegov z začetnimi črkami mladoporočencev, letnico in egiptovsko krono.
Orient se je moderniziral, a priznati moramo, da so se še v teh časih materializma in industrializma ohranile stare navade; njegova poezija, čarobna lepota največjih zgodovinskih razdobij njegove preteklosti, razkošne povorke in nakit, ki z njim tako rad krasi svoje lepe princese.
Ustrelil se je S?01elni pese«;
Konrad Oekerl iz Št. lija v rieali. V smrt je šel zato. ke gel preboleti materine izgube.
\ Dravo je skuril (Kletni Al< viničar iz Rucmancev pri Sv.
Našli so ga že mrtvega. Ka gnalo v smrt. ne vedo.
Ocetno kislino je pil trileti Dragutin Svenda iz vasi Bobe Varaždinu. Ko staršev ni bile je segel po steklenici na mizi i precej kisline. Starši so ga 11 mrtvega.
Umrl je najstarejsi gasilec v SOletni C!joka Živanovič iz Si Mitroviče. Živanovič je ustanov sto voljno gasilsko Pelo v Srems troviei in je bil pol stoletja nji celnik. Od estonske republike je odlikovanje kot najstarejši aktiv silec v Evropi.
Na smrt na vešalili je obsodilo sko okrožno sodišče 521etnega sl ^kega pomočnika Jurija Zabukt |z, pramelj pri Celju. V oktobru teklega leta je ob Voglajni zasti s ciankalijem 42letno Ivanko Zal skovo z Milanovega vrha pri Čabn se polastil njenega denarja. Mor kazni ni sprejel.
Požar je zajel velik Kollnerjev g< nad železniškim mostom v Slovenji Gradcu, (loreti je začelo, ker so žek inski delavci zažigali suho travo i železniškem nasipu in se je ogenj ra siri) v gozd. Gasilci so požar lokal zirali, vendar je škoda precejšnja in j bomorala najbrže poravnati železnica TT l111^1 j« zasula 401etnega Alojza Unetiča, rudarja v vzhodnem delu trboveljskega rudnika. Ker je bil glo-
v.°. v. rovu> se ni mogel pravočasno rešiti iz njega in je v njeni našel smrt. V zapadnem delu se je pa nemarno ponesrečil 57letni Miha Leskošek in je njegovo stanje zelo resno.
' Ljubljanico je padel in utonil ooletni Janez Sirnik, upokojeni železničar iz Kašlja pri l)ev. Mariji v Po-*ju. Pokojni je bil oče šestnajstih otrok; od teh jih živi še devet in so že v®i preskrbljeni.
^ drvečega brzovlaka je skočil ^Sletni brezposelni Janez Orehek iz Moravč. Pri skoku je s tako silo uda-riJ ob tračnice, da je omedlel. Orehek J11 imel vozne karte in je skočil 7. brzovlaka pri Litiji, da bi imel naj-oližjo pot v Moravče Reševalci so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico.
Finančni minister je prepovedal 'nos lOOOdinarskili, 500dinarskih in lOOdinarskih bankovcev za več kakor oOO dinarjev iz inozemstva, da bi tako Preprečil nedovoljen prenos kapitala cez mejo. Inozemci naj pošiljajo denar v našo državo v tujih valutah.
Nj. Vel. kraljica Marija je darovala dragoceno zastavo kot prehodno, nagrado pri tekmah višjih oddelkov članic SKJ. Za pridobitev zastave bodo sestavili poseben pravilnik, ki bo podoben pravilniku za pridobitev meča olagopokojnega kralja Aleksandra pri tekmah članskih vrst.
V Zagrebu se je te dni vršil šahovski turnir za prvenstvo Jugoslavije. Meslo prvaka Jugoslavije je dosegel Velemojster dr. M. Vidmar. Končno stanje tega turnirja je naslednje: dr. Vidmar 10'/s točke; 2. Tomovič K* točk; 8.-5. Vukovič, K os tič in Sclireiber po 9 Vs točke; 6. in 7. Pirc *n Vidmar ml. po 9 točk; 8. Prein-falk 8 Vs točke; 9. in 10. Avirovič in Broder po 8 točk; 11. Lešnik 7 'h točke itd.
Tretji rudnik molilidenove rn le so odkrili ob reki Tanka litina, 35 km °d Vranske banje v zvezi s svinčeno rudo. Molibden je važna kovina, ki jo dodajajo železu za proizvajanje specialnega jekla. Dva druga molibdenova rudnika sta še v Mežici in v planini Besna kobila blizu Bosiljgrada.
Ljubljano je zapustil divizijski general g. Djordje Lukič. Odšel je na novo službeno mesto kot pomočnik ministra vojske in mornarice. Junaški Šu-madinec si je pridobil med Slovenci veliko simpatij, a tudi sam je zanesljivo odnesel iz Slovenije najlepše spomine. Na novem službenem mestu mu želimo mnogo novih uspehov!
Z motiko je mahnil po glavi neki posestniški sin iz Dežna pri Makolah 21 letno dninarico Terezijo Colnaričevo, ker je zahtevala, naj plača alimente za nezakonskega otroka. Prepeljali so jo v mariborsko bolnišnico.
(iostje so napadli gostilničarja Josipa Jageriča s Boličkega vrha pri •Gornji Radgoni. Gostilničar je hotel podivjane fante pomiriti, ti so pa navalili nanj in ga tako obdelali, da je moral iskati zdravniške pomoči.
Nemško vojaško letalo je pristalo v celjski okolici. Pilotu je zmanjkalo bencina in jo moral pristati na naših tleh, vendar je mislil, da je že doma. Po preiskavi naših oblasti so tank letala spet napolnili z bencinom in Nemec ie odletel domov.
Velike poplave so nastale v Bosni zaradi taljenja snega in močnih nalivov. Reke so tako narasle, da so prestopile bregove; velika voda ovira tudi železniški promet na progi Sarajevo— 15rod, ker izpodkopuje železniške tračnice.
uejiu i/------
pri jateljicah; zdaj je uuun nguvec i skoraj vse ukradene predmete nazaj.
Orožniki so ubili hajduka Miloša Vojinoviea v bližini Previja v Srbiji, ko jim je hotel pobegniti. Po gorah se je skrival zaradi umora nekega svojega prijatelja. Ko so ga zasledovali orožniki, je začel streljati nanje in dva ustrelil. Svojo podivjanost'je pa tudi sam plačal z življenjem.
Denar je ponarejal 281etni tkalec Franc Kozar iz Dobrave pri Mariboru. Prijeli so ga, ko si je s ponarejenim lOdinarskim novcem kupil cigarete Na njegovem domu so našli modele za vlivanje 20- in lOdinanskih novcev. Izročili so ga sodišču.
Pod vlak je skočila 211etna služkinja Ivanka Friškovčeva, doma iz Zevč pri Velenju. Obupala je zaradi nesrečne ljubezni.
Svojo izvoljenko je ustrelil iz ljubosumnosti, nato pa še sebe 311etni delavec Jože Vedenik iz šešč pri Št. Pavlu pri Prel>oldu Ko je na strel prihitela v sol>o sestra Vodenikove izvoljenke, sta bila Vedenik in 271etna delavka Pavla Makova že mrtva.
Okrog 447 let staro židovsko grob nico so odkopali delavci v Mariboru, ko so kopali na tako imenovanem ?.i dovikem polju . V njej so našli čisto ohranjen človeški okostnjak; shranili ga bodo v mariborskem muzeju.
Pred kratkim je postala ____________
ke nove pariške plesne revije, ki so jo pa šele začeli pripravljati, plesalka Li-liana Ellisova. Vodja reklamnega oddelka tega podjetja, je debil naročilo, naj ustvari reklamni lepak, ki bi novo mlado plesalko predstavljal v kar moči verni — in kakor se za Pariz spodobi — zapeljivi sliki. Zal pa mu fotografije, ki mu jih je v ta namen izročila plesalka, niso prav nič ugajale. Več fotografov je potrpežljivo foto-
Želja vsakega je, biti okusno oMelen
Postrežemo Vas z Izbranimi najnovcjaimi vzorci, ki sl jih hrezobvezno oglejte prt
VONtlNA
Mamifakturna trgovina Prešernova 16 nasproti Mestne hranilnice.
NADSTROKOVNJAKI
Pred kratkim je sodišče v Cansas Cityju obravnavalo neki umor. Obto-ženčevo krivdo so izdali sledovi ilovice, ki se je držala njegovih čevljev. Nekaj te ilovice so našli tudi v sobi, kjer je bil izvršen umor: Ko so vprašali za svet strokovnjaka, je povedal, da se takšna ilovica najde samo v nekem kraju v Arizoni. Ko se je sodišču posrečilo ugotoviti, da je bil obtoženec res nekoliko poprej v tisti arizonski pokrajini, je imelo jasen dokaz njegove krivde.
Omenjeni strokovnjak, ki bi zaslužil ime »najboljšega strokovnjaka za ilovico na vsem svetu«, je vse svoje življenje posvetil proučevanju raznih vrst ilovice. Vselej ga pokličejo k procesom, kjer je treba ugotoviti, odkod izvirajo sledovi ilovice. Nič manj zanimiv pa ni njegov tovariš, ki je najboljši »lesni detektiv« na svetu. Ta mož je igral v Hauptmannovem procesu odločilno vlogo: posrečilo se mu je dokazati, da je bila lestev, ki so jo rabili ugrabitelji Lindbergovega sinčka, prav iz takšnega lesa, kakor lestev, ki so jo našli na Hauptmannovem domu. Do takšnega sklepa je mogel priti le strokovnjak, ki natanko ve, kakšno vrsto lesa predeluje vsaka izmed 60 tisoč ameriških žag in kakšne stroje pri tem uporablja. Vedel je tudi povedati — in to je nejevernim časnikarjem po procesu tudi dokazal — iz katere tovarne je kakšna vžigalica, čeprav ni poprej videl škatlice.
Čeprav so ti »nadstrokovnjaki« za sodišče izredno važni, je vendar njihovo delovno področje v industriji. Mnogi izmed njih dosežejo tako sijajne uspehe, da poleg njih zatemne vsi evropski strokovnjaki dobre kapljice. Velike ameriške uvozne tvrdke kave imajo v svoji službi strokovnjake, ki sleherno vrsto kave ločijo že po okusu; ko jo pa pijejo že kuhano, lahko povedo, ali je koza ali skodelica počena. V tem slučaju ostane od prejšnje kuhe v razpoki le neznatna kavna količina. Ta ostanek ima nekoliko grenak in žaltav okus, ki ga občutljivi strokovnjakov jezik takoj občuti.
Tudi strokovnjaki za tobak so pokazali že sijajne uspehe: če povohajo kepo tobaka, lahko ugotove, če so v njem preveč kisli listi; potem so vse cigarete, ki jih napravijo iz tega tobaka, slabše kakovosti. Pa tudi že gotove cigarete preizkušajo. Iz škatel
PRIHODMI TEDEN
vas bo naša 9. stran prijetna presenetila!
Ne samo da boste na njeji opazili mnogo velezanimivih novosti; našli boste tudi novo rubriko, kjer bodo — prav tako kakor v .Zrcalu naših dni* — imeli naši bralci glavno besedo in domovinsko pravico. Ta stran vam bo odslej kakor ljuba prijateljica, vselej nova, vselej drugačna, vselej zanimiva. Predstavila se vam bo v prihodnji številki. Podrobnosti ostanejo kajpak še skrivnost, obljubimo vain pa, da vaše pričakovanje ne bo razočarano. Torej
PRIHODNJI TEDEN
POZOR NA 9. STRAN!
grafiralo plesalko v vseh mogočih prizorih. A ves r jihov trud je bil zaman. Vodja reklame je sleherno fotografijo zavrnil.
Slučajno je pa dobil v roke sliko neke neznane plesalke. Bil je silno navdušen zanjo in se je takoj oklenjl svojega, kakor je sam meril .genialnega' načrta. Iz obeh fotografij plesalk je dal napraviti eno samo sliko plesalke, ki naj bi predstavljala r.avo revijsko zvezdo Liliano Ellisovo.
Ko je imel vodja reklamnega oddelka to fotografijo kmalu na to v rekah, je bil silno navdušen. Saj je bil to res sijajen, učirkovit reklamni lepak. Fotografijo z neznano plesalko so namreč »obglavili« in njeno glavo nadomestili z glavo Liliane Ellisove, Že nekaj dni nato so se na vseh oglih blesteli velikanski lepaki nove plesne zvezde. Vodja reklamnega oddelka si je mel roke; bil si je v avesti svoje »genialne« domislice, ki bo prav zanesljivo imela za posledico do poslednjega kotička zasedene predstave.
A njegovo veselje rd dolgo trajalo. Kakor pogosto v življenju, je tudi v tem primeru slučaj igral odločilno vlogo. Na nepojasnjen način, sam Bog si ga vedi kako, je eden izmed lepakov poromal tudi v London. To pa še ni bilo dovolj. Goli slučaj je namreč tudi hotel, da je lepak prišel pred
obleko in površnik. S kam-as postreže popolnoma po akturna veletrgovina
if\
otljo
pd Škafu"
   ^1-uiCg te zabavne komedije. Diara Chasova si od; tega procesa ne obeta samo mastne vsotice za odškodnino, temveč tudi — kar je zanjo važnejše — bombno reklamo!
Osebne vesti
Poročili so se:	V	Ljubljani:
Hrnest Fleisclimau, poštni uradnik i* Trbovelj, in gdč. Mimica Vahnova, uradnica; g. Damjan Vahen, književ-; nik in gdč. Minka Komanova, polic, uradnica. N a Kak o v n i k u p r i L j.: g. Avgust Koščak, kapetan 1. razr. v Zagrebu in gdč. Zupančičeva z Rakov-; nika. 1’ r i Sv. Juriju ob Pesnici : g. Ivan Židanik, veterinar iz Ma-I ribora in gdč. Marija Fidelova z Jur-' skega vrba. V St. H u p e r t u n a Dol.: dr. Jože Jaklič, zdravnik v Sarajevu in gdč. Brezovarjeva iz Št. Ruperta. V Brežicah: g. Ivan Ciru-bič. občinski tajnik v Brežicah in gdč. Ivanka Setinčeva, hči pos. iz St. Lenarta. — Obilo sreče!
Umrli so; V Ljubljani : Božena Ozvaldova, roj. Zemkova; Marija l*a-; peževa, vdova po predpazniku prisilne delavnice; Antonija Starčeva, žena elektrotehnika iz Kranjske gore; Ivan Fabjan, žel. zv. v |>ok.; Sftletni Lih*-; pold Furlan, nadučitelj v pok.; Anto-I ni ja Taborova; Stane Čuk, uslužbenec drž. žel.; Zorka Žitkova, priv. uradnica; dr. Franc Frlan. odvetnik. V Celju : Ivan Burdian, šol. upravitelj v pok.; ‘!71etni Jože Stanič, trg. pomočnik; Barbara Kurinčičeva, vdova; Mihael Levstik, učitelj v pok; Cecilija Lisjakova, žena upok. žel. V M a r i -! boru : 531etni Štefan Kotnik, pna. iz Frama; Antonija Solakova, vdova po; mesarskem mojstru. V Ž u ž e m b e r k u : Anton Škrbe, trg. in pas. N a Ježici: Ivana Dolini kar jeva, učile-; Ijiea. V Novem mestu: ga. Koše-letova, žena žel. V Hrastniku: .losi]) Hofbauer, irg. V št. 11« pertu p r i G o m i 1 s k e m : Helena Turkova, roj. Zagožnova. V št. Pavlu' pri Preboldu: Alojz Kupe«, pos. V Stražišču pri Kranju: Ja- \ liez Oman, tovarniški uslužbenec. N a P o 1 u 1 a h pri C e 1 j u : Mletni Mirko Frankulov, upok. vodja zemljiške j knjige. V Domžalah: Marija l’še-j uičnikova, roj. Jauuševa. V Mostah
?ri L j.: Martin Tomažič, delavec. V , i m b u š u :	Lina Robičeva, )>os.:l
Jernej liazbaršek, velepta. Na V a č a h pri Litiji: Barbara Kirnov-; čeva, roj. Zarnikova. V Laškem:: jledviga Hermannova, vdova po trg. inj pos. V Pudobu pri Rakeku:' Anton Kandare, lesni trg in pos. — Naše iskreno sožalje!
Letos »Družinski tednik«j • stalno na 12 straneh! •]
Tako dobra Je ku-hin/ska čokolada MIRIM, da /o naj-rafše tem kar z obema rokama.
K
MIRIM
KUHINJSKA
ittilti t»M *•*>* »» I >“*«u
na&fi dni
Za vsa* prispeven v tej rubriki plačamo 20 din
Higiena!
Zmerom in zmerom nas opominjajo u uie o higieni. Čudno je pa («, d ti c prav tisti, ki bi morali e teni, po-iedu dajati dober zgled, ne ravnajo >o najbolj preprostih higienskih ]rra-ilih.
Hodim v znano srednjo šolo; v ■ njej moramo trikrat na teden po Idve uri, gledati kaj čudno pljuvanje nekega znanega profesorja.
Komaj sede, že prične pljuvati zdaj • na desno, zdaj na levo. A to mu še ■ne zadošča! Hodi med klopmi in tudi 'tam nadaljnje svoje delo. Vri tem pa •gladi nas dekletu po licih in laseh.
Nam ubogim študentkam se kar ' vzdiguje. A nikar ne mislite, da je •naš razred brez pljuvalnika!
Študentka
Brez konca...
Preteklo nedeljo sem bil na izletu v okolici šmarne gore in sem domov I grede stopil v bližnjo gostilno. Ne-Inadoma zaslišim neko udrihanje in psovke v nemščini, češ da bi gostilni-Ičarji morali obvladati nemščino že 1 zaradi tujcev. Radoveden, kdo tako : udriha, sem zagledal nekega znanega ! gospoda, ki ni tujec, temveč Jugoslovan.	S.	B.
Dobra vzgoja
Ko sem se pred nekaj dnevi spre-hajal po Mestnem logu, sem opazil 'nekega dečka, ki je pravkar ustrelil s fračo našo najkoristnejšo ptico, sinico. Sinica je padla na tla. Deček jo je pobral ter jo začel na moč tolči ob drevo. Ko sem se mu približal, je naspol živo ptico urno vtaknil v torbico. Vprašal sem ga: »Zakaj pobijaš koristne ptice?« Deček mi je odgovoril : »Ker mi je dolg čas. Saj tudi moj ata strelja ptiče, kadar mu je dolg' čas!«	Opazovale«
Žalostno!
llila sem priča žalostnega dogodka. Ko se sprehajam po ljubljanskem ! predmestju, vidim štiri dečke v starosti od 14—18 let. V bližini je bil ;travnik. Mirno zavijejo tja. Na le-ipem pa zaslišim, kako nekdo kriči. Stopila sem bliže in videla sem pri-|zor, ki sem se ga najmanj nadejala. Največji se je vrgel na najmanjšega ; dečka in ga tepel in suval, druga dva Ista mu pa pomagala. Iz pripovedovanja najmlajšega sem potlej spoznala, da so mu hoteli vzeti denar. Če ne bi vmes posegli ljudje, bi se i zgodilo bogve kaj. Na tej sličici se jasno zrcali vzgoja današnje mladine, ki so ji vzgled odrasli.
Opazovalka
Maščevanje
V našem kraju živi neka ženska, ki je bila obsojena zaradi tatvine. Nad sosedi, ki so pričali proti njej, se je sklenila maščevati, in sicer na ta način, da draži njihove 7 do Sletne ; otroke. Otroci ji odgovarjajo, zdaj ; j ih pa hodi tožit v šolo zaradi slabega vedenja.
Ali ima takšna zloba kakšno mejo?.
K. J. V.
Elegantna obleka — prazen žep
Okrog stojnice s sadjem je stalo več gospodinj. Nehote so se vse umaknile elegantno oblečeni dami. Tudi branjevka je bila z njo nehote bolj prijazna, saj — obleka naredi človeka.
Dama je z ukazujočim glasom zahtevala X kg breskev. Branjevka ji je postregla. Še druge gospodinje so medtem zahtevale različne stvari. Branjevka je stregla. Nenadoma je pa vzkliknila: "Kje pa je dama * breskvami, saj jih ni plačala!« O dami res ni bilo ne duha ne sluha , — razen tistega, s katerim se navadno preveč poliva »elegantna dama.c
Po mojem res napravi takšna obleka temu primernega človeka!
Bog ve, če ni tudi tista obleka tako plačana, kakor so bile branjevk in« breskve.	Oemdka.
Velika Britanija ne drži v Sredozemlju križem rok,
sveta. Na ievi pristanišče z vojnimi ladjami. Pred l
mrnm
Mož dveh sester'
Drzna igra ameriškega slepar/a
Newyork, aprila.
Frank Patric je bil nasproti damai vselej gentleman od nog do' glave. E je prikupne zunanjosti, znal je sijaji .govoriti in tako ni čudo, da je že ska srca osvajal kar na debelo. To mu je vselej posrečilo tudi zaradi šc kov cvetlic, ki jih ni nikoli poza prinašati tisti dami, ki je bila rav »kraljica« njegovega srca. Tako je k sen šopek cvetlic poklonil tudi Dc res Gweinerjevi. Rada ga je spre j iz njegovih rok, saj ji je bil mit postavni mladenič že dolgo na n simpatičen. Niti pomislila ni, da ji poklon napravil samo zaradi njeni bogastva.
Poroka
Dolores je še naprej prijavno sp jemala Franka in njegove poklone tako je razumljivo, da je pristala, ji je ponudil zakon. Prav tako je p stala, ko je izrazil željo, da se pore izvrši v največji tajnosti. O srečni trenutku svojega življenja je Dolo: obvestila samo svojo sestro, živečo San Franciscu.
Z denarjem svoje žene je Frank ravnal svoje dolgove in druge obv nosti. Začel je potovati po Združe: državah in je bil pogosto tudi po c tedne zdoma.
Dvojni zet
Kljub temu je bila pa Dolores neizmerno srečna, saj je bil njen mož .še zmerom na moč ljubezniv in uslu-JŽen in ji ni nikoli pozabil s potovanja prinesti kakšno redkost.
Zanimal se je tudi za njeno sestro ..in je izvedel, da je tudi ona bogata. jLepega dne, ko je prišel s potovanja, je povedal svoji ženi, da ima prijatelja, ki bi se rad poročil z njeno sestro. Dolores, je svojo sestro Mildrad
vedeževalcev v Juzm Afriki
Capetown, : aprila.
Policija v Južni Afriki: skuša z največjim naporom pregnati praznoverje med domačiri, da,.bi tako padlo število zločinov, ki jih izvršujejo posredno ali neposredno -vedeževalci med domačini.
Čarovniki, vedeževalci in preroko-
po nasvetih vedeževalcev, ki zuiav„u, m taso zakrive mnogo zlo-v: vsakem nevarnem primeru izjavijo, činov.
da bo bolnik ozdravel le, če si bo pri- Mnogo smrtnih primerov je zlasti skrbgl zdrav človeški organ, da bo z poleti ob suši ali poplavah, ko kmetje
po nasvetu vedeževalcev doprinašajo **********♦♦♦♦♦♦♦♦«♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦» žrtve raznim božanstvom.
Tudi Švicarji so pripravljeni. Na sliki: 13(1 km dolga švicarska Maginotova črta od Konstance do Bazla. V zemlji so skriti jekleni stebri, ki lahko vsak trenutek šinejo kvišku in zabranijo sovražniku vdor na švicarska tla.
,pbvestila o nameri domnevnega gospoda Richarda Rounda.
Ta gospod, ki kajpak ni bil nihče ,drugi kakor Frank Patric sam, se je Jepega dne znašel pred Mildrado. Bil ji je tako všeč, da se je do ušes za-£jpbila vanj. Takoj sta se poročila in :tudi ta poroka se je izvršila popolno-tna na tihem. Mildrad kajpak niti sabljala ni, da je njen mož tudi mož nje-jie sestre.
Konec komedije
Zdaj se je začelo potovanje od ene sestre do druge. Treba je reči, da je ,dvojni zet skrbno opravljal svoje zakonske dolžnosti. Sestri sta si dopisovali in sanjali, kako lepo bo, ko bosta počitnice preživeli skupaj s svojima možema. To je trajalo celo leto. Frank je pa kmalu zavohal, da njegova tla niso bogve kako zanesljiva. Spoznal je, da komedije dvojnega zakona z dvema sestrama ne bo mogel doigrati, zato jo je lepega dne neznano kam popihal. Kajpak ni pozabil vzeti s seboj denarja svojih žen.
Ko sta Dolores in Mildrad teden dni ostali brez moža, sta o izginotju obvestili oblasti. Preiskava je kmalu ugotovila, da sta prišli v roke nega sleparja.
Franka Patrica so prijeli v trenutku, ko je hotel zbežati iz Amerike. Sodišče ga je zaradi bigamije obsodilo na deset let ječe. Zaradi tega sta pa naj-brže najbolj nesrečni Dolores in Mildrad. ki bi rade volje pristali na življenje z istim možem, ker ga obe še zmerom neizmerno ljubita.
valke, ki se bavijo v teh krajih z ma-zaštvom, zapisujejo bolnikom navadno takšne recepte, da bolnik kmalu — zapusti ta svet. Zdravljenje po njihovih navodilih je včasih — samomor. V preteklih mesecih je policija v Ca-petovvnu odkrila štiri takšne zločine, število žrtev je pa najbrže še večje, toda svojci žrtev si ne upajo sv rje nesreče naznaniti oblastvom, ker se boje maščevanja.
Mnogo domačinov, zlasti starih, 4e
ii pometač ni maral ide za najdene stvari
Sofija, aprila
n Kočev-Angelov, cestni pome-bivši podčastnik, ki je prišel ega čina zaradi hrabrosti v voj-pred kratkim pometal bulvar > Bctev« m pri tem našel ročni . Pobral ga je in mimoidoče za-aševati, čigav je kovčeg. In res uglasil njegov lastnik Hristo Ni-iz Plovdiva. Iz hvaležnosti mu je dati nagrado, a ta je ni maral ti. Dejal je, da izpolnjuje samo dolžnost, ki zanjo prejema plačo, dsednik sofijske občine je javno ilil plemenitost svojega usluž-
i oranju je odkril zlato
London, aprila, eki farmar blizu Lcvdona je te dni i svoje njive. Ko je plug zarezal tovo brazdo, je zadel ob nekaj tr-ja. Bil je nekakšen star čevelj, poln tnikov. V njem so bili zlatniki še 1860. leta.
še preden je farmar mogel prepre-ti, so sosedje navalili na njegovo jivo in pričeli razkopavati in orati na se strani, v upanju, da bodo našli e kakšen zaklad. Doslej sreča še nošenemu ni bila mila.
,Prva ljubezen' Deanne Durbinove
Hollywood, aprila. Doslej je slavna mlada filmska igralka Deasna Durbinova igrala v svojih filmih samo vloge naivnih deklic. Letos je pa izpolnila svoje sedemnajsto Ker so se takšni zločini pogosto po-1 leto in se bo pokazala na filmskem navijali tudi v mnogih južnoafriških i platnu prvič v svojem življenju kot — krajih, je policija napela vse sile, da! ljubimka. Njen prvi ljubezenski film bo enkrat za vselej pregnala to veliko' bo imel simbolično ime: .Prva ljube-prazsovernost.	j	zen-. Soigralec in glavni junak filma
Alžirski mohamedarei protestirajo v Bonu proti italijanski zasedbi Albanije.
i štiriletni iraški kralj Fejzal II. je za rede! iraški prestol po svojem očetu1 Gaziju, ki se je pred nekaj tedni na vožnji z avtom ubil.
njim zamenjal bolnega. Vedeževalci največkrat zahtevajo, naj jim prinesejo gorko človeško srce, jetra ali kaj podobnega. Mnogi poslušajo te nasvete
Zaljubljeni zločinec
Newyork, aprila.
V Foals-Churchu v Združenih državah je pred nekaj dnevi iz ječe pobegnil neva:en zločinec. Uprava kaznilnice je bila pa zelo presenečena, ko se je čez dva dni sam vrnil v zapor. Povedal je, da ga je k begu napotilo hrepenenje za nekim dekletom, ki jo je poznal še preden so ga v teknili pod ključ. Ko je govoril z njo, je bil zadovoljen in se je sam vrnil pod ključ.
Finska mladina zida trdnjave
Helsinki, aprila.
Več tisoč finskih učenk in učencev se je ponudilo, da bodo preživeli svoje počitnice v obmejnih krajih, kjer bodo pomagali zidati utrdbe za vanje finskih meja. Finska vlada to velikodušno ponudbo finske z veseljem sprejela.
bo simpatični francoski filmski igralec Charles Boyer.
Danske žene zahtevajo smrtno kazen za detomorilke
Kjobenhavn, aprila. Danska zveza žena-gospodinj zahteva v zvezi z gnusnim ubojem neke šestletne deklice, smrtno kazen za morilske matere. Razen tega danske žene tudi zahtevajo, da se uvedejo palice kot kazen za zlostavljanje otrok in za zločine proti morali.
Na sliki: Pogled z le ri la na Gibraltar, največjo trdnjavo Gibraltarjem se te dni zbirajo največje angleške vojne ladje.
Sirom po svitu
Kraljici Geraldini — na begu v Grčijo je zbolela za porodno mrzlico — je zdravje že obrnilo ra bolje in bo kmalu popolnoma ozdravela. — 400.000 l*udi je izgubilo življenje v španski državljanski vojni, tako so izračunali španski statistiki v Rimu. — Huda rudniška nesreča se je pripetila v rud-Sachsen-Altenburgu. v Nemčiji. Zasulo je 14 rudarjev. — Slavni poljski tenorist Jan Kiepura je poklonil za sklad narodne obrambe 100.000 zlotov, skoraj 1 milijon din, poljski vojski pa svoja dva osebna avtomobila. — Velikanski snežni in kamniti plaz je na velikonočni ponedeljek zaml pri Fidazu v Švici otroško zavetišče. Zasulo je devet otrok, last ico zavetišča in neko Holandko; osem otrok se je rešilo. — Kralj Zogu se bo s kraljico Gerladino najbrže za stalno naselil v Egiptu. — Novo angleško matično ladjo '-Illustrious« so te dni splovili v angleškem pristanišču Lancashiru. Ladja ima na krovu prostora za 70 letal. — Praga bo te dni postala milijonsko mesto, ako upoštevamo, da se vanje še zmerom priseljujejo družine iz okolice in da je februarja imela že več ko 985.000 ljudi.
Plačajte naročnino!
Sl
Najpopularnejši, najrazsipnejši, najradodarnejši in najštedljivejši milijonarji
8 svojim dobrovoljnim obrazom, ki ga kakor na dvoje delita dva šopa brkov, osoren in prisi'čen, je lord Darby hkrati eden najbogatejših posestnikov, eden najuglednejših plemenitašev in najpopularnejši človek na Angleškem. On je prijatelj kraljevske todbine, prav tako je pa priljubljen tudi med londonskim prebivalstvom.
Lord Darby je zdaj star 74 let. V svojem življenju je dosti koristil svoji domovini.
Kakor večina angleških plemenitašev je bil tudi lord Darby nekaj časa častnik v polku gardnih grenadirjev.
Udeležil se je Južnoafriške vojne in se je v njej nekajkrat odlikoval. V vojnih uradnih poročilih o poteku vojne je bilo večkrat omenjeno tudi njegovo ime. Ko je dal vojski slovo in stopil v politično življenje, je bil minister pošte, vodja naborne komisije Za časa vojne in dvakrat vojni minister.
Zanimivo Je, da je lord Darby prav tako priljubljen v Parizu kakor v Londonu. Čeprav je bil odličen londonski Poslanik v Parizu, sl kljub temu ni ntogel osvojiti src pariške družbe kot diplomat, temveč bolj kot lastnik dirkalnih konj. Za njegove zmage so prav tako navdušeni na pariških kakor na londonskih dirkah.
Lord Darby je imel dva sina: lorda Stanleya, ministra za dominjone, in 01iwerja Stanleya, trgovinskega mini-stra. Lord Stanley je že umrl. Njegov sin, ki je še zelo mlad, bo nekoč postal o*mnajsti grof Darby. Gospod 01iwer Stanley in njegovi nasledniki, kakor tudi vsi mlajši sinovi, nimajo pravice do lordskega naslova in postanejo navadni meščani. Takšna je tradicija v sngleški aristokraciji. Ta tradicija ima Pa tudi svojo dobro stran. Mlajši si-* novi tistih rodbin, ki niso imele ne;; Ali ste že kdaj pomislili, kako mo-Premoženja in ne slavnega imena, so\\dro jc ustvarjen naš svet? Lahko bi ^ navadno izselili v kolonije in Ve-.,dejali, da so po vsem svetu raztresi Britaniji pridobili njeno cesarstvo, šene »shrambe za pšenico«, kajti naša
Vojvoda Westminstrski je postaven, visok človek, svetlih las. Zdaj je star 60 let. Kot častnik se je odlikoval v južnoafriški in svetovni vojni. Ta možak ima dve strasti: lov na konjih in kockanje. Na zeleno mizo stavi cela bogastva in jih navadno tudi dobi.
Tragika njegovega življenja je v tem, da je izgubil svojega ljubljenega sina, ki je tragično preminul, ko mu je bilo šest let. Odtlej vojvoda ni imel več otrok. Naslednik njegovega naslova je njegov bratranec. Westminstrski vojvoda se je trikrat oženil. Ker se je dvakrat ločil, je bil na dvoru nekaj let v nemilosti.
Zanimivo je, da je najrazsipnejšega angleškega milijonarja zavrnila najslavnejša pariška šivilja, gospodična Chanelova. Ko jo je vojvoda Westmin-strski prosil za roko, mu je gospodična Chanelova — intimni krog njenih prijateljev jo imenuje Coco — takole odgovorila: »Na Angleškem so že tri Westminstrske vojvodinje, na vsem svetu je pa samo ena Coco Chanelova.« Kljub temu sta razsipni milijonar in slavna šivilja ostala prijatelja.
Radodarni milijonar
Leta 1893. so v delavskem predmestju Oxforda skromno živeli knjigovodja Morris, njegova žena in takrat 161etni sin William. William se je udeleževal kolesarskih dirk. Iz starih delov je sestavljal kolesa, ki jih je izposojal za trldest pennyjev na uro. Po nekaj letih si je tako prihranil dva tisoč funtov in odprl delavnico motociklov.
Leta 1913. je sestavil majhen avtomobil. še tisto leto je prodal 400 avtomobilov. še zdaj obstaja stara delavnica, a je kajpak silno povečana. Vsako leto v njej izdelajo okrog 50.000 avtomobilov. Morris ima danes naslov lorda Nafielda. Njegovo premoženje cenijo na pet milijard dinarjev. V desetih letih je porabil nekaj sto milijonov za bolnišnice in socialne ustanove. Pred kratkim je bolnici Etienu podaril pet sto železnih pljuč, angleški državi pa tovarno, ki lahko vsako leto napravi tisoč lovskih letal.
V svojem zasebnem življenju je lord Nafield silno skromen, zato je pa tem bolj radodaren za reveže.
Najštedljivejši milijonar
K lordu Nafieldu bi lahko prištevali glede skromnosti tudi najbogatejšega Angleža, mladega sira Johna Alerman-na, ki je nenavadno štedljiv. Bavi se z brodarstvom in toči v pivnici, ki mu jo je zapustil oče. Svoje bogastvo je v petih letih povečal od 18 milijonov funtov na 40 milijonov funtov, to je na 10 milijard dinarjev. S svojo mlado ženo živi v neki skromni vili na deželi. Nima niti svojega avtomobila, temveč se vozi s tramvajem ali podzemeljsko železnico. Za življenje potroši približno toliko kakor kakšen skromen knjigovodja. Zato je najbogatejši človek na Angleškem hkrati tudi najštedljivejši...
Mačje tekme na Angleškem
London, aprila. Portshamu na Angleškem so te priredili kaj nenavadno tekmo mačk. Doslej so na Angleškem razen konjskih tekem poznali samo še pasje tekme; zdaj so pa še mačke uporabili v ta namen.
V
dni
Pred mačke so spustili narejeno miško, ki je zelo hitro tekla po stezi; za njo so se podile mačke.
Pri tej tekmi so ugotovili, da so psi vse boljši tekači ko mačke, vendar so pa mačke v lovu za plenom pokazale zvitost, ki je psi ne poznajo.
Nenavadno rojstvo dvojčkov
San Francisco, aprila. Gospa Charlesova iz San Francisca je pred dobrim mesecem dni rodila zdravega sina. Kmalu si je opomogla od poroda in je pričela spet delati. Pred nekaj dnevi je pa kar na lepem povila še enega otroka. Tudi drugi otrok je sin, popolnoma zdrav in dobro razvit.
Kajpak je ta novica zbudila pri zdravnikih precejšnjo senzacijo. Ameriški zdravniki namreč trdijo, da se je sicer že zgodilo, da se je rodil dvojček nekaj dni pozneje kakor prvi otrok, a tako dolgega presledka med rojstvom dvojčkov doslej medicinska znanost še ni poznala.
Tri sestre so ubile 304 kač
Sidnejr, aprila. Tri sestre, Moli, Elizabeta in Mary sta v neki vasici blizu Melbourna pri čiščenju svinjakov ubile nič več in nič manj ko 304 kač. Zanimivo je, da so golazen pobijale tako spretno, da nobene od njih ni pičila nobena kača.
Dve žrtvi -»človeka z golfsko palico«
Los Angeles, aprila.
»človek z golfsko palico« je pred kratkim izvršil že drugi zločin, ki je strahovito razburil ves Hollywood.
Najrazsipnejši milijonar
Hughes Richard Artur Grosvenor. drugi Westminstrski vojvoda, baron in;;
ČUDNI LJUDJE * ČUDEN SVET
ASPIRIN
tablete
v novem
zavitku od celofana
Higijenski — zavarovan« proti nečisfobi — pri pr«-lomu brez izgube!
Ogla* reg. pod S. br. 5839 l. 1IL 1939.
temeljska krogla je urejena tako, da vsak mesec nekje drugje na svetu žanjejo pšenico.
grof Grosvenor, in grof Belgrow, nosi;;	.	.
imena najelegantnejših londonskih:; Zarad! esk.mskega jez.ka so sj je-okrajev Kar je pa še več: v teh okra-;;^slovci ze večkrat skočili v lase. Jih so namreč vse palače in vsi trgi-Nekateri jezikoslovci namreč trdijo, njegova last. Pred kratkim je prodal-da ima eskimski jezik samo 400 be-del svojega nepremičnega premo-;;sed,^ drugi pa, da jjh ima okrog 14 ženja za dvajset milijonov funtov, to ; tisoč. Kakor je to čudno, prav ima-se pravi za 4 milijarde 800 milijonov-J.o prvi m drugi. Zakaj. Eskimski dinarjev. Ko je hotel občinski odbor jezik je sicer res skromen, vendar v Westminstru zgraditi hiše s poceni »s pritikanjem zlogov k nekaterim stanovanji, je vojvoda odstopil velik J besedam tvori Eskim cele stavke.. 5“ prostor za 999 let proti letni najem- J ko na primer pomeni tigi: priti, ti-nini enega šilinga. Prav tako ima veli- z gipok:. pride; tigipa: pride k nje-kanska posestva v Cheshieu in v Gal-Jmu; tigipara: Pridem k njemu; tigi-lu, nekaj gradov na Angleškem in|pakit: pridem k tebi, tigikripa. spet Škotskem in v mnogih francoskih pro-tprihaja k njemu. Na ta način nasta-vincah; v njih prireja razkošne sveča-fjajo kajpak prav dolge, kačaste be-nosti kjegovo letno rento cenijo na f sede.Na primer: tig.krikricarcimara-milijon funtov to je okrog 240 mili-f doarkstargpangkok pomenu dejal je, jonov dinariev	Ida je imel v zadnjem casu večkrat
t. -	'	{priložnost	priti	k	njemu v vas. Res
Radodarnost We&tmins g	‘vnenavaden jezik za nenavadne ljudi
vode je splošno znana. Tako se je ne-^ nenavad^ razmere. koč zgodilo, da je svoje goste, ki Jinl je povabil v Benetke, odpeljal na svojo*	*
jahto	in z njimi križaril po morju.*	,
Nato	so odšli v London, potlej pa v* Včasih si	domišljamo,	da nikoli
njegov grad Laksford na Škotskem.{poprej znanost in medicina nista bili Naposled so spet odšli na križarjenje ttako na višku kakor sta danes. A ko Po morju Po Francoskem potuje voj-*p« prebiramo stare knjige, bomo voda	s svojo rodbino, svojimi prija-1 presenečeni ugotovili,	da	so že	naši
telji,	vsemi slugami v zasebnih va-t davni, davni	predniki	marsikaj	prav
gonih.
tako dobro znali kakor dandanes mi. i odgovoril: »Kogar je sram voziti s Tako na primer je napisal v petem pisano črto okrog avta in tako po-stoletju pr. Kr. Sushruta, profesorA kazati kesanje za svoj prestopek, naj
medicine na univerzi v Benaresu, zanimivo knjigo o diagnozi in kirurgič-nem zdravljenju. To poročilo je kajpak napisano v sanskrtu; v njem piše profesor, da je pred kratkim izvršil zelo zanimivo lepotno operacijo ušesne mečice, tako da je ranjeno mečico nadomestil s kožo s stegna. Nič na svetu ni novega.
Menda še ne veste, da je bil sladkor njega dni zelo drag. Bil je tako drag in tako težko ga je bilo dobiti, da so ga prodajali samo v lekarnah, še v začetku prejšnjega stoletja je bilo . v navadi, da je sladkor tolkel samo hišni oče v posebni, možnarju podobni posodi. Sladkor je bilo mogoče kupiti samo v stožcu, hišni oče ga je previdno razdrobil in shranil v sladkornici, ki se je dala zakleniti. Kakor je videti, so imeli tiste dni sladkosnedeži le malo veselja...
Sodnik v kalifornijskem mestu St. Ani si je izmislil prav svojevrstno kazen za avtomobiliste, ki so okajeni krmilili avto. Vsakemu avtomobilistu, ki se je tako _ pregrešil, pobarvajo avto s pisano črto okrog in okrog. Takšen avto se sme ustaviti 300 metrov od gostilne, bliže ne. Ko so se nekateri vozači pritožili nad to novo odredbo, jim je strogi sodnik
pa ostane doma ali hodi peš.«
*
Zakaj nosimo jed v usta z desnico, zakaj z desnico pišemo in rišemo, zakaj si z desnico pomagamo, kjer le moremo? Neki nemški učenjak navaja za uporabo desnice tale vzrok: ko si je pračlovek izdelal prvo orožje, je kmalu uganil, da je leva stran vse bolj ranljiva od desne, kajti na levi strani imamo srce. Naredil si je torej ščit in ga nosil v levici, da bi se branil. Tako je desnica postala vse gibčnejša in spretnejša in tako smo postali desničarji.
*
Prav nenavadne šege in navade je, njega dni terjala dvorna etiketa na francoskem dvoru. Tako so morali dvorjani pozdravljati kraljevo posteljo tudi kadar kralja ni bilo v njej. Kako smešno je bilo videti, kadar so se princese in dvorne dame globoko klanjale — pred prazno posteljo...
•
Ali veste, kakšno »presno zelenjavo« poznajo Eskimi? Ne solate, no redkvice, tudi ne cvetače ali korenja, pač pa komaj prebavljeno travo, ki jo dobe v želodcih ustreljenih jelenov. Eskimi jedo namesto biftkov še sveže jelenje meso, namesto solate pa presno travo iz jelenjih želodcev. Dober teki
Pred desetimi dnevi je isti človek z golfsko palico ubil rusko plesalko Ani Sosojevo, ko je šla skoa park. Preden je izdihnila, je policiji izjavila, da jo je napadel neki človek z golfsko palico.
Tudi svoj drugi napad je ta skrivnostni človek izvršil pri istih okoliščinah. Gospodično Adelijo Rogartovo, 171etjro filmsko igralko, je napadel T nekem hollywoodskem parku. Prehitel jo je in jo z vso močjo nekajkrat mahnil s palico po glavi.
Več ko deset ur je bila mlada igralka v agoniji. Ko je prišla k zavesti, je stražnikom povedala tole:
»Kakor vsak večer na povratku iz studia, sem se tudi ta večer vročala domov skozi park. Na neki vzporedni stezi me je prehitel visok človek v sivi obleki in me nekajkrat udaril po glavi z veliko palico za golf.«
Zdravniki, ki so pregledali mlado igralko, so izjavili, da najbrže ne bo ostala pri življenju, ker so njene rane silno nevarne. Stražnikom se je posrečilo najti golfsko palico v parku. Bila je vsa okrvavljena in držalo se je je nekaj pramenov svetlih las. Niso pa mogli najti odtisov prstov, ker je imel zločinec očitno na rokah ro-kavioe. Policija upa, da bo morilca kmalu izsledila.
Jejte šestkrat na dan, pa boste najprej shujšali
Filadelfija, aprila.
Na seji ameriškega medicinskega društva v Filadelfiji je govoril edem najslavnejših ameriških zdravnikov o hujšanju. Trdil je, da je na podlagi dolgoletnega proučavanja z zanesljivostjo dognal, da so tisti debeluhi, ki mislijo, da bodo shujšali, če bodo jedli malokrat na dan, v zmoti. V svojem predavanju je zdravnik poudaril, da bodo debeli ljudje postali vitki le, če bodo jedli večkrat na dan, a vselej prav malo. Naposled je debeluha rjem priporočil, naj jedo najmanj šestkrat na dan.
Novela »Družinskega tednika"
Most v onostranstvo
Napisal A. Engel
»Zakaj ste hoteli to storiti?« je vprašal Ernst mlado dekle in jo trdo prijel za roko. Stala sta v temi na moštu, ob železni ograji, ki se je čeznjo še pred nekaj sekundami nagibalo človeško telo, počasi, pripravljajo se na sunkovit skok, ko ga je zgrabila močna roka in ga potegnila nazaj.
»Zakaj sle hoteli to storiti?« je Ernst ponovil svoje vprašanje, a mlado dekle ni odgovorilo. Bilo je tudi brez pomena, odveč, saj je Ernst vse že vnaprej slutil. V njenih plamenečih očeh je bral skrb za vsakdanji kruh, strah pred jutrišnjim dnem, razočaranje življenja, prestane bolečine.
»Pojdite!« Prijel jo je za roko, skrbno se je je oklenil in jo peljal s seboj; peljal jo je proti mestu, katerega luči, ropot in vrvež ljudi so ju sprejeli kakor sprejme slavnostno okrašena hiša svoje goste. Peljal jo je v svoje stanovanje in ji natočil kozarec konjaka ter (o ogrnil s svojim plaščem. Niti besedice še ni spregovorila, niti glasu ni dala od Sebe, le gledala ga je, s pogledom, ki bi mogel razodevati očitek in hvaležnost in novo upanje. Pollej je zaspaln.
Bilo je samo po sebi razumljivo, da je Vera — tako je bilo namreč dekletu ime — ostala pri njem. Čez nekaj dni si Ernst svojega življenja brez uje
niti misliti ni mogel. Spadala je k njemu, v njegovo malo stanovanje, v njegovo vsakdanjost. Ko 6e je v pisarni sklanjal nad velikanskimi knjigami, nad računi, razpredelnicami in številkami,' se je ined dobičkom in izgubo zmerom iznova pojavila njena slika, podoba mlade ženske, z valovitimi, rdečimi lasmi, temnimi, zagonetnimi očmi in vitkim, gibkim telesom. Prvi teden te slike ni mogel ločiti od ozadja temnega mostu, od koder jo je odvedel. Sredi svojega dela se je Ernst pogosto zdrznil in se v strahu vprašal: »Ali jo bom zvečer še našel doma? Ali ne bo ušla... k mostu... k železnim drogovom ... davi je bila tako tiha, tako zapeta ...«
Ta nemir, ta tesnobni strah je izginil šele takrat, ko jo je neki večer našel v svojem majhnem stanovanju pred zrcalom, kjer si je kodrala lase. Soba se mu je zdela ko spremenjena. Zdelo se mu je, da so se mu vsi sovražniki njegove dosedanje osamljenosti — staro pohištvo, obledele prevleke, poceni slike na stenah — ljubeznivo nasmehnili: »Zdaj 6e ti ni treba več bati. Pred zrcaloin sedi. Tam se je še vsaka ženska znašla!«
Da, Vera se je v resnici znašla. Postala je ljubeča, srečna, neskrbna ženska. Cele popoldneve je tekala po mestu, postajala pred izložbami, šarila in izbirala j»o modnih salonih.
»Poglej moj novi klobuk,« je dejala, ko se je Ernst zvečer vrnil domov. »Kajne, da se mi moja obleka sijajno poda?« Drugi dan je prinesla nov plašč, potlej nove čevlje, nove nogavice, a z zapeljivimi oblačili so prišli tudi slraholno veliki računi. Ernst je plačeval in se smehljal.
»Lepa si Vera, čudovito lepa. Mala, sladka Vera, lahkomiselna Vera...«
Njegov pogled je ušel na listnico, ki je iz nje pravkar vzel nov bankovec.
»Vera. ne pozabi, da «em samo knjigovodja... Moja plača je majhna...«
Vera se ga je oklenila okrog vratu, ga poljubila, nežne besede mu je šepetala v uho — v sinjem morju ljubezni so 6e potopile vse sive številke ...
Pripravljala 6ta se za poroko. Vera je hotela kupiti novo pohištvo, nove zavese, nove prevleke. Ernst ji je dal 6vojo hranilno knjižico • prihranki šestih tisočakov.
»Tretjino smeš porabili.« In ko se je nekega dne vrnil domov, svojega malega stanovanja ni več ^spoznal: moderno, nizko pohištvo sveže barve ga je spoštljivo pozdravilo; od stropa je visel težak lestenec; velike slike, v razkošnih, bujnih barvah so krasile stene.
»Kako li ugaja, ljubček?« je ponosno vprašala Vera.
»Lepo, čudovito lopo... A koliko stane?« Vera je pobesila glavo.
»Hranilno knjižico ...«
»Vera!« Ernst je zakričal, pobledel, njegove nosnice so zatrepetale. »Šest tisočakov... prihranki petnajstih let... Kako si mogla to storiti?«
Vera je stopil« k njemu. Visoko
vzravnana, s strogimi, žarečimi očmi.
»Ali misliš, da bom Se naprej živela v tem — hlevu? O tein nočem ničesar več slišali.
Vsa leta sem prenašala revščino. Povsod mi je bila za petami, me mučila, bih so je polni vsi moji dnevi in razjedala je moje noči. Zato sem šla na most... Zato sem hotela narediti konec. Ti si me pa rešil, prisilil si me k življenju. Zato mi moraš priskrbeti dostojno življenje, drugačno od prejšnjega. AH morebiti to želiš? Takoj ti lahko ugodim!«
Segla je po svoj plašč, a Ernst ji ga je iztrgal iz rok in ga zagnal v kot. Obsul jo je s poljubi.
»Oprosti mi, prosim .. .<
A Verina razsipnost ni poznala vec meja. Novi nakupi, nova naročila, nove obleke, novo pohištvo, novi računi. Postala je žrtev bleščečih se izložb. Zdelo se je, ko da bi lepo dekle hotelo desetletji stiske in pritegovanja popraviti v dveh tednih, toniti v pozabljenje, vse prejšnje izbrisati.^ Ernst je vzel v pisarni predujem prvič, drugič, tretjič. Hodil je k znancem in prijateljem in delal dolgove. Tudi on se je i spremenil, prav tako kakor njegovo stanovanje ... Njegove _ pomisleke, njegove očitke in obtožbe je Vera zadušila c besedami:
»Ti m moj rešitelji Tvoja dolžnost je, d« me osrečiš!« In tako je molčal, nič več si ni vedel pomagati, celo trepetal je iz strahu, da ne bi ta ženska, ki j« j« kljub vsemu ljubil in oboževal, uresničila svoje grožnje in prestopila most v onostranstvo.
»Od kod imaš ta nakit?« je vprašal Ernst nekega večera, ko mu je Vera prisl* nasproti v predsobo. Majhna
briljantna zaponka se mu je lesketala nasproti z njene obleke, njen lesk je presekal temo.
»Denar... sem našla ... v tvojem predalu...,« je izjecljal« Vera iu se izognil* njegovemu pogledu.
»Moja plača celega meseca... Ve« moj denar... Ti... ti!« Sprva se je zdelo, da bo ta mož, ki se je njegovo, doslej mirno in urejeno življenje spremenilo v gnezdo nereda, planil na mlado ženo in io udaril; a Ernst se je sunkovito obrnil, pritisnil na kljuko in planil po stopnicah navzdol.
Vora je gledala za njim ko prikovana. Potlej je zaloputnila vrata in stekla za njim. Na ulioi ga je zagledala precej daleč pred seboj; izginit je med množico ljudi in se ajiet pojavil. Pospešila je korake. Ernst je šel čez ulico iu zdaj... zdaj je tekel po mostu, po mostu čez ogromen tok vode, ki se je siva, lena iu zlovešča valila pod njim.
»Ernst...,« je zakričala Vera, "Ernst... poslušaj me vendar.« Nagli koraki, dirjanje, telo se je že nagnito čez ograjo, a uekdo ga je potegu« nazaj.
»Ernst, tega ne smeš storiti... N« morem več živeti brez tebe... n« smeš me pustiti 6i\me...«
Težko sopeč je stal ob ograji-se je oklenila njegove roke, peljal* ga je z mosta in mu šepetala, medtem ko sta šla nasprolii razsvetljenemu, vrvečemu mestu; »Od jutri naprej, Ernst... od jutri naprej... bo spet vse dobro. Sledila bom... delal* bom... zate Ernst... Zdaj je to moj* dolžnost.« Skušala ee je nasmehniti: Zdaj sem jaz tvoja rešiteljica!«
Nenavadno uspela pričeska, ki se je posrečila nekemu pariškemu
frizerju.
Večerna spomladanska obleka ■ iivotkom, okrašenim s bleščečimi pošivki in srčastim Izrezom. V skladu s letošnjo večerno modo, ki je silno bogata, Je tudi krilo našega modela polno naborkov, po-šiUh kar v 45 nadstropjih. Spodaj se .zagozde1 razširijo, da krilo pridobi na širini.
Križanka in uganke
KRIŽANKA št. 11
Pomen besed:
Vodoravno: 1. prvi dve črki abe cede; orodje; 2. čutilo; slovenski škof v Gorici; 3. azijska država; čebula; 4. ruda; 5. narobe zaimek; staro orožje; predlog; 6. znan slovenski pevec; 7. barva; japonski politik; 8. moško ime; koristna rastlina; 9. prebivalec azijske države; narobe kvarta.
Navpično: 1. barvilo; zaimek; 2 moško ime; mlečni izdelek; 3. brez družbe; bolgarsko pogorje; 4. mesto v Sibiriji; 5. del voza; velika ptica; nikalnica; 6. ptica, ki hrani mladiče s svojo krvjo; 7. kvarta; domača žival; 8. športna panoga; francoski slikar; 9. medmet; dlaka.
*
ZAMENJALNICA
ARENA — KOZEL — ENICA ZAPOR — BELICA — STENA — LOTAR — LAVA — ETIKA — LOPAR.
V vsaki besedi izpremeni prvo črko, da dobiš nove besede.
Vse nove črke ti dajo ime in pri imek slovenskega pisatelja.
*
VRAŽA
Prvo je ob hiši, drugo znan je plin, a oboje skupaj je vojaški čin.
SKRIVALNICA Notar, berač, norec, Drava, Evgen, Ontario, Ezav, rakev, sever, dohod, Nepal, baron.
Iz vsake besede vzemi dve zaporedni črki. Te črke ti dajo znan rek. •
POSETNICA
Bom že...«
O. I. VANDOT *	-KRALJEVOSID
iiiiinaiiii-~t.il ................
Kaj je ta gospod po poklicu?
*
MAGIČEN KVADRAT
1.	A	A	A	A	A
2.	A	A	A	B	B
3.	K	K	N	O	O
4.	R	R	R	S	T
5.	T	T	T	U	U
Iz teh črk sestavi pet besed naslednjega pomena: 1. moško ime; 2. japonsko mesto; 3. mesto v Afriki; 4. prevara; 5. Nomad.
Besede se čitajo enako v navpičnih in vodoravnih vrstah.
*
ZLOGOVNICA
Iz zlogov:
a, al, ba, ba, bec, bi, bil, bra, braz, ca, ce, el, es, ga, gu, ha, har, hort, iz, jan, jel, jo ka, ko, ko, lic, lin, Ijar, lu, tna, ma, mo, na, ni, noet, o, o, o, paš, pli, pri, ra, re, ri, ro, »o, te, ska, sin, sta, ta, tar, to, ton, va, van, vi, vo, zek, ieb, sestavi 22 besed, ki pomenijo: 1. varovalec; 2. ostanek jabolka; S. moško ime; 4. puščavnik; 5. iransko mesto; 6. zakletev; 7. žepna potrebščina; 8. omika; 9. japonsko mesto; 10. pariški razbojnik; U. zdravilišče; 12. Napoleonov otok; 13. slovenski dra-matih; 14. drevo; 15. evropska država; 16. poljski škodljivec; 17. trdnost; 18. jed; 19. češka reka; 20.nekaj, kar ni laž; 21. žensko ime; 22. obrtnik.
Prve in četrte črke, brane od zgo-\ raj navzdol, dajo znan rek.
Rešitev ugank iz preišnie številke:
Kritankai Vodoravno: po, pratan, oaa, -Atene, reve, eta, okarina, ka, Ido, »e, Ata cama, Edi, Arou, omaka, Ali, Samara, ak —1 N a v p 11 n o : poroka, oa, oaeka, Ema, Ava, -Adam, Erotika. Ra, Ida, ar, ateniea, teta,! ar-, Ana, emola. oe alanik.
Zlogovnlca: valpet, akorbut, Albanija, kri-' vica, oblit, delnica, ebenovina, literatura, Oregon, Jokavoat, elipsa, veslanje, repatica, enaCbu, delikatesa, naslnda, ostanek. —; Vsako delo Je vredno pravit-! nega plačila.
Premika Inka:	Apatln.	Vinica,	Ogulln.
Izločlinlca:	Ponosno dviga glavo prazen'
klas
Magičen kvadrat: labin, anoda, Boris, Idila, nasad.
Piramidai a, as. sak. alak, slika. Kallst, stikalo
■»Janez, ali si naredil nalogo?«
»Bom če pozneje, mama, zdaj se grem malo igrat na dvorišče...« »Janez, ali si pospravil knjige?« »Bom če mama, pa ne zdaj, zdaj je tako lepo sonce.«
In čez dve uri, ko se Janez še zmerom ni naužil sonca, mama z vzdihom stopi k njegovi omari in sama pospravi njegove knjige. Ko se Janez vrne z dvorišča, ali ,s sonca1 ali iz šole, so njegove stvari v redu, ne da bi se mu bilo treba pobrigati zanje. Je že mama vse naredila in pospravila, Janez to dobro ve in ne zdi se mu vredno, da bi se zahvalil. Mama ga je tako razvadila, zdaj se mu zdi to že samo po sebi umevno in popolnoma pravično.
Ta ,bom že' je pri marsikateri materi Ahilova peta njene vzgoje. Materina ljubezen do otroka ne sme biti tako brezmejna, da bi otroka razvajala in mu jemala občutek dolžnosti. Tudi otrok ima svoje dolžnosti, ako se jih ne nauči izpolnjevati kot otrok, jih ne bo znal izpolnjevati kot zrel človek.
Nekatere mamice imajo prav čudne pojme o vzgoji. Po eni strani jim je mnogo do tega, da je njih otrok v šoli med odličnjaki, da je ,ta prvi‘. Za to čast se mora pogosto ubogi otrok na vse načine pokoriti. Učiti se mora, guliti na vse pretege, pa če mu to diši ali ne in prav vseeno je, ali to prija ali škoduje njegovemu zdravju. Vsak dan mora poslušati očitke, koliko boljši, pridne j ši in marljivejši je ta ali oni Franček, Jožek , ali Tonček, saj je šolsko nalogo pisal '.za pet in ne za manj pet kakor on. Razen tega mora otrok svoje znanje '.že od najnežnejše mladosti razkazo-vati vsemu sorodstvu, saj po mate-1rinem mnenju nikoli ne sme izgubiti '.glorijole ,ta prvega1 in ,ta pridnega‘. ; Po drugi strani pa takšnega otroka \mati prav grdo razvaja. Mati nam-; reč nekako podzavedno čuti, da otrok ; nima dovolj prostosti in zabave, zato \ga skuša v vsakdanjih dolžnostih kar [ naj bolj razbremeniti. Takšen otrok [ navadno ni vajen za seboj pospravljati svojih čevljev, svoje obleke, svojih knjig. Prav tako ni vajen sam si naliti kave, odrezati si kos kruha ali poiskati si svoj jedilni pribor. Tudi otrok čuti, da je že dovolj naredil, ako se je učil, da je kar lilo z njega in nekako nalašč ne mara prijeti za nobeno drugo delo, hkrati si pa tudi podzavedno želi zabave in počitka. Prav zato odgovarja materi: »Bom že,« ali pa »Bom pa potem...«
Zloglasni ,bom že‘ ima torej dva izvora. Včasih ga zakrivi mati sama, kakor sem zgoraj opisala, včasih je pa. to geslo lenih otrok, lenih tudi pri učertju. Vsaka mati, ki ima doma takšnega ;Bomieja‘ naj premisli, 7caj je vztokj&d njen "otrok'vse tisto, kar bi lahke/ storil takoj, odlaga na po-zneje. Hffrotovi naj, ali ni morda sa-itla zakrivila te Otrokove vnemarhosti.
Potlej naj premisli, kako bo najbolje otroka odvadila te grde razvade. Predvsem tako, da mu ne bo več sama dajala potuhe, da ne bo namesto njega pospravljala za njim in ga razvajala. Otrok naj se uči domače dolžnosti izpolnjevati prav tako resno in vestno kakor šolske dolžnosti. Hkrati naj se pa vsaka mati zaveda, da je otrok šole sit dopoldne in da ni važno, ali je v šoli prav ,prvi‘ ali drugi. Vse bolj važno je, da se bo znal pozneje v življenju vživeti v razne razmere in okoliščine, da ne bo povsod silil v ospredje in da ne bo pozneje, ko bo res kaj važnega in odločilnega, vnemamo dejal: »Bom že še...«
Saška
Moda in lepota v VUwyocku
(Gl. začetek v prejšnji številki!)
Otroci in dekleta si umivajo obraz s fiosebnim zelo milim milom Ivory soapom, vsak večer, preden ležejo spat, Napenijo si roke, nato si pa masirajo obraz v smeri od spodaj navzgor. Izmijejo se z mlačno vodo in gredo k počitku, ne da bi se še dotek-nile kože s kakšno kremo. Zjutraj se umijejo, si natro kožo s kremo in se lahno nakodrajo. Da je ta postopek pravilen, kaže okoliščina, da mlade Američanke tudi tedaj nimajo mozoljev, ko jih ima pri nas skoraj sleherno dekle, namreč v dobi pubertete.
.Coctail1 igra v življenju sodobne Američanke važno vlogo. V Evropi vabimo prijateljice ,na čaj1, v Ameriki pa vabijo ma coctail1. Mimo lahko trdimo, da so pravilno mešani coc-taili vse bolj zdravi in okusni kakor naš starodavni ruski čaj s pecivom. Ti coctaili niso samo okusni, temveč prirejeni prav v posebne namene. Nekateri so za debeljenje — a teh je prav malo — drugi za hujšanje, tretji za splošno okrepitev telesa, za osvežitev kože itd. Malone vsi ti coctaili so zelenjavni; zdravi so posebno zato,
CIST BEL OBRAZ
v 10 dneh z uporabo FEM1NA kreme proti PEGAM. Suha ali mastna 20' - din. Po povzetju pošilja:
PARFUMERIE BAL06 — STARI BEtEI.
Dunavska banovina.
pečenega mesa. Razen tega se pa Ame-ričanka vneto bavi a športom. Bila sem radovedna, kateri šport Je pri Američankah najpopularnejši. Kmalu sem se prepričala, da je najbolj razširjeno plavanje. Newyork ima nešteto lepih pokritih plavalnih bazenov za pozimi im tako tudi pozimi Američanke vsak teden prežive nekaj ur v vodi. Znano Je, da je plavanje med najbolj zdravimi športi in da kar najbolj ugodno vpliva na razvoj in lepoto
telesa. Vsak desetletni otrok v New-yorku zna plavati; desetletnega otroka, ki me bi znal plavati, bi njegovi tovariši prav tako začudeno gledali, ko da ne bi znal pisati ali brati. Plavanje je torej tisti šport, ki pripomore Američankam do tako brezhibnih postav.
In še nekaj: vsaka Američanka se zaveda, kako važna je za lepoto pravilna drža telesa. O tem pa prihodnjič.	(Dalje	prihodnjič)
Ljubek spomladanski kostim iz priljubljenega Jerseya, ki se vse bolj uveljavlja. Značilnost letošnje mode so iive barve. Naš model Ima jopico v barvi jajčne lupine in krilo iz pomarančno kockastega Jerseya. Ukrojeno je nekoliko zvončasto, kar je pri boji posebno prijetno.
ker uporabljamo za njih sok presno zelenjavo, še vso polno vitaminov, ki se pri kuhanju zelenjave izgube.
Med najpripravnejšimi in najcenejšimi coctaili so nekateri zelo primerni tudi za maše bralke:
KUMARIČNI COCTAIL ZA OSVEŽITEV KOZE:
Potrebuješ sredn-jeveliko, svežo kumaro in limonov sok. Iztisni iz neolupljene kumare ves sok. Mislim, da stroj za iztiskanje soka dobiš tudi pri nas, v Evropi, sicer pa vzemi dve neolupljeni kumari in iz njih kakor koli iztisni sok. Zmešaj pol kumarčnega im pol limonovega soka. Nič sladkorja. Kumarčni coctail je izvrstna hladilna pijača; piti ga moraš takoj ko ga zmešaš, sicer ga moraš pa postaviti na led, da se ne bi pokvaril. Ako hočeš imeti svežo, čisto kožo, izpij poleti vsak dan srednjeveliko Šilce tega coc-taila.
COCTAIL ZA SLABOKRVNE:
Potrebuješ špinačo, peteršilj in pomarančni sole. Zmešaj sok dveh velikih prgišč špinače in prgišča peteršilja s sokom dveh pomaranč. Ohladi, da bo zelo mrzlo. Ta pijača vsebuje več železa, kakor pa marsikatero drago zdravilo iz lekarne. Kadar se čutiš močno utrujena, kadar se ti zdi, da ti zdravje peša, ali opaziš, da izgubljaš zdravo, rdečo barvo, si pripravi takšen coctail in ga pij trikrat na dan sred-njevelik kozarček. V nekaj tednih boš spet cvetoča in zdrava ko le kdaj poprej.
COCTAIL ZA SHUJŠAN JE:
Ze vnaprej naj povem, da je ta coctail popolnoma neškodljiv, ako ga piješ hkrati e gornjim coctailom za slabokrvne. Ali veš, katera rastlina nam daje dragoceni sok, da se iznebimo nekaj nadležnih kil? Zelje, rdeče ali belo zelje.
Potrebuješ dve tretjini soka belega ali rdečega zelja In tretjino ananasovega soka. Zmešaj im hladno izpij. Po okusu lahko nekoliko popopraš. Vsak dan izpij kozarček tega coctail a in v dveh tednih boš zanesljivo shujšala za nekaj kil, posebno v pasu. Da ne boš oslabela, pa hkrati pij vsak dan tudi tri kozarce coctaila za slabokrvne.
>Ali so Američanke res tako lepe, kakor o njih govore,« so me vpraševale Francozinje. Res. Malone vse so vitke, a ne suhe in ne sestradane na pogled. Američanka namreč Jč, kadar ima tek in za lepoto ne strada. Jč pa Jedi, ki so zdrave, a ne posebno redilne. Mnogo sadja, mnogo zelenjave in
Naša kuhinja
Kaj bo ta teden na mizi?
Jedilnik za skromnejše razmere
Četrtek: Golaž e polento. Zvečer: Ocvrta jajca, kava.
Petek; Fižolova juha z rižem, sirov zavitek. Zvečer: Palačinke, čaj.
Sobota: Krompirjeva juha, polpeta, solata. Zvečer: Mlečen riž.
Nedelja: Goveja juha z vlivanci, telečji zrerfri, cvetačna solata, pražen riž. Zvečer: Hrenovke, kava.
Ponedeljek: Zelje e kranjsko klobaso, ajdovi žganci. Zvečer : Jetra v omaki.
Torek: Šara, kuhana telečja glava, krompirjev pire. Zvečer:	Krom-
pirjevi zrezki, solata.
Sreda: Leča v omaki, kruhovi cmoki, kompot. Zvečer : Sarma.
Jedilnik la prentošnejše
Četrtek; Krompirjeva juha, možganske klobasice1, pražen riž, cvetačna solata. Zvečer : Pljučka 6 krompirjem.
Petek; Leunata juha, rižev narastek, kompot. Zvečer: Palačinke, čaj.
Sobota: Golaževa juha, telečji priželjc v omaki3, krompirjev pire, solata. Zvečer:	Vampi s parmskim
sirom.
Nedelja: Goveja juha s -vraničnima cmoki, pečen koštrunov hrbet, pražen (krompir, solata, maslene rezine*. Zvečer : Mrzel narezek, pecivo, čaj.
Ponedeljek: Goveja juha z jetrnim rižem*, čebulna omaka, krompirjev pire, govedina. Zvečer: Pečenjak s kompotom.
Leo -pilule
Problem št. 36
Sestavil W. A. Shlnkman (1902)
Problem št. 37
Sestavil Z. Mach (190«)
Pisana tvoriva večernih oblek kajpak terjajo preprosto obliko, aaj so že sama na sebi dovolj živa. Posebno fantastične so barve tegale modela, posutega % vsemi mogočimi cvetlicami, savoji in listi, v vseh vijoličastih, le-lenih in rumenih odtenkih.
laloga
^{f>Mjiaic za zimo.
Mnogo denarja sl prihranite, J ( a imate tudi pozimi vedno okusna jajca. Carantol se ne strdi, zato lahko jajca tudi naknadno dolagate. Uporabijiite torej
Zccalct, vccatce *%a steni,
Problem št. 38
Sestavil Samuel Loyd (1880)
Varujte svoje *dra-vje s tem, da »kr- TO bite za
redno stolico. j{|)
Jemljite dnevno Cr I J po jedi 1 do	I	I
8 Leo-pilule, ki	I	%y
Vam pomagajo do
lahkega in prijetnega odvajanja.
Ogla« reg, pod Sp. bf. od 28. X. 1838
Za kal.šen slavnostni večer bi bili radi kolikor mogcče lepi. Pomisliti pa morate, da vas nenaravna rdečica ne pomladi, temveč postara, če si niste prav na jasnem, kako se morate narde-čiti, potlej se po enem licu toliko časa narahlo udarjajte s konci prstov, da se pojavi naravna rdečica. Drugo lice si na-rdečite in toliko časa popravljajte, dokler ne bosta naravna in umetna rdečica enaki. Takrat iele si boste lahko v »vesti, da vam ta umetna rdečica najbolje pristoja.
Za sicer čisto kožo, a brez sijaja priporočajo lepotni strokovnjaki maske iz medu. To masko pripraviš čisto preprosto: kupiš cvetlični med in si ga namažeš na umit obraz. Pustiš na koži kakšnih deset minut, potlej pa izmiješ obraz s toplo vodo. Med izvrstno vpliva na kožo; vrne ji sijaj in pravo barvo. Kakor veste, so v cvetličnem medu še nespremenjeni sokovi mnogih zdravilnih cvetlic in sadežev, ki so zanesljivo dobro zdravilo za kožo. $$$
Temnolaska ne sme nositi enobarvnih temnih oblek, razen, če je izredno lepe kože in lepega obraza. Povprečnim temnolaskam se pa podajo bela iti beige barva, tudi bordojska rdeča, zelena in rumena barva. Sinja barva se poda samo temnolaskam s sivimi ali sinjimi očmi. Temnolaska si pa namesto raznih kričečih barv lahko privošči izrazit nakit, debele zlate verižice — ako jih ima — pisane koralde in razno starinsko okrasje.
s***
Dober domač šampon za umivanje zelo občutljivega lasišča st lahko vsaka sama pripravi. Dobro vmešaj dve celi jajci, dodaj prekuhane vode, 25 gr mila v prahu, 10 gr salmijakovca in 10 gr kalcijevega karbonata. Odišavi z rožnato vodo. Lase dobro omili s to zmesjo, nato jih pa izmij s toplo vodo in osuši s toplimi b risačam L
fjudduM nasveti
(B 24)
Kratka partija št. 15
(Podebrady, 1936)
Schair.	Cmi:	Rubat
1. Sgl—f3	d7—d5
2. e2—e4	d5Xe4
3. Sf3—g5	Sg8—f6
4. Sbl—c3	Sb8—d7
5. Ddl—e2	c7—c6
6. Sg5Xe4	g7—g6?
7. Se4—d6 mat.
Rešitev problema St. 33
1. Kc4—d3	a3—a2
2. Ddl—c2 šah	Kb2—al	ali a3
3. Dc2—cl ali c3 mat.
1...... Kb2—a2
2. Ddl—cl	Ka2—b3
3. Del—bi mat.
Rešitev problema it. 34
1. Sf4—g6!	Kf3-
2. Dg8—d5	Kg4-
3. DgS—g2 mat.
Vloženi paradižniki spomladi niso več tako trdi, kakor bi si jih želeli. V tem primeru jih ta dve do tri ure postite v slani vodi. To bo zanesljivo pomagalo.
»Moja mama je pri pet in štiridese-	, *
tih letih Se zelo mladostna in lepa,	>:*
kako naj se oblači in kako naj ravna,	’ *
da bo ostala takSna še dolgo. Jaz	fli.>
imam tako rada lepo mamo...«	MM'
Tako in nič drugače nam piše neka	■gj-*'	.f	7$:
naša mlada bralka, 151etno dekletce. £
ki bi rado, da bi njena mati .ostala	M	H
lepa Se dolgo*. Morda se bo tej ali
oni zdela ta želja čudna, pa ni. Otro-
ci hočejo videti v svojih starših	vse
najlepše in najboljše, nič čudnega, če	jjj^
si takšno dekletce želi, da njena	ma-	I
mica ne bi bila zmerom samo	naj-
boljša, ampak tudi najlepša.
Dolžnost vsake ženske je pa, da se tudi v poznejših letih zanima za svojo zunanjost, zavedajoč se, da s tem svo-
jim bližnjim samo koristi. Marsikatera |BP"	-«=<
bo dejala, da je to le težko mogoče, da ima preveč skrbi in dela in da je takšna nega samo za bogate ljudi.
Nega delovne ženske v poznejših letih Je prav preprosta ln takšna, da ne moti žene ln matere v njenem po-	|
Zenska pri pet in štiridesetih ali petdesetih letih nikakor še ni ,stara*, prav \ Praktičen dežni plašček za šolarko iz zanesljivo pa ni več tako mlada, da svežega belo-sinjega kockastega im-bi se mogla oblačiti in negovati tako, I pregnlranega tvoriva. Malim damicam kakor se neguje mlada žena ali mlado ni treba ob deževnih dnr- ih več gle-dekle. Prav ta leta so glede mode in dati skozi »ki**, temveč T takšnem ne„e za žensko najnevarnejša. Ogniti i plaščku lahko pogumu* »topijo na se Je treba slehernemu pretiravanju. |	oiie«
Rešitev problema it 35
1. Db4—c 4	Ke4—f3	al
2. Dc4—fl ali n šah kar koli
3. Sa4—c3 ali c5 mat.
1...... Ke4—f4
2. 8a4—c3	kar koli
3. Dc4—fl ali f7 mat.
DRUŽINSKI TEDNIK V VSAKO SLOVENSKO HIŠO!
S.	nadaljevanje
Obrnila se je k dekletu. Zdaj, v dnevni svetlobi je bila Renata še bolj bedna.
»Moj Bog, kako zoprno je to nesrečno bitje... Le kaj bo rekel Filip?« In potem je plašno dodala: »Kako se bo dekle vedlo na županiji in v cerkvi?«
Martina je skomignila z rameni. »Samo da bo ubogala! Povedali ji bomo, kaj mora storiti.«
»Ali ste zapazili, da ni rekla še niti besede, odkar se vozi z nama?«
»Kljub temu upam, da zna govoriti. Nerodno bi bilo, če ne bi ničesar rekla!... Ali so ji že kaj povedali?«
»Njen čuvaj jo je o vsem poučil. Menda je pristala.«
»Ali se bo znala podpisati?... V cerkvi in na županiji mora zapisati svoje ime! Kaj bodo mislili o bodoči grofici, če še pisati ne zna?«
ženi sta se preplašeno spogledali. Koliko težav ju še čaka, preden bo te pustolovščine konec?
Nekaj kakor slaba vest je obšlo staro damo. Da bi ta občutek potlačila, je rekla:
»Odločila sem se za to iz sočutja. Saj smo pošteni ljudje in dekletu ne maramo nakopati nesreče. Ta poroka jo bo rešila. Kar se tiče denarja, bo seveda tudi Filip prišel pri njej na račun. Toda kaj pomeni denar v primeri z rešitvijo iz pekla?«
»Seveda!« je potrdila Martina. »Dosti poguma in dobrote je treba, da sprejme človek takšno bitje v svojo družino.«
»če me ne bi bila gospod Gamier in gospod Savitri tako prosila, ne bi bila nikoli dovolila takšne zveze.«
In ta ugotovitev, ki se ji je zdela odkritosrčna, je zadušila vse njene predsodke.
Avto se je naposled ustavil pred kmečko hišo, ki se je skrivala za cesto. Tu je bila varna pred vetrom in radovednimi ljudmi.
Stala je na rebri, ki je vladala nad dolino. Vas je bila najmanj tri kilometre daleč.
Savitri in šofer sta stopila iz avta in šla pomagat ženskam. Ko je grofica stopila na tla, se je najprej ozrla na vse strani. Nekoliko se je oddahnila, ko je zagledala malo stran še dva druga avtomobila.
»Gospod Garnier je prišel,« je zmagoslavno šepnila Savitriju.
»Ker pač ve, koliko je vredna točnost,« je odvrnil Renatin varuh.
Toda grofica ga ni poslušala. Obraz se ji je zjasnil ob misli, da je tudi njen sin prišel ob pravi uri. Upanje je spet zaživelo v njej.
Ali more Filip zdaj še umakniti besedo?
Dojilja je pomagala siroti izstopiti, in Renata je začudeno pogledala okoli sebe. Bila je vajena velikega gradu, in hiša, kamor so jo zdaj privedli, se ji je zdela čudno majhna. Spomnila se je majhnih hiš, ki jih je videla nekoč, ko je spremljala koga od domačih, kadar je šel siromakom miloščino delit. Ta spomin ji je bil prijeten in ji je vrnil pogum. Ali bo tudi njej zdaj kdo izkazal dobro delo?
Pred njo se je razprostirala širna pokrajina, brez vrat, brez varuhov. Začutila je nekakšno dobrodejno, prijetno blaženost... Nekaj ji je stisnilo grlo in oči so se ji orosile. Kakor bi se bila zbudila njena preteklost v vsej jasnosti.
Dolga leta je bila zaprta in tiha, živa je gnila v sobi, ki je bila kakor grob. Ali bo zdaj našla sladkosti življenja, ali bo lahko govorila z ljudmi, hodila povsod, kjer bo hotela.
O, da bi lahko živela, kakor nekoč! Da bi lahko živela kakor vsi drugi! Upanje, ki jo je vso prešlo, je bilo tako silno, da je brez ugovora sledila ženski, ki jo je vodila, in da ni videla okoli sebe ničesar drugega kakor tisto brezmejnost, ki si jo je zmerom želela.
Kuhinja, kamor jo je privedla Martina, je bila ubožna, toda vsa svetla in čista, in deklica je sedla na stol, ki so ji ga ponudili, ne da bi jo bilo uboštvo v kuhinji kaj motilo.
Saloni, pozlačeni okrajci, rezljani stropi v Blanquetteu — vse to je bilo tako daleč v njenem spominu!
Martina je odložila plašč in snela klobuk, potem je pa dejala Renati, naj še ona tako stori.
»Gospodje so v sobi in gospa je šla k njim. Počakajte, gospodična, dokler se ne vrne!«
Renato je imenovala gospodično, ker se bo pač gospod Filip oženil z njo, toda iz njenih besed ni zvenelo prav veliko spoštovanje.
Sirota je ubogljivo obsedela za mizo. Na njenem mirnem obrazu ni bilo ničesar, kar bi izdajalo kakšno pričakovanje, in Martini je bilo kar nerodno, da dekle tako molči.
Stopila je k njej.
»Saj veste, kaj boste morali storiti?... Ali so vam. povedali?...«
Deklica je prikimala, rekla pa ni niti besede.
»Morali boste odgovarjati na vprašanja,« jo je poučevala dojilja. »Vprašali vas bodo, kako vam
OD ZAKONA DO LJUBEZNI
LJUBEZENSKI ROMAN ★ Iz francoščine prevedel S. C.
je ime, koliko ste stari. Ali boste znali to povedati?«
»Da,« je naposled zamrmrala Renata prav počasi, kakor bi ji govorjenje prizadevalo muke.
Dojilja je bila kar srečna, videč, da so se dekletu odprla usta.
»Prav, torej veste!« je veselo vzkliknila. »To je glavno, ker boste morali iste besede nekajkrat ponoviti. Zlasti morate paziti, da ne boste nikoli rekli ,Ne‘! Saj so vam to povedali, kaj? Zapomnite si: zmerom ,Da‘...«
In že drugič je Renata odvrnila: »Da!«
Vrata so se odprla in pokazal se je Savitri. Stopil je k dekletu in se zmeden ustavil pred njim.
»Kakšna obleka! Spodaj bi jo bilo treba odrezati!«
»Nihče ni slutil, da je tako majhna,« je odvrnila dojilja in se nasmehnila. Čutila je upravičenost varuhove pripombe.
V tem trenutku se je od daleč zaslišal drug glas:
»Nikari me ne pregovarjaj, mati! Obljubil sem, da jo bom vzel, toda ostalo bo samo pri tem!«
»Prosim te, otrok!«
»Ne. To dekle me prav nič ne briga in ne želim si njenega znanja. Naj bo majhna ali velika, debela ali suha, črnka ali plavolaska — vse to mi ni prav nič mar! Ne poznam je in je ne želim spoznati! Oženil se bom z njo, in to je dovolj!«
Gospoda Savitrija se to besede hudo zmedle in zaprl je vrata za j sabo. Stopil je k Renati. Bal se je, I da je dekle te besede slišalo in j razumelo.
Toda na njenem obrazu ni bilo niti najmanjšega sledu kakšne spremembe. Nič ni izdajalo njenih | misli. Pa vendar Savitri ni bil prepričan, da je besede preslišala, čeprav se je spomnil, kako jo je videl vso togotno in potem vso plašno in prosečo.
»Mala Renata, nekaj vam moram povedati. Najtežje ni bilo to, da smo vas ugrabili gospe Dar-teuilevi. Morali smo tudi poskrbeti, da smo ji vzeli vse pravice nad vami. Vaša varuhinja po zakonu je bila. Vaš oče jo je določil! Upravljala je vaše premoženje in jaz sem bil samo nekakšen nadzornik brez moči. Najbolj se je bilo treba bati tega, da vas ob polnoletnosti ne bi dala zapreti v norišnico, ker bi potem lahko še nadalje gospodarila nad vašim denarjem. To je tudi nameravala. Zdravnike je že imela na svoji strani... Zato smo morali poiskati človeka, ki bi mogel imeti nad vami večje pravice kakor vaša mačeha. Pogledali smo po zakonikih in ugotovili, da bi bil samo vaš mož močnejši od nje! Zato sem moral gledati, da vam najdem primernega moža... Pozneje boste razumeli, da to ni bilo prav lahko, zlasti zato ne, ker vas
nisem maral dati komur koli. Slučaj mi je pomagal, da sem izvedel za grofa d‘Armonsa. Dober človek je, in domenila sva se, da vas bo iztrgal iz mačehinih krempljev. Vaš služabnik mi je povedal, da bi se oženili, samo da bi bili svobodni. Ali lahko še zmerom računam na vaš pristanek?«
»O, da!« je vzkliknilo dekle. »Naj se zgodi kar koli, samo da se mi ne bo treba vrniti v Blanquette.«
»Zdaj vas ne bi čakala več samo dosedanja ječa, ampak blaznica...! In ko bi bili v blaznici — kdo bi vas mogel spraviti iz nje?... Zdaj je pa treba še nekaj ur...«
»Pohitimo!« je vsa zbegana poprosila.
»Le nič se ne bojte! Takoj se bo zgodilo, še nocoj boste poročeni in zapustili boste Francijo.«
»Hitro!« je ponovila vsa zmedena zaradi ovinkov, ki so se ji zdeli nepotrebni.
Savitri je pa nadaljeval:
»Vaša mačeha in njeni uslužni zdravniki bodo zaman tekali za vami; odslej boste v moževi oblasti in po zakonu mačeha ne bo več imela moči nad vami.«
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
»Torej bom vendar že na varnem!«
»Da. Prepričan sem, da mi boste pomagali, mala Remi ta...«
»Vse bom storila, kar mi boste svetovali,« je zatrdilo dekle.
Savitri se je. popraskal po glavi, še nekaj nerodnega ji je moral povedati.
»Prvo je torej, da boste dobili moža... Grof d‘Armons je dober, prijazen človek, toda ne pozna vas. Ali se mu boste zdeli dovolj pri-kupni?«
»Ne verjamem,« je zajecljala in sklonila glavo. »In če on ne bi hotel?...«
»Besedo je dal!... Zato sem sl mislil takole: najprej se vzemita, potem bomo pa videli!«
»Ali je zelo star?« je vprašala Renata. Nekoliko se je bala neznanega moža, ki je prej tako čudno govoril.
»O, ne. Le nečesa se bojim, če bo videl, kako ste slabotni, kako...«
»Kako sem grda!«
»Ne, kako ste izčrpani... Bojim se, da bi si ostala preveč tuja. Zato, Renata, morate biti zelo pogumni
in mi zaupati, čeprav boste videli j neznanega, nekoliko hladnega, nekoliko... tujega ženina, morate biti odločni in pogumno odgovarjati na j županstvu in v cerkvi.«
»Saj sem to obljubila!«
Vzvišene besede, ki jih je otrok j vzkliknil v svoji preprostosti! Ali: more snesti besedo? To ji ni prišlo | niti na misel, in skoraj čudila se je, da je mogel varuh kaj takega reči.
»Besedo vam dam, da vam želim samo dokfl-o. Grof d‘Armons in njegova družina so spodobni ljudje. Potrpite. Vse drugo se bo pozneje uredilo.«
»Zaupam vam.«
»Zaupati morate tudi v poštenost svojega moža, čeprav ne bo kazal prav prijaznega obraza... Vidite, Renata, to sem vam moral še povedati.«
»Velja!« je dejala.
»Torej me razumete?« je končal varuh in ji stisnil roko. Potem se je sklonil k njej in jo očetovsko poljubil.
8
V mali obednici, kamor je Savitri privedel Renato, je že čakala grofica d‘Armonsova v spremstvu dveh moških. Eden izmed njiju je bil starejši gospod z naočniki. To je bil notar Gamier. Poleg njega je Renata zagledala Filipa d‘Ar-monsa, velikega, lepega moža s hladnim, nekam oholim obrazom. Mi smo se seznanili z njim že v začetku te povesti.
Sirota je nemirno opazovala oba neznanca.
Menda je hotela uganiti, kdo je njen bodoči mož. Ali je starec s počasnimi kretnjami in živimi očmi, ki znajo vse presoditi? Ali je pa morda neprijazni mladi mož, ki strmi skozi okno in se niti ne obrne k njej?
Nekaj kakor prezir je videla na čelu mladega moža. Po njegovi brezbrižnosti je uganila, da ji je ta mladi človek določen za moža.
Kakor bi bila grofica hotela prikriti čudno vedenje svojega sina, je vstala in stopila k Renati. Počasi in materinsko jo je prijela za roko in potegnila k sebi.
V tem trenutku je stara dama začutila potrebo, da pokaže siroti prijateljsko sočutje.
S prepričevalnim glasom jo je začela hrabriti:
»Pojdimo, Renata! Zdaj bomo najprej podpisali zakonsko pogodbo. Potem vas bomo oblekli v belo poročno obleko!«
Besede, ki bi morale prevzeti vsako dekliško srce!
Grofica je posadila dekle na stol, ki je stal njej nasproti, tako da je zakrivala Filipa. Če je Renata hotela pogledati svojega bodočega moža, se je morala nagniti naprej
Humor in anekdote
Stroga dieta
Bolnik je lačen in prosi jesti. Strežnica mu prinese samo pol prepečenca, več pod nobenim pogojem ne sme pojesti. Bolnik se silno razjezi, naposled se pomiri in vdano zavzdihne: »Rad bi kaj bral, morda bi mi prinesli — pisemsko znamko?«
Znala sta si pomagati
»Včeraj je bilo nebeško lepo na vožnji s parnikom!«
»Kako je pa to mogoče, ali ni bila z vama tudi Mirkova teta?«
»Da. A rekla sva ji, naj zapre o6i, kajti to je najboljše zdravilo za morsko bolezen.«
Študentovska zloba
Profesor dr. James Knifecut je bU osebni zdravnik angleškega kralja Edvarda VII. Nekod so ga prav od predavanja a oxfordske univerze poklicali h kraljevi bolniški postelji. Natančni profesor je takoj velel slugi, naj napise na univerzitetno desko: »Prihodnje dni ne bom predaval, ker sem moral odpotovati v London zdravit Njegovo Veličanstvo.« Neki hudomušni študent je pa pod to sporočilo napisal: »God save the King!« (Začetek angleške himne; »Bo* obvaruj kralja!«)
Težke izpolnljiv«
Neki profesor grščine je bil zelo plemenit in zelo pravičen. Svojim dijakom je razlagal zgodovino na prav poseben način. Tako je nekoč dejal: »Herostat je iz objestnosti zažgal sloviti tempel v Efezu, samo da bi tako njegovo ime zaslovelo aa vse čase. Tega veselja mu pa m bomo .storili.
Zahtevam od vas, da ime tega pro-palega moža spet pozabite!«
Dobra kuhinja
»Imamo dve vrsti Juhe iz želv,« našteva natakar. »Pravo juho iz želv in umetno juho iz želv.«
»In v čem je razlika?« vpraša gost.
»Umetno juho pripravimo iz ene kocke z želvovinastim ekstraktom, pravo juho pa iz dveh kock.«
Ura
Aleksander Girardi (1850—1918), slavni dunajski gledališki igralec, se je izredno bal, da bi se nalezel te ali one bolezni. Kakor hitro je slišal govoriti o kakšni bolezni, je mislil, da jo ima tudi že sam.
Lepega dne se je v prijetne misli zatopljen sprehajal po Ringu, kar ga sreča gospod Posti, znanec iz kavarne. Pozdravi in pokloni sem in tja, naposled vpraša gospod Posti:
»Ali že veste, gospod Girardi, kaj se je včeraj dogodilo našemu prijatelju Hartrieglu? Sedimo v kavarni, na lepem Hartriegel vse manj in manj sliši, glasovi se mu zde tišji m tišji, naposled ne sliši ničesar več. Potegne is žepa uro in prisluhne — nič, Pomislite! Oglušel je.«
Girardi prebledi.
»Kaj pravite?« in že vleče uro in žepa. Pristavi jo k ušesu. Prebledi še bolj, oči mu od strahu osteklene. Ves iz sebe zašepeče: »Za božjo voljo, tudi jas ničesar več ne slišim!«
»Hm... Pokažite mi uro, gospod Girardi,« meni v zadregi gospod Posti. Kajpak, vaša ura stoji...«
Girardiju se počasi vrača barva r obraz. Gospod Posti olajšano vzdihu*:
»Srečo pa imate človek božji, če bi vaša ura zdajle šla — bi bili zdajle gluhi.«
Zgodbice o duhoviti gledališki igralki
Njenega imena ne bomo izdali, ker še živi. Sicer pa ime tudi ni važno, važna so dejanja. Na odru je vžigala srca in tudi v življenju je bila ljubka, lepa, duhovita in očarljiva. Gospa N., njena mnogo starejša tovarišica je ni mogla trpeti.
Nekega dne je lepa igralka slišala dve mlajši tovarišici, kako se burno razgovarjata,
»O čem se pa tako živahno razgovarjata?« ju je radovedno vprašala.
»O stvarjenju sveta. Kaj pa vi pravite k temu?«
»Nisem bila zraven. Vprašajte gospo N-ovo...«
Nekoč je neki rdečelasi orjak dolgočasil vso družbo s svojo lovsko latinščino.
»Neutrudljivo sem zasledoval sled neznane zverine. Počasi sem se plazil dalje... Na lepem se je grmovje razgrnilo... Pred seboj sem zagledal ogromnega bivola...«
»On tudi,« je ljubeznivo zažgolela slavna pevka.
Prijatelji so ji pogosto očitali, da je zapravljiva in da premalo pazi na svoje izdatke. Svetovali so ji, naj vse izdatke zapiše, da bo vsaj vedela, kam je potrošila svoj denar. Nekaj dni nato je našel eden izmed njenih znancev n« njeni pisalni mizici tale proračun: Piča za kanarčka 40 mark; Berač .....	5	mark;
Razno , , , , . 1.000 mark.
in še ni videla drugega kakor njegova ramena.
Gospod Garnier je vedel, koliko je čas vreden. Njemu je bila vsaka minuta dragocena in takoj se je lotil dela.
»Tole je poročna pogodba, kakor sva jo sestavila z gospodom Savitri jem...
Pogodba določa skupnost premoženja, upravljal ga bo pa mož. Takšna ureditev se nama je zdela najprimernejša spričo tega, ker bodoča žena menda ne ve, kaj mora človek storiti, da pravilno skrbi za svoje koristi.«
Renata je takoj razumela, da gre zdaj za denar.
Zdajci se je spomnila Leonardo-vih poslednjih besed. Rdečica jo je oblila. Ali se bo zdaj upala storiti to, kar ji je Leonard naročil?
Ko je pa med tremi moškimi in grofice!
In vendar se ji zdelo, da je njen nekdanji ječar dobro vedel, kaj ji je svetoval, in da je zdaj prišel čas, ko je potrebno, da se ravna po njegovem nasvetu.
čeprav ji je gospod Savitri zatrjeval, da brani samo njene koristi, vendar mu ni prav zaupala. Vedela je, kako vdan ji je bil Leonard, in prepričana je bila, da ji je hotel samo dobro.
Notar je medtem že skoraj prebral vse listine, ona se pa še ni odločila, da bo spregovorila. Potem so dali pred njo kup papirja in pero.
»Tu-le, gospodična... Podpišite se!«
»Le podpišite se, draga moja!« je prijazno ponovil Savitri.
Tedaj je plaha Renata vstala. Tako drobna, tako majhna je bila, ljudje okoli nje pa tako veliki! In na veliko začudenje vseh je začela izpraševati mirno, brez poudarkov, kakor bi se bila na pamet naučila vprašanj.
»Oče mi je zapustil dvanajst milijonov, kajne?«
»Da, dvanajst milijonov,« je odvrnil notar Garnier, nekoliko presenečen od njenega vprašanja.
»Sprejmem vse pogoje, ki jih je moj varuh sprejel v mojem imenu...«
»Dobro.«
»Vendar pa zahtevam, da se nekaj popravi. Od dvanajstih milijonov moje dote naj mi ostanejo trije na razpolago, da ne bo nihče razen mene imel pravice nad njimi. To bo nekakšna rezerva...«
»Toda čemu?« je vzkliknil gospod Garnier. »Saj bosta imela z možem skupno premoženje in mož vam bo dajal vse, kar boste potrebovali...«
»Oprostite!« mu je Renata plašno segla v besedo in zardela do ušes. »Devet milijonov bova imela skupno, toda trije milijoni bodo ostali moja osebna last in zanje ne bom nikomur odgovarjala.«
»In kaj mislite s tem denarjem početi?«
»Samo hranila jih bom, če se morda kaj pripeti.«
»Ta rezerva je dokaz nezaupanja proti Filipu,« je vzkliknila grofica vsa razdražena.
»Ta pogoj bi bil postavil tudi moj oče,« je na slepo odvrnilo dekle.
Tedaj je pa na veliko presenečenje vseh grof d‘Armons na njene besede prikimal.
To je bilo prvo znamenje, da se zanima za pogovor. Prej se ni niti zganil. Niti obrnil se ni, da bi bil pogledal žensko, ki se je upala razpravljati o pogojih, pod katerimi so jo hoteli sprejeti v družino. Prisegel si je bil, da mu bo nevesta, ki mu jo ponujajo, ostala zmerom tujka in da se sploh ne bo menil zanjo. Zdaj je pa vzlic zaobljubi zardel in jel živčno bobnati po oknu.
»Ta dodatek ni dopusten,« je ponovila grofica.
»Zakaj?« je suho vprašal Filip, ne da bi se bil zganil. »Gospodična Darteuileva se hoče proti meni zavarovati, in prav ima.«
»Zavarovati se hočem samo za prihodnost. Nihče ne ve, kaj s« vse utegne zgoditi.«
Toda Filip se ni maral več meniti z žensko, ki si je ni sam izbral. Obrnil se je k notarju in odločil:
»Pripišite ta dodatek; razumljiv je in pravičen.«
Moral je zbrati vso svojo hladnokrvnost, da ne bi pokazal, kako ga je njen ugovor zmedel. Grofica pa ni ostala tako mirna.
»To dekle ne ve, kako se mora vesti. Kakor mlada ciganka je!« je vzkliknila po angleško.
Besna je bila, pa vendar je morala kazati prijazen obraz. Svoja čustva je izdala le s to opazko v angleščini, ki sta jo dobro govorila Filip in Garnier.
Ko je Filip velel notarju, naj pripiše Renatin dodatek, se je stari uradnik obotavljal. Začudeno je pogledal dekle. Potem je s pogledom vprašal Savitrija, grofico in naposled Filipa, ki se spet ni za nič vec zanimal. Nazadnje se je le odločil, da je pripisal zahtevane besede.
Roman velike
ljubezni
po znanem pisatelju
Alfredu
Schirokauerju
lliitaro Hasegava.
Mož, l<i je pri njem stanoval Riutaro [Jiba.
Višina črt bonbonov
porabljenih v enem mesecu
&fajUUb
|e posebna prednost odvajalnega sredstva Darmol. Vrh o tega deluje mito in brez bolečin. Zalo uživajo odrasli in otroci radi Darmol
stti
ar mol dobite v vsaki lekarni
morilec. Pograbil je vsiljivega tujca. Rohn se mu je. iztrgal — odhitel v temno sobo — prazna je bila — odprl na siepo druga vrata — hlastno — brez pomišljanja. Starec ga je spet zagrabil.
»Pustite me!«
»človek, ali ste nori?«
Rohn je odprl druga vrata.
V svoji spalnici je stala Hilda v spodnji obleki. Kriknila je..
Polkovnik ga je zagrabil za vrat.
»Oče, Wolfgang je!«
.Starcu je omahnila roka. Zdaj ga je spoznal.
Tiho je šel iz sobe in trdno zaprl vrata.
Tam je obstal, ves zmeden od veselja in moral se je opreti ob zid.
Hilda je gledala Rohna.
»Ljuba moja,« je izdavil iz sebe. »Ne morem več.«
Niti besede ni rekla. Videla je samo, kako bolan in zapuščen je. Srce jo je zabolelo, kako strašno se je izpremenil.
»Ne morem živeti brez tebe.«
»Pa vendar ne- bi bilo treba priti,« ga je tiho posvarila.
Tedaj je prišlo življenje vanj.
»Saj je blazno to, kar počenjava,« je obupano vzkliknil.
»Kaj .naj pa bo?«, je tiho vprašala.
»Pri meni moraš ostati.«
»Zakon?« Srce ji je zaigralo.
»Da.«
»Toda, Wolfgang. Zakon je vendar samo neumnost iz pradavnih časov,« je dejala.
Tedaj je kriknil:
»Ne zasmehuj me!*
»Ne zasmehujem te, VVolfgang. Samo za tebe mislim. Spomni se | starega bakroreza v delovni sobi — tistega križa —«
»Zmedena slikarska domišljija!« j je kriknil.	|
»Ljubi moj, saj venda\' veš, da ; je zakon smrt največje ljubezni!« ' »Neumna teorija!«
Zamahnil je z roko, kakor bi bil i hotel odriniti vso svojo zmedeno1 preteklost od sebe stran.
»Ne muči me!« je zastokal. »Vem, da me lahko pobiješ z mojimi lastnimi besedami. Ne bodi tako hladna, ne premišljuj toliko! Ne uživaj svojega zmagoslavja. Saj vendar vidiš, da sem prišel k tebi j kot premaganec — kot —«	'
Tedaj je zaihtela.
S krikom, ki je bil zmagoslaven in bolesten hkratu, mu je vsa drhteča omahnila na prsi.
»Ne kot premaganec,« je še zajecljala, »kot zmagovalec nad samim seboj —«
Zunaj na hodniku pa je stari polkovnik poslušal, kako sta dva človeka jokala od sreče.
Konec
ZADEVA TAMANO!
Na/zanimive/ši kriminalni primer japonske policije
10. nadalje cun je.
Zunaj je zazvonil telefon. Gejšaja se je opravičila in šla. Gospod Išiga bo blagovolil oprostiti, če mu bo pustila samo malo Kiku za družbo. Toda dolžnost je dolžnost. In gospod Išiga mora premišljevati tako važne reci, da bi ga klepetanje nespametne ženske samo motilo...
Gospod Išiga zaradi njenega odhoda očitno ni bil prav slabe volje. Njegove važne misli ga tudi niso ovirale, da se ne bi zapletel z neumno Kiku san v dolg pogovor.
Čuden gospod — zdaj je hotel na vsak način zvedeti, kako poteka dan take mlade gejše.
Oh, — Kiku san je žalostno podprla nos s prstom — tu je strašno dosti dela. Zlasti šola — koliko se mora človek učiti! Stvari, ki jih je dekle iz province prej poznalo komaj lio imenu. Urnik ima zmerom lepo zložen v kimonu: 6tari plesi — moderni plesi — glasba — petje — slikanje — lepopisje — pogovori — pletenje šopkov — kuhanje čaja — zgodovina — angleščina — lepo vedenje — zemljepisje...
Da, in v \'6eh teh predmetih je treba napraviti težavne izkušnje, preden dobi • dekle izpričevalo za gejšo. Še dolgo bo trajalo, preden bo Kiku san tako daleč. Toda trudi se in njena
gejšaja tudi zmerom izprašuje učitelje...
Išiga prikimava. Prepričan je, da bo gospodična Kiku prav kmalu dobra, spretna gejša...
Tedaj pride Jajiama;
Temnozeleno služabniško livrejo ima. Njegov obraz je kakor mesec in ves diši po lasnem olju.
Seveda, gospoda s policije lahko pelje povsod, kamor je kdaj nesel kakšen paket za gospoda Hibo. Da, naslove pozna Se na pamet, saj jih ni bilo toliko...
Zaspan je videti, in če ne bi bil hotel pokazati vse svoje znanje, bi bil najbrž še bolj zaspan. Toda v Išigovih očeh je postrežnik Jajiama kakor junak iz filma, in Kiku san gleda debelega fanta s takim občudovanjem, kakor bi bil padel naravnost z neba. *
Abunai — usoda! *
V kratkih presledkih kriči možak z rikšo nad ljudmi na cesti. Njegovi slamnati čevlji na golih nogah bobnajo v neutrudnem ritmu po tleh. Čijsih si tekač z rumeno svileno ruto, k! jo ima privezano za zapestjem, obriše potili obraz.
Išiga je kakor v sanjah gledal ogromni slamnik te človeške vprežne živine. Njegove ustnice so tiho ponavljale neko ime.
Po Chamberlainovi iz.iavi o britanskem in francoskem poroštvu Romuniji in Grčiji: ljudje pozdravljajo predsednika vlade, ko odhaja iz parlamenta.
Debeli fant z mesečevim obrazom in zeleno postrežnjško livrejo je bil
James Roosevelt, najstarejši sin predsednika USA pri sprehodu v Londonu, kjer se pravkar mudi baje ne samo po trgovskih opravkih. V Londonu stanuje pri ameriškem poslaniku J. Ken-nedyju.
res dar z neba. Odvedel je Išigo k tovarnarju kimonov Takeumi. In ta je tako dolgo iskal po svojih knjigah, da je našel naslov častivrednega gospoda Hibe.
Gospod Hiba je nazadnje stanoval pri gospodu Hasegavi v kandski četrti.
Ta ,nazadnje' je bil po knjigah gospoda tovarnarja kimonov 3. marec.
7. marca je našel menjalec Gama-nava Hibovo glavo v tamanojski votlini.
Rikša je obstala pred prijazno hišo z lepo rezljanim slemenom, ki je zrasla sredi vrta, polnega drevja in cvetja. Tla so bila dober meter nad zemljo. Skromne lesene stopnice so držale na verando, ki se je širila okoli hiše.
Išiga je šel počasi čez vrt. Njegove oči so ujele vsako malenkost.
Mirno in prijazno je bilo vse. Umetno spletene, s kamenitimi ploščami obložene steze. Pri vhodu dve vrbi ža-lujki, majhen ribnik z ljubkim mostičkom... Zlate ribice so hlastale po površini vode. Pritlikava drevesa so segala s svojimi ukrivljenimi rokami nad gladko površino vode. Za čevelj visoka drevesca v loncih so stara po tri sto let...
V kotu vrta je paviljon, kjer pijejo v japonskih družinah čaj.
Tiho, kakor zasanjano med drevjem in cvetjem, stoji hiša. Nič se ne gane za svetlimi, tankimi stenami.
Zdaj se odpre zev sredi srednje stene. Zid se razmakne na obe strani, hiša se odpre in pokaže obiskovalcu svojo notranjost.
Stara ženska stoji pri vhodu, dekla.
*Ali je gospod Hasegava doma?«
Zena izgine v notranjosti hiše, pred njo 6e odpirajo nove stene, druga za drugo. Vrata za sabo pušča odprta, da se vidi čez bele preproge po vsem poslopju, do temnih ceder v skrajnem kotu vrta.
Služabnica se vrne.
»Gospod Hasegava vas čaka.
Preden stopi Išiga v hišo. kjer je stanoval mrtvec iz Tamanoja pred svojo smrtjo, sezuje čevlje.
*
lhitaro Hasegava je za glavo večji od svojega obiskovalca. Rjav kimono iz medle svile ovija v strogih gubali njegov visoki stas. Nekaj mogočnega je na ujem. Iz vsake njegove umerjene kretnje diha dih stare Japonske. Utegne imeti štirideset let.
Nadaljevanje na zadnji strani.
19. nadaljevanje
»Ne,« si je rekel in ustnice so mu zadrgetale. »Ne smem biti straho-petnejši od nje. Junak bom, kakor °na, ne bom je poiskal, zadušil bjene ljubezni!«
Vrnil se je k mizi. In vzel pisemski papir.
»O, ti prelepa, predobra, presežna! Nikoli te nisem tako ljubil, kakor v trenutku, ko sem prebral tvoje pismo, to pretresljivo pismo tvoje ljubezni in veličine. Ti junakinja! Sveta mi bo najina ljubezen. Gorela bo na oltarju najinega življenja. Moja žena si in ostala boš dokler —«
Nehal je.
Potem je napisal drugo, mirnejše stvarnejše pismo.
Vrnil se je v novo delo. Postal je denarna nroč in slaven gospodarstvenik. Pa vendar ni bil zadovoljen. Nič ga ni ganilo. Ni se zmenil za Hellebrandtovo rotenje, naj se vrne v svojo pisarno. Slišal je o Presenečenih obrazih dam, o razočaranih vprašanjih po doktorju Rohnu, o njegovem naglem begu. Zenska praksa v Hellebrandtovi Pisarni je začela usihati. Pa se niti Zmenil ni zato.
Delal je v banki. Več kakor je bila njegova dolžnost. Malokdaj je Ugasnila luč v njegovi razkošni delovni sobi pred jutrnim mrakom. Potem se je bal iti domov. Tam so bodili po sobah strahovi. Po vseh kotih so živeli spomini nanjo. Vonj njenega parfema je visel v zastorih spalnice. Spal je na njenih blazinah. Hotel je spati na njih.
Ona je bila v tej hiši. Ona je nekoč tu hodila.
Sobe so bile mrtve, le ona je živela v njih. Bile so polne njenega glasu, šumenja njene obleke, njenega smeha.
Odprl je klavir. Hotel je prisluškovati v njem njeni duši, ki se je ujela v strune. In potem* je zaloputnil pokrov, da je dragoceno glasbilo zastokalo. Stal je pred posnetkom miss Farrenove, gledal ga je, pa ni ničesar videl, ker so bile njegove oči mokre od hrepenenja. Vsak predmet, ki se ga je bila njena roka dotaknila, mu je postal relikvija, svetinja. Nosil je naprstnik, ki ga je uporabljala ona, kot talisman svoje ljubezni v telovni-kovem žepu, igral se je z njim v svoji delovni sobi v banki, natipkal si ga je na mezinec, da bi čutil nekaj, kar je bilo njeno, potem pa ga je hlastno skril, če je kdo stopil v sobo. In z naprstnikom na roki so ga zalotili pri najvažnejših in najresnejših sejah.
»Prazna vera!« se je opravičeval strmečim gospodom.
Začel se je ogibati svoje hiše. Cele noči je prebedel. Sedel je v lokalih z ženskami, ki so se mu gnusile in ki se jih ni pritaknil. Iskal je samo še omame. Spal je v hotelu iz strahu pred svojo hišo, kjer je živela ona. kjer je ostala njena duša. Slab in bolan je bil.
Ameriški ravnatelj ga je posvaril.
»Preveč delate, doktor.«
Rohn se je spačeno nasmehnil in odkimal.
»Kaj bo rekel Mr. Perrin, ko pride v Berlin!« je dejal Američan. »Ko ste zapustili Benetke, ste bili kakor cvet. Zdaj ste pa v štirih tednih postali v banki prava razvalina.«
»Saj sem zdrav,« je trmasto odvrnil Rohn,
Banka je cvetela, on se je ubijal. Nekakšni prividi so ga začeli preganjati. Povsod jo je videl, na plesiščih, v gledališču, na cesti. Včasih je skočil iz drvečega avta, planil na cesto, se oprostil pred damo, ki je zavreščala. ko jo je prijel za roko.
Nekega večera — bilo je po deseti uri — je podlegel. Odhitel je proti njenemu domu. Pritisnil je prst na zvonec hišnih vrat in dal godrnjajočemu vratarju bankovec. Drvel je po stopnicah. Zvonil je, dokler ni polkovnik v spalni obleki odprl, ves zmeden in preplašen. Rohna v temi ni spoznal.
»Kdo ste? Kaj hočete v tej uri?«
Odrinil je Lobacha stran.
Stari vojak je bil menda prepričan, da je pridrvel v hišo roparski
Nihče ne živi zaman
Napisal Arno B. Kr in c k e
Pred kratkim sem z nekim prijateljem govoril o »sočutju s samim seboj« in moj prijatelj mi je dal pobudo, ki je vredna, da izveste tudi vi o njej.
Ob večerih, ko se mu življenje zazdi posebno klavrno, si pred spanjem prikliče v spomin sliko moža, ki ga posebno občuduje. Prizori iz življenja tega moža gredo mimo njegovih duševnih oči in se vselej izkažejo kot naglo zdravilo proti »strupu«, ki se je v njem nabral čez da®.. Tako lahko moj prijatelj zaspi v popolni sproščenosti in se zbudi z novim upanjem v življenje.
Prvi prizor, ki ga opisuje, se odigrava v neki trgovini na križišču cest na zahodu Združenih držav, kjer je mladi, komaj dva in dvajsetletni mož, solastnik trgovine, pravkar izvedel, da ti kakšna stvar dosti prej izpodleti kakor uspe. To je bil trpek nauk in zanj tem bolj usoden zato, ker je sodni uradnik trgovino zapečatil in zaradi vesti, da so vsi njegovi prihranki sedmih let do beliča izgubljeni. Ta usodni prizor skriva v sebi vse skrbi in razočaranja zgodnje mladosti.
V drugem prizoru vidimo mladega moža spet kot trgovskega družabnika. Po dveh letih, ko si je s težavo prihranil nov delež, je iznova poskusil in trdno sklenil, da ne bo napravil nobene usodne napake, ki je spravila njegovega družabnika na psa. To pot mu je moralo uspeti; saj ni mogel še enkrat preživeti takšne preizkušnje, kakršna je bila zadnja.
A spet mu je izpodletelo! Njegov družabnik Je v dveh letih zapil ves dobiček. Mladi družabnik je videl, kako so šli njegovi prihranki rakom žvižgat, še več, imel je še dolg, ki ga bo, to je vedel, uničil. V svojem obupu sta oba sklenila trgovino prodati, a doživela sta velikanski polom. Na koncu leta ju je kupec z računom pustil na cedilu, vse prodal, pobral izkupiček in jo odkuril. Naposled je družabnik umrl in mladi mož je bil prisiljen, prevzeti še njegove dolgove.
Po teh dveh trgovskih neuspehih mu je prišel na pomoč neki prijatelj in mu ponudil službo zemljemerca. Moral si je izposoditi denar, da si je kupil merilne priprave in konja. A nikoli ni nastopil službe. Eden njegovih upnikov je priprave in konja zapečatil in ju vzel na račun dolgov. Zdelo se je, da ga je usoda izbrala za neuspehe.
Potlej mu je življenje prizadejalo najhujši udarec, udarec, ki je ranil njegovo srce in ki se od njega ni nikoli več opomogel, žena, ki je bila njegova prva in edina ljubezen, je na lepem umrla, in njegovo srce, tako Je pozneje dejal, je šlo z njo v grob.
To je bilo le preveč. Z njim je šlo naglo navzdol, prav do blaznosti. »V tistem času se nisem nikoli upal nositi pri sebi žepnega noža,« je napisal pozneje. Dobro leto dni je bil tako strt, da so ga morali prepeljati na 300 milj oddaljeni dom njegovih staršev in ga negovati, dokler ni duševno ozdravel.
Deset let pozneje mu je za kratek čas posijalo sonce skozi oblake. Nekateri njegovi prijatelji so menili, da bi ta človek, ki se ga je smola držala ko klop, morebiti uspel v politiki. Dosegli so, da je bil izvoljen v parlament. A spet je imel smolo. Ko se je prebil skozi dvojno zasedanje, so se v tretje njegovi volilci uprli in ga niso hoteli poslati v Washington.
Devet let pozneje so tisti, ki so moža z visokimi sposobnostmi poznali in spoštovali, sklenili, da mu bodo spet pomagali. Dosegli so, da je prišel v prve vrste kandidatov za senat, še eno uro pred določitvijo kandidatov so mu vsi volilci prerokovali zmago. V zadnjem trenutku je pa v strankinih vrstah nastala nezadovoljnost in mož je bil prisiljen, da je svoje mesto odstopil svojemu priljubljenemu nasprotniku. Nov neuspeh!
Dve leti pozneje je še enkrat poskušal priti v senat in se je postavil nasproti najbolj priljubljenemu kandidatu v celi vrsti debat o perečih vprašanjih, ki so jih prirejali pod milim nebom. Njegov nasprotnik, ljubezniv, izkušen politik in dober govornik, človeku, ki se ga Je povsod držala smola, nikakor ni prizanašal.
Spet je doživel pretresljivo ponižanje! Že sam je mislil, da je zdaj, ko je bil star že 50 let, v politiki končal. V tridesetih letih neutrudnega napora ni ničesar dosegel, ni izvojeval niti ene osebne zmage!
Nevidne moči okoliščin pogosto gredo mimo velike vsebine človeškega življenja, z zanesljivim, čeprav počasnim korakom.
Dve leti po tem • zadnjem katastrofalnem polomu je usoda odškodovala tega moža z enim samim, sijajnim dejanjem za vsa njegova leta trpljenja, razočaranj in neuspehov.
Izvolili so ga za predsednika Združenih držav. —
Zgodbo Abrahama Lincolna sem napisal v tisti dramatični obliki, v kakršni sem jo izvedel od svojega prijatelja. Tudi ti bralec in jaz, pogosto srečava ljudi, ki potrebujejo takšno vzpodbudo. Vredna je, da ji napravi vsak človek važen prostor v svoji zakladnici, pa naj bo bogat ali reven — kot večno obljubo, da tudi mi »ne živimo zaman«,
PLAČAJTE
NAROČNINO!
Snežna kraljica
Marjetica je vse povedala; starka je zmajala z glavo in rekla; »Hm, hm!«, in ko ji je Marjetica vse povedala in jo vprašala, ali morda ni videla
malega Karla, je žena dejala, da ga doslej še ni bilo mimo, da bo pa že prišel; naj ne bo žalostna, ampak naj pokusi češnje, gleda njene cvetlice, ki
so lepše kakor cvetlice iz slikanic, in še vsaka izmed njih zna povedati kakšno zgodbo. Potem je prijela Marjetico za roko. šli sta v kočo in vrata zaprli.
Okna so bila zelo visoka, stekla pa rdeča, sinja in rumena. Dnevna svetloba, prihajajoča skozi nje, je bila hudo čudna; Marjetica takšne še ni videla.
Na mizi je bila skleda najlepših češenj, in Marjetica jih je smela pojesti, kolikor jih je hotela, saj ji je starka to dovolila.
Ko je jedla, ji je starka če-
sala lase z zlatim glavnikom, in lasje so se nakodrali in so se svetlorumeno svetili okoli malega, prijaznega obraza, ki je bil okiogel in lep kakor roža.
19.
»Takšno ljubko dekletce sem si že dolgo želela!« je rekla starka. »Zdaj boš videla, kako lepo bova živeli!« In ko je mali Marjetici česala lase. je ta čedalje bolj pozabljala svojega prijatelja Karla, kajti starka je znala čarati, toda hudobna čarovnica ni bila.
čarala je samo nekoliko za svojo zabavo in bi bila malo Marjetico rada zadržala pri sebi. Zato je šla na vrt, iztegnila svojo berglo proti rožnim
grmom, in kakor lepo so vrtnice cvetele, zdaj so se vse pogreznile v črno zemljo in ni se moglo videti, kje so rasle. Starka se je bala, da ne bi Marjetica
pomislila na svoje rože, ko bo videla njene, da se ne bi potem spomnila malega Karla in ji ušla. Zato je začarala lepe nedolžne cvetlice.
Potem je odvedla Marjetico v svoj cvetni vrt. Ne, kako je tu vse prijetno dišalo in kako lepo je bilo! Vse cvetlice, ki si jih
moremo misliti, za vse letne čase, so tu razkošno cvetele.
V nobeni slikanici ni mogoče videti lepših in bolj pisanih. Marjetica je od veselja poskakovala in se igrala, dokler ni sonce zašlo za visokimi češnjami, potem je dobila lepo poste-
ljo z rdečo svileno blazino, polno sinjih vijolic, zaspala je in sanjala tako lepo kakor kraljica na svoj poročni dan.
Dalje prihodnjič.
j
! Čudo duševne kirurgije1
X Napisal psiholog dr. Henry C. Link
% Pred nekaj leti je neki portugalski:
♦ zdravnik, dr. Egas Moniz, sklenil po-
♦ skusiti možgansko operacijo pri lju-
♦ deh, ki trpe za raznimi namišljenimi
♦ bojaznimi. V višjih možganskih cen-
♦ trih je z zadovoljivim uspehom odstra-; t nil precej velike dele možganskega f tkiva.. Tako je dosegel čudovite spre-J membe v življenju teh ljudi. »Duševna t kirurgija« zato predstavlja eno največ-X jih odkritij v zgodovini človeštva.
t Sledeč zgledu dr. Moniza je tudi več | ameriških kirurgov poskusilo takšne f operacije, prav tako s sijajnim uspe-j X hom. Odstranjeno možgansko tkivo se X je pa cahajalo vselej v sprednjih mo-: X žganih, to se pravi v višjih možgan-: X skih centrih, v sedežu razuma in fan-X tazije. Zdravniki so napravili do dva-X najst po 1 cm dolgih zarez v živčno X tkivo ali pa v duševne vode.
Z Neka ženska, ki je bila že leto dni Z prikovana na posteljo in ki je noč in X dan potrebovala negovalko, je trpela Ž za vsemi mogočimi namišljenimi bo-X jaznimi. Kmalu po tej operaciji je pa X sama opravljala vsa gospodinjska dela, X krmilila svoj avto in zabavala goste.
♦ Ko je šla v gledališče, ji je bilo prvi-! krat mogoče, igri slediti z užitkom.
Nič več je ni mučila skrb, kakšna je' njena pričeska od zadaj in tudi drugih ničevih skrbi za svojo zunanjost' ni imela.
Neki 591etni knjigovodja je moral1 zaradi živčnega zloma osem mesecev ležati in se ni megel otresti strahu pred zastrupitvijo. Od časa do časa je začel krčevito jokati, naposled so ga dali pa v bolnišnico, kjer so morale biti negovalke noč in dan ob njem. Po operaciji so vsi ti simptomi izginili.
Nekemu trgovcu so na lepem odpovedale vse njegove trgovske zmožnosti. Ko so ga operirali je spet postal zelo spreten trgovec in celo vodja nekega trgovskega podjetja. Njegova žena je pripovedovala, da je po odstranitvi enega dela njegovih možganov postal dosti boljši zakonski mož. Nič več se ni razburjal zaradi malenkosti in nič več si ni belil glave zaradi gospodinjstva. Tudi ni nič več mislil toliko nase in ni bil potrt, če je kaj napačnega storil ali če je dobil nezadovoljiv odgovor. Preiskave njegovega duševnega delovanja so pokazale, da se njegova duševnost giblje zdaj na nižji stopnji, kar so dokazali v pojemajoči zmožnosti razločevanja.
Preteklo leto so na sejah American Medica! Association poročali o 21 takšnih operacijah. V večini primerih je bil prvi uspeh ta, da so izginili vsi simptomi, tako pretiran strah, skrbi, nespečnost, fantastične predstave, jo-kavost, živčne motnje v prebavilih, živčni mrtvoud itd. Po odstranitvi določenih delov višjih možganskih centrov je odpadlo za nižje možganske centre, to se pravi na tiste, ki odločajo o delovanju telesa, več možnosti razvoja. Pacienti so na lepem postali telesno aktivnejši. Pogosto je posledica tega bila, da so pacienti začeli počasneje misliti. Vendar pa te izgube še zdaleč me zamenjajo s pridobljenim srečnejšim in aktivnejšim življenjem. Doslej še niso spoznali uspeha duševne kirurgije, ki bi trajal več let, zato so nekateri kirurgi še skeptični. Ne glede na končni rezultat so pa sedanji uspehi kljub temu izredno važnega pomena.
Popolnoma se skladajo z ugotovitvami psihologov, ki trdijo, da intelekt in fantazija postaneta pogosto največja sovražnika osebnosti; da sta miselnost in razglabljanje, ki kajpak porabita dosti energije, vir namišljenega strahu; da so nižji možganski centri, to se pravi tisti, ki odločajo o telesnem delovanju, prav tako važni kakor višji centri in včasih celo še bolj. Duševna kirurgija dokazuje, da bi bilo za mno-ljudi bolje, 6e bi imeli manj mo-Nedvomno pa drži, kar sem svetoval tistim ljudem, pri katerih operacija še ni bila nujna; namreč, da se v svojem stremljenju po sreči manj poslužujejo svoje glave in več svojih nog.
»Pojdi vendar z menoj in povej mi, kdo si in odkod prihajaš!« ji je ljubeznivo rekla prijazna starka.
Indijske džungle se čedalje bolj praznijo
Angleški listi poročajo iz Bombaya, da postajajo indijske džungle od leta do leta dolgočasnejše, manj nevarne in praznejše. število zveri čedalje bolj pada in po pragozdovih, ki so bili še pred nekaj leti »okuženi s tigri«, hodi danes lahko vsakdo, kdor se ne boji strupenih kač.
Vzrok temu je pred vsem okoliščina, da so domačini oboroženi s strelnim orožjem in sami tigre love; vrhu tega igra važno vlogo motorizacija Indije, kajti veliko, zlasti angleških avtomo. bilistov se zabava s tem, da oslepljajo tigre z žarometi svojih vozil in jih streljajo iz avtomobilov. Neka pre. rokba trdi (vsekako nekoliko pretirano), da bodo morali Indijci najpozneje leta 1965. naročiti tigre v evropskih živalskih vrtovih, če bodo hoteli vedeti, kakšne so »njihove« zveri.
I Marjetica je bila srečna, da je prišla spet na kopno, čeprav se je neznane starke nekoliko bala.
16. nadaljevanje
Burns je oprezno odprl vrata v sosedno sobo, in VVebster, ki mu je gledal čez ramo, je opazil negibno Cray-lonovo telo, ki je še zmerom ležalo na •tolu pred pisalno mizo.
Toda višji nadzornik je hotel biti očitno sam pri preiskavi, ker je VVeb-•tru pred nosom zaprl vrata. Nadzorniku se je to zdelo nevljudno in neprimerno. če gre spet za takšno zadevo, kakršna je bila tista v,Kostanjevi hiši', •e pač ne bo dalo nič najti, in že vnaprej ,se je veselil, kako bo Burns, ki mu vsi pojejo slavo, e kislim obrazom •topil čez prag.
Toda na to je moral zelo dolgo čakati. Vse je kazalo, da se detektiv temeljito ukvarja z zadevo. Sam je med Jem že davno govoril z dr. Shipleyjem »n potem prijel v klešče ubogega pilarja. Nesrečnik se je potil in lovil •apo, toda višjega nadzornika še zme-rom ni bilo od nikoder.
Webster je le zdaj pa zdaj zaslišal »z sosedne sobe kakšen šum, kakor bi •o bile odpirale omare in predali, ali Pa kakor bi kdo premikal težko pohištvo.
Naposled se je Burns spet pokazal na pragu. Njegov zaripli obraz in •mečkana in zaprašena obleka sta izdajala, da je opravil precejšnje delo.
»No?« je vprašal Webster in se razkoračil pred njim. »Ali mislite, da bomo imeli to pot več sreče?«
Višji nadzornik si je s pisanim rob-*em obrisal razgreti obraz in brez be-•ede zmajal z glavo. Menda je nekaj Premišljal in šele čez dolgo je stopil v predsobje in poklical seržaiita, ki 1,111 je bil naročil, naj ugotovi, kdo stanuj« v soseščini.
Možak mu je hotel pokazati preeej Obsežen seznam, toda Burns je le nestrpno odkimal.
»Povejte mi samo, kaj je dalje na levi!«
Pokazal je proti Craytonovi delovni ®°oi in seržant se je zatopil v svoje zapise.
»Tam stanuje Dan Peel, osem in štirideset let star skladiščnik, že večkrat kaznovan zaradi pijanosti,« je Prebral. >Doma je in dal sem ga nadzorovati.«
Burns je prikimal.
»Privedite ga!«
Dan Peel je počasi in nezaupno stopil v s(%o. Bil je visok, krepak možak 1,1 na njegovem napihnjenem obrazu ®e je brala plašna negotovost.
Višji nadzornik ga je nekaj časa Pravostro gledal in možaku je bi! ta Pogled očitno hudo neprijeten. Presto-Pal je z noge na nogo in gledal na vse otrani, samo Burnsa ne.
»Kje ste bili včeraj popoldne?« je na lepem vprašal detektiv in ga prijel za gumb na suknjiču.
Dan Peel se je nehote zdrznil in neumno zastrmel v višjega nadzornika. Potem je pa menda spoznal zmisel vprašanja in je postal zdajci zelo živahen in zgovoren.
»V službi, 6ir.. Do šestili. In potem...«
»Pri kom?... Kje?« mu je segel Burns v besedo.
Možak je menda prišel iznenada v zadrego. Pobesil je oči in si obrjsal ogromne roke ob hlačah.
»V 'Limehousu, sir, v Regentskih ladjedelnicah. ...Sicer pa lahko dokažem, ker imam priče,« je iznenada uporno pripomnil.
»Kaj lahko dokažete?«
»Da sem bil tam in da sem pazil na stari tovorni čoln. Že nekaj tednov je to moj opravek. Zmerom od desetih dopoldne do šestih zvečer in vsak dan dobim šiling. Vražje malo, toda če ne dobiš drugega dela...«
»In kdo vam je dal to delo?«
»Možaka ne poznani, sir. Ko sem bil brez službe, me je nekega dne ustavil na cesti in me vprašal, ali ne bi pazil na neki tovorni čoln, ki se je potopil. Seveda sem delo sprejel in hodil potem vsak dan tja.«
»In kdo vas je plačeval?«
»Različni ljudje, sir. Skoraj vselej kakšen drug in vselej ob drugi uri. Rekli so. da hočejo videli, ali opravljam svoje delo v redu. In ker sem evojo službo v redu opravljal, pa tudi zalo, ker so se mi ljudje ob Temzi smejali, lahko to dokažem,« je dodal nekam nejasno.
Višji nadzornik je sunkovito dvignil glavo in stisnil ramena, kakor bi ga bilo zazeblo. Za trenutek ni mogel urediti svojih misli in njegov še zmerom zardeli obraz je bil hudo čuden. Potem se je pa zbral in njegov glas je zdaj zvenel čudno hripavo.
»Ne gobezdajte tako bedasto! Kakšna reč je to?«
Veste, krmar z ladje ,fiood Hope‘, ki je zasidrana tam poleg, me je včeraj hotel nekam za norca imeti, in ko mi je rekel, naj dobro pazim, da kakšna podgana ne bo ušla v stari zaboj, sem ga nekoliko premlatil. Zgodilo se mu ni pa prav nič, sir. In če me hoče spraviti v keho, mora to dokazati...«
Burns se je obrnil v stran.
Zdajci si je začel z rokami drgniti obraz in s plašnim, onemoglim pogledom strmeti okoli sebe. Napravil je nekaj negotovih korakov, potem se j.e Pa opotekel, in preden sta mogla VVebster in seržant skočili na pomoč, je zgrmel po tleh.
»Niti koraka od tod!« je zagrmel nadzornik nad Danotn Peelom, ki je hotel izrabiti priložnost in se izmuzniti. »Če se samo ganete, vam zdrobim vse kosti!«
1 PREPROGA GROZE
DETEKTIVSKI ROMAN	«2
DETEKTIVSKI ROMAN
Napisal Louis Weinert-Wllton
Priskočil je k Burnsu, ga dvignil kakor pernico in ga s seržantovo pomočjo posadil na stol.
S tem je bilo pa tudi njegove modrosti konec. Zmedeno je gledal v tovarišev zaripli obraz, kjer so se že začele kazati ostro obrobljene lise, in ko je seržant odpel Burnsov suknjič, je na svojo grozo opazil, da je tudi telo začelo spreminjati barvo.
V tem trenutku je stopil dr. Shipley v pisarno. Presenečeno in začudeno je pogledal nenavadno skupino.
Toda že trenutek uato je vedel, koliko je ura. Skočil je k detektivu in ga preiskal. Takoj nato je že brskal v svoji žepni lekarni in je samo hlastno vprašal čez ramo;
»Kdaj se je to zgodilo?«
»Pravkar,« je odvrnil \Vebster. Govoril je tako tiho, kakor bi mu bilo nekaj stisnilo grlo. »Tu notri je vse preiskal in potem zaslišal moža, ki stoj: zraven mene. Nato je na lepem omahnil kakor kos lesa.«
Zdravnik je prav tedaj dajal nezavestnemu detektivu injekcijo.
»Telefonirajte v policijsko bolnišnico, naj pridejo takoj po Burnsa.«
Ko je šel VVebster k telefonu, je krenil dr. Shipley v sosedno sobo, a se je koj spet vruiL
»Res je, zmerom ista pasja štorija,« je menil, nervozno hodeč- po sobi sem in tja. »Upam, da sem to pot prišel še o pravem času.«
»Ali b<-, kmalu dober?«
Nadzornik je čakal na odgovor s tesnoono nestrpnostjo
Dr Shipley je skomignil z rameni. »Če pojde po sreči, v štiri in dvajsetih urah. Sicer bo čutil še posledice, leda kolikor Burnsa poznani, vem, da mu majhna omotica ne bo dosti škodovala «
Slepil je k bolniku, ki ga je bil seržant s pomočjo policistov položil
senečenim nadzornikom. »Rekel sem vam samo, da sem videl Mrs. Car-ringhtonovo v neznančevi družbi. To še zdaleč ui zločin. In razen tega gre tu za moža, ki me je rešil, ne pa za tistega, ki me je ugrabil.-«
Nadzornik je bil hudo pobit, in kar veselilo ga je, da ga je rešilni avto. ki naj bi odpeljal Burnsa, rešil iz neprijetnega položaja.
Šele ko se je dr. Shipley obrnil, da bi šel za nosili, na katerih so odnesli bolnika, se ga je VVebster spet lotil.
»Ali vam ne bi bilo neprijetno, če bi vas zdaj spremil domov?« je plašno in oprezno vprašal. Saj morate tudi vi želeti, da bi činiprej vedeli, pri čem smo...«
»Želim samo to, da z vso zadevo ne bi imel nobenega opravka več,« je rezko odvrnil Shij»ley in nadzornika na hitro pozdravil čez ramo. »Kar sami pojdite, ker moram jaz še spraviti Burnsa v bolnišnico in me bodo tam najbrž dalje časa zadržali.«
Ko je bil VVebster sam, se je nekaj časa v dvomu praskal po mogočni glavi, potem se je pa odločno zravnal, in njegov obraz ni izdajal nič dobrega za Mrs. Carringhtonovo.
dolin je bil hudo presenečen, ko je videl nadzornika pred sabo z mračnim in resnim uradnim obrazom, kakor še nikoli prej.
»Dr. Shipieya žal ui doma,!; je rekel.
»Vem,« je ostro odvrnil VVebster. »Prijavite me gosjre Carringhtonovi!«
John je odšel s svojim užaljenim ponosom, in ko se je vrnil, da bi spremil uradnika v [>rvo nadstropje, so črte njegovega obraza zmrznile v izraz nesramne vljudnosti.
»Mrs. Carringhtonova,« je dejal VVebster in pogledal mimo ljubkih, prijazno se smehljajočih oči, »zelo mi je žal, toda moram vas uradno nadle-
mestniku, je bil prepričan, da je prišel veliki trenutek njegove karijere
Komisar ga je sprejel z živim zanimanjem,
: Ali je v Milnerjevi zadevi kaj novega.«
»Da. »ir.« je važno odvrnil VVebster in potem povedal vse o najnovejših dogodkih. Uradnik ga je poslušal z napeto pozornostjo.
»Vraga,« je vzkliknil, ko je izvedel, kaj se je primerilo Burnsu. »Zadeva postaja čedalje zanimivejša. Če pojde tako dalje...«
»Ne pojde več dolgo,« mu je segel VVebster v besedo. »Prosim, da mi na-pišete zaporno povelje za Harryja Ref-folda v Newchurchu, ,Kraljica Viktorija'.«
»Oh...« komisar ga je presenečen pogledal. »No, želim vam dosti uspeha, nadzornik Kako ste rekli? Komisar je segel jx> svinčniku in si zapisal: »Harry Reffold... Ali sle prepričani, da je on krivec?«
»Sem, sir.«
»Prav. Takoj bom to ejroročil šefu. Trenutek še piotrpite. Morda bo hotel sam govoriti z vami.«
VVebster je moral precej dolgo potrpeti, toda to ga ni prav nič jezilo, saj se je ukvarjal s prav prijetnimi mislimi, in poleg .višjega nadzornika', ki mu zdaj ni mogel več uiti, je imela veliko vlogo v njegovih mislih tudi Mrs. Benettova.
Naposled se je komisar vrnil, VVebster ga je sprejel zelo samozavestno in s pričakovanja polnim pogledom.
Toda uradnik je bil ves zaripel v obraz kakor bi bil pravkar preživel neprijetno četrt ure, in tudi nadzornik je bil hudo presenečen nad tem, kar ie moral zdaj slišati.
»Hudiča, kaj stp pa napravili! Sam se več ne spoznam. Šef se je začel
preden greš spat, vedno: ChloroUbnt-zobna pasta
na tla, mu izmeril utrip žile in potem zadovoljno prikimal.
Zdajci se je pa odločil za nekaj nepričakovanega. Slojni je k VVebstru in okoli njegovih ust sta se pokazali dve trdi gubi.
»Sodim, da je skrajni čas, da kaj dožeuemo,« je rekel. »Morda bi vas lahko spravil na pravo sled: videl sem moža, ki me je privedel domov.«
Nadzornik je pogledal tako, kakor bi bila zraven njega udarila strela v tla.
»Kje?« je zasopid. ; Ali ga poznate?«
Zdravnik je odkimal.
»V nekem restavrantu sem ga videl in...«
Sredi stavka je utihnil, toda VVebster je bil od razburjenja že ves iz sebe.
. Kakšen pa je? je vjrrašal in prijel Shipieya z vso močjo za roko. »Ge mi lahko daste vsaj približen opis, vam jamčim, da bo čez nekaj ur že v naših rokah.«
Dr. Shij>ley se je ognil nadzornikovim nestrpnim pogledom, še zmerom se je boril z notranjim glasom, ki mu je velel, naj molči. Toda bil je preveč ranjen v svojih občutkih, da bi se še nadalje na koga oziral in ei morda zraven naprtil še hudo odgovornost.
»Vse to ne bo polrebno,« je rekel čez nekaj časa in VVebster se je kar čudil, kako pridušen je bil njegov glas. »če pokličete Mrs. Carringhtonovo.«
»Kaj mislite s lem?« je zmedeno vprašal. Ni ga razumel.
»Da bi vam lahko dala ta dama kakšno natančnejše jiojasnilo o neznancu, ker je včeraj z njim južinala.«
Doktor Sbipley se je poskusil spet zbrati in kolikor mogoče inirno povedati, kar mu je bilo na srcu, jra se mu ni posrečilo. VVebster ga je presenečeno pogledal.
»Zakaj je pa niste sami vprašali? Mislil sem, da vas bo to vendar moralo zanimati...«
Nadzornik je iznenada umolknil, obraz se mu je podaljšal in košate obrvi so se mu namršile. Začel je slutiti, kaj se dogaja v zdravnikovi duši, in to ga je tako presenetilo, da si je e prsti segel za ovratnik in zagodel.
Potem je pa pomislil, da bo morda lahko on po milosti usode prvi prinesel nekaj luči v temo. Pomirjevalno je potrkal Shipleyu na ramo.
»Torej — vzel bom to zadevo v roke. Lahko 6i mislim, da vam mora biti stvar vražje neprijetna. Da je tudi Mrs. Carringhtonova zapletena v igro, si ne bi bil nikoli mislil...«
Zdajci je obšla dr. Shipleya besna jeza nad samim seboj in nad vsem svetom. VVebster se je nehote potuhnil pod pogledom, ki ga je zadel.
»Kako vam pride takšna abotna misel v glavo?« je zakričal nad pre-
govati. Za enkrat bj želel samo neko pojasnilo ..«
Zajel je sapo. Mrs. Cicely je iznenada obšla zadrega. Nehote je mahnila z roko, naj sede, toda VVebster je to vabilo izpregledal.
»Da... veste... zelo rad bi izvedel kaj podrobnosti o neki osebi, ki nas zelo zanima in ki jo vi poznate: mislim namreč gospoda, ki ste včeraj z njim južinali.«
Nadzornik je ostro gledal, kako bodo njegove besede učinkovale na Mrs. Carringhtonovo. in je bil zeio zadovoljen, ko je opazil, kako se je mlada gospa zdrznila. Zelo dolgo je premišljevala in šele ko je VVebster nestrpno zakašljal, je počasi odgovorila:
»Ce me izprašujete, vam moram seveda odgovoriti, čeprav se mi zdi to zasliševanje nekoliko čudno. Sodim pa da morate že imeti svoje vzroke, Mr. VVebster. Tisti gospod je bil Mr. Harry Reffold...«
Mrs. Carringhtonova je presenečeno jx)gledala uradnika, ki je z izbuljenimi očmi in odprtimi usti zastrmel van'o. Čeprav ji je bilo vse prej ko veselo pri duši. se pri pogledu nanj ni mogla ubraniti nasmeška.
»IIarry Reffold...« je zajecljal VVebster. »Tako... torej on...«
Njegov obraz je dobil iznenada strašno odločen in grozeč izraz.
»Želel bi samo, da vam to znanje ne bi prineslo prevelikih neprijetnosti.«
Mrs. Carringhtonova je pogledala za nadzornikom, ki se je s kratkim poklonom hitro poslovil, in za trenutek se je zdelo, da ga hoče poklicali nazaj.
Še dolgo potem, ko je odšel, je mirno stala in skrivala obraz v dlaneh. Naposled se je odločila.
Betty, ki je prihitela na njeno zvonjenje, ni mogla verjeti svojim ušesom, ko je slišala ukaz svoje gospodarice.
»Pospravite pri priči moje in svoje stvari. Še nocoj jKijdeva iz te hiše. Ne maram pa, da bi o tem govorili. Tudi z Johnom ne.«
Dekle jo je nekaj časa gledalo, kakor je ne b: bilo razumelo. Potom je Mrs. Carringhtonova nestrpno zamahnila z roko, in Betty je odhitela, da izpolni njen ukaz.
Četrt ure nato je vladal v prvem nadstropju takšen hrušč, da se je John hudo čudil.
Nadzornik VVebster se je drugače najrajši v velikem loku ognil zidovom Scotland-Yarda, kajti tam je bilo toliko predstojnikov in med njimi nekateri tako neprijetni, da človek nikoli ni vedel, ali ne bo dobil zaradi kakšne malenkosti dolg nos.
Toda danes je komaj pričakal trenutka, ko je stopil na ta nevarna tla, in ko ee je prijavil pri šefovem na-
najprej smejati, kakor bi ga bil kdo po trebuhu ščegetal, potem se je pa razvnel. Sporoča vam. da ne smete v tej zadevi ničesar ukreniti, dokler Burns ne ozdravi. Ste razumeli?«
VVebstor je jrodzavestno prikimal, vendar še ni izgubil vsega upanja.
»In kaj je z zapornim poveljem?« je trdovratno vprašal.
»Z zajmruim poveljem?« Komisar ga je zelo čudno i>ogledal. »No, če že hočete po vsaki ceni vedeli: vašo prošnjo za pokoj podpiše šef takoj, če želite, zapornega povelja pa ne. Tako je sam rekel.«
Nadzornik VVebster je zapustil Scot-!and-Yaid s svečano obljubo, da ne bo nikoli več stopil za te preklete zidove. če ga ne bodo tja vlekli.
Zastran llarryja Reffolda se je pa zaklel, da mu vzlie bedasti slepoti Scotland-Yarda ne bo ušel.
Dr. Shipley je ostal več ur ob Burnsovi postelji Ko je odšel od bolnika, je z zadoščenjem ugotovil, da se bo detektiv kmalu popravil.
Še več: Burns je bil že toliko pri zavesti, da mu je lahko razložil, kaj se mu je primerilo. Nedvomno je med preiskovanjem Craytonove delovne sobe prišel nekako v dotiko z nevarnim strupom, ki je igral svojo vlogo tudi pri tem skrivnostnem zločinu.
Povedal je. da je zbudila njegovo pozornost čudna razpoka, ki jo je odkril na levi obiti steni pri tleh. Sodil je. da mora biti v zvezi s sosedno sobo. Ko je segel v razpoko, je 6icer zadel ob zid. toda mogoče je odprtino v sosedni sobi že kdo zaprl. Izjroved Dana Peela je ta sum jiotrdila. S čudno službo, ki so mu jo bili dali, so neznanci očitno hoteli moža izma-miti iz stanovanja in tako dobiti pii-ložnost. da so Crajtona neprestano zasledovali m ga v pravem trenutku na čim nedoižnejši način spravili s sveta.
Čeprav je bil Burne hudo slab, je kar hlepel j>o tem, da bi iznova prevzel zadevo v svoje roke. Zato se je Shipleyu zdelo polrebno. da mu predpiše uspavalo. Tako je hotel pomiriti njegovo preživo domišljijo.
Bilo je že jrozno zvečer, ko se je zdravnik vrnil iz svojega kluba. John ga je sprejel z okamenelim obrazom.
Dr. Shipleya je pri jrogledu na služabnika obšla čudno zlovešča misel, toda John je šele tedaj odgovoril na nemo vprašanje svojega gospodarja, ko mu je slekel površnik in obesil klobuk.
»Madam je pred dvema urama odpotovala z miss Betty, sir. Izročila mi je pismo, ki 6em ga položil na pisalno mizo.«
Johnov glas je zvenel zelo jrrisilje-no. Dr. Shipley se je hitro in brez besede obrnil in zavil proti svoji sobi.
Še predeu mu je mogel John slediti, je slišal, kako so se vrata zaloput-
RADENSKO KOPALIŠČE
po naravni ogljikovi kislini najmočnejše kopališče v Jugoslaviji
zdravi z uspehom
bolezni srca, ledvic, živcev, želodca, notranjih žlez in motnje spolnih organov. Cenena pavšalna zdravljenja! II
Maj, junij 10 dni 750'— dinarjev. Vse vračunano (pension, zdravnik, kopeli in zdraviliške takse).
Obširne prospekte dobite na zahtevo pri PlitnikU ali naravnost od uprave zdravilišča
SLATINA RADENCI
nila in kako se je za njimi zaskočil zajjali.
1!)
,Železna vrata' so bila skupina |>o-slojrij v najbolj izgubljenem delu Ro-Ikerhitha. Pametni ljudje so 6e radi ognili zavitim ]>otem med njimi.
Ime so dobila jio mogočnem, razpadlemu železnem portalu, ki je držal med dvema visokima hišama proti kopici dvorišč in stavb. Hiše so stale tesno druga ob drugi, a vzlic svoji različnosti so tvorile zaključeno celoto.
Ves blok je bil podoben lisičini z neštetimi izhodi, kajti kdor je šel skozi .Železna vrata' in se je tu dobro spoznal, ee je lahko že nekaj minut nato nepričakovano pokazal v kakšni ulici daleč stran od .Železnih vrat'.
Nič čudnega, da je imela policija že dosti opravka s tako idealnim skrivališčem, toda vsi njeni poskusi, da bi gnezdo za vse večne čase izkadila, so bili zaman. Čeprav so vso ogromno skupino hiš obkolili s celo vojsko stražnikov, je vendar ostalo še zmerom toliko podzemeljskih prehodov, da se je zasledovana divjačina lahko brez prevelike naglice skrila na varno. In že dan nato se je spet vgnezdita v starem skrivališču. Na Scotland-Yardu so vedeli, da se sprehaja tu kar očitno nekaj najnevarnejših zločincev, vedeli so pa tudi, da jih ne bodo mogli zagrabiti, dokler ne bodo tako neprevidni, da se bodo upali iz svojega zavetja.
Sredi enega izmed velikih dvorišč je stala majhna, enonadstropna hiša. Na levi strani je bila prizidana preprosta lesena shramba. Nekaj avtomobilov vseh mogočih znamk in lesen napis so pričali, da ima tu Tonio Perreli svojo popravljalni«) za avtomobile.
Perreli je bil za smešno ceno vzel to hišo v najem, stanoval je pa samo v dveh pritličnih sobah, ki sta bili skromno oj»remljeni, toda zelo snažni. Služinčadi ni imel, ampak je menda sam skrbel za gospodinjefvo. Njegovi edini obiskovalci so bili ljudje, ki so zanj popravljali avtomobile. Drugače se pa prebivalci .Železnih vrat' niso brigali za samotarskega Italijana in njegovo delo, saj je imel vsakdo izmed njih sam dovolj opravka.
Biti je moralo že okoli polnoči, ko je Perreli zdajci z napeto pozornostjo pogledal stikalu^ ploščo, ki je visela njemu nasproti na steni. Ena izmed drobnih žarnic je bila za nekaj trenutkov zagorela, in ko je začel brneti pridušen zvonec, se je na plošči j>o-kazal pisan gveDobni signal, ki se je v kratkih presledkih še dvakrat ponovil.
VSAK
teden) DRUGA
Kako si velemestni razvajenček predstavlja pomlad..
sla prvič slišala o tej hčeri. Riutaru Hilli se pač ni preveč mudilo, rta hi bil svojini bodočim sorodnikom kaj povedal o mladi Kiku, ki jo je bil prodal.
Išiga se je nečesa domislil.
Ali boste dovolili, da vaju gospodična Kiku Hiba v naslednjih dneh obišče? Nedvomno se bo pomirila, če ho lahko govorila s prijatelji svojega očeta. In ker se bo tako kmalu prištevala k vaši družini...«
Gospod Hasegava je prikimal.
sme motiti — lako zahteva čaščenje plemenite pijače.
»Vzvišeni čaj : — samo s lem imenom ga smejo imenovati Japonke.
Gospodar sam prevzame svečani obred.
Ven je šel. Zdaj se odpre papirnata stena s tihim šumenjem. Z odmerjenimi koraki, ki jih nekoliko vleče za sabo, pride gospodar spet v paviljon; v dvignjenih rokah nese i>osodje, ki ga bodo potrebovali pri čaju.
Umirjene in čudno izenačene so kretnje njegovih rok; vsaka kretnja je predpisana že stoletja, vsaka ima svoj pomen.
Občudujoč mu slede pogledi ostalih treh; znajo ceniti njegovo umetnost, poznajo |K>men vsakega giba. Oprezno je treba naložiti oglje; roka zagrabi vedro, v lepem loku teče voda v kotii«
Voda začne šumeti, šumenje vetra v smrekovem gozdu — temu je podobno to šumenje.
Šumenje vetra v smrekovem gozdu,: misli vsakdo izmed štirih.
Molk, mir, lagoden pokoj.
Prišel je mir čaja.
Ali je mir?
Niti besede, niti giba. štirje negibni obrazi. Mir. Toda ne mir harmonije. Premagovanje, toda ne zamaknjenost.
Kiku gleda skrivaj tuje obraze. Vidi asketsko glavo Ihitara Hasegave, večjo glavo mlajšega brata, tihi ponižni obraz sestre.
Prav nič ljubezni ne žari iz teh treh ljudi. Kiku to dobro čuti.
Pogovori v noči
Juraka je dihala glasno in enakomerno. Noe je visela nad zemljo, črno kakor temen plašč.
Kiku je strmela s široko razprtimi očmi v smer, odkoder je prihajalo dihanje. Afi je res spala?
Z rokami bi lahko zagrabila temo. Samo za eno steno se še vidi soj luči, slutnja svetlobe.
Nekje v hiši mora biti še luč.
Kiku sliši, kako ji razbija srce. V lesenih in papirnatih stenah šumi.
Dekle se je dvignilo in zdrsnilo tiho proti steni, ki se je medlo lesketala. Z drhtečimi rokami je odprla vrata, počasi, centimeter za centimetrom. Sosednja soba je bila v mraku.
Tam poleg, v gospodarjevi sobi, je videla luč.
Kiki! .ie zaprla vrata za sabo. Korak za korakom je napravila na mehkih preprogah. Ob razsvetljeni papirnati steni je počenila.
Lučka v sobi je metala plapolajoče sence. Pridušeni glasovi so mrmrali. Kiku je ločila globoki glas Ihitara in Onov rezki glas. Besed ni razumela.
Senca enega izmed mož je stala orjaško ob svetil steni. Včasih, kadar je postal Ono glasnejši, je dvignila orjaška senca roke. Segale so do stropa, kakor bi bile hotele nizko hišico raztrgati.
Kiku je dolgo prisluškovala. Tako težko je dihala in... joj... tako glasno!
Dalje prihodnjič
Vrsta prizorov ob 25Qlehuci izida Valvazorjeve Slave vojvodine Kranjske 21.00: Reproduciran koncert simfonične glasbe 22.0(1: Napovedi, poročila 22.15: Prenos plesne glasbe iz restavracije Emona . Konec oh 23. uri.
PETEK 21. APRILA
11.00: Šolska ura:	12.00:	Plošče
12.15: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra 14.00: Napovedi 18.00:	Ženska
ura 18.20: Plošče 18.40: Francoščina 19.00: Napovedi, poročila 19.80: Na c. ura 19.50: Pomladanske planinske ture 20.00: Plošče 20.30: Koncert 22.00: Napovedi, poročila 22.30:	Angleške
plošče. Konec ob 23. uri.
Skozi medli papir v oknu je začela siliti prva pridušena svetloba prihajajočega dne. Samo eno okno je bilo napol odprto in zastavljeno s tanko steno.
Kiku san se je zravnala in si odgrnila hrbet, ki jo je bolel. Trdo zglavje, ki ga je imela, ni bilo prav prijetno. Ni se ga še navadila. Saj je komaj nehala biti majhna šolarka, ko je imela samo dve dolgi kiti, ne pa veliko pričesko, ki je morala tudi med spanjem viseti prosto v zraku.
Kiku ni dobro spala. Misel na to, kar jo še čaka, je tudi v sanjah ni zapustila. Danes je dan, ko bo stopila v hišo Ihitara Hasegave. V hišo, kjer so videli očeta poslednjič pred njegovo smrtjo. Kiku se je zdrznila in si potegnila odejo čez ramena.
liiti je moralo še zgodaj. Enoglasno korakanje požarnega čuvaja, ki je cok-ljal z lesenimi čevlji po pločniku, v znamenje, da pazi, se je slišalo skozi okno.
Nekje je zakikirikal petelin. Potem se je v daljavi zaslišal rog in vabljivo klicanje moža, ki je v jutrnjem mraku ponujal sir.
Zaupni, prijazni šumi prihajajočega dne so vrniti Kiku občutek varnosti in samozavesti. Toplo je vel vonj po lesnem oglju skozi hišo.
Trstika, Jagoda in Jutrnjica so še spale. Njihovi slonovinasti obrazi so se rumeno odražali od belih rjuh.
Na ustnicah speče Trstike se je igral nasmešek. Najbrž se ji je sanjalo o njenem ri-sanu, srčnem prijatelju. Ves dan je pripovedovala o njem — bil je še dijak, mlad in tako zaljubljen... O, ne, male gejše ne ljubijo samo bogatih in mogočnih — svoje najnežnejše občutke podare tistim, ki so ubogi in potrebni varstva.
Tudi Kiku je hotela imeti svojega ri-sana, ko bo nekoč prava gejša. Že zdaj je marsikdaj sanjala o njem, in čudno, zmerom je imel obraz in topli glas gospoda Išige.
Išiga san... Svetel soj je preletel zaspani obraz male Kiku. Videla ga bo, — še preden se bo odpeljala v Kando. Povedal ji bo, kako se bo morala vesti v hiši Hasegave.
Naloga, ki jo čaka v Kandi, je težavna. In ona je še neumna, majhna
učenka Toda tega ne sme nihče
zvedeti.
Išiga san je rekel, da bo zdaj zastavil vse svoje upanje na njeno spretnost.
Kiku je bila ponosna, da ji gospod Išiga toliko zaupa.
Nizke štirioglate blazine leže na tleh. Štiri osebe se bodo udeležile čajanke v malem paviljonu:	lhitaro
Hasegava, njegov brat Ono, njegova sestra Juraka — in Kiku, ki je v gosteh.
Sredi nad ognjem čaka železni kotliček.
Molče stopijo vsi štirje v paviljon. Molče sedejo po tleh.
Mir mora biti. hladni mir, kadar se začne svečanost čaja. Nihče ne sme govorili, nobena prenagla kretnja ne
SOBOTA 22. APRILA
12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Plošče 14.00: Napovedi 17.00: Otroška ura 18.00: Za delopust igra Radijski orkester 18.40: Nove umetnine v cerkvah kamniškega okraja 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.50: Pregled sporeda 20.00: O zunanji politiki 20.30: Pisan večer 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Veseli zvoki. Konec ob 23. uri.
NEDELJA 23. APRILA
8.00: Plošče 8.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve 8.45: Verski govor 9.00: Napovedi, poročila 9.15: Šramel štirje fantje'’ 10.30: Plošče
11.00: Koncert klasične glasbe 12.30: Plošče 13.00: Napovedi 13.20: Radijski Šramel 14.00: Kar želite, to dobite (plošče po željah) 17.00: Kniet. ura: Več lucerne (ing. Matija Absec) 17.30: Glasbeno društvo Kranj (godba,na pihala) 18.30: Po domače (plošče) 19.00: Napovedi, poročila 19.30:	Nac. ura
19.50: Pomlad v glasbi. Sodelujejo: Akademski pevski kvintet, oddelek Radijskega komornega zbora in Radijski orkester 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Pevski koncert. Konec ob 23. uri.
PONEDELJEK 24. APRILA
12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.0(1: Napovedi 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra 14.00: Napovedi 18.00: Paberki iz vsakdanjega zdravstva 18.20: Plošče 18.40: Sv. Jurij v legendi in običajih 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.50: Zanimivosti 20.00:	Komorna	glasba za
pihala 20.15: Koncert slovanske glasbe 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Prenos lahke glasbe iz restavracije Emona. Konec ob 23. uri.
TOREK 25. APRILA
11.00:	Šolska ura 12.00:	Plošče
12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Kmečki trio 14.00: Napovedi 18.00: Pester spored Radijskega orkestra 18.40: Temeljna ideja religiozne miselnosti 19.00:	Napovedi, poročila
19.30: Nac. ura 19.50:	Deset minut
zabave 20.00: Plošče 20.20: Anton Leskovec: Vera in nevera, drama v 3 dejanjih 22.00:	Napovedi, poročila
22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
SREDA 2«. APRILA
12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Pilihov kvartet 14.00: Napovedi 18.00: Mladinska ura 18.40: Človeški tipi in značaji 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.50: Prirodopisni kotiček 20.00:	Koncert
pevskega društva -Lira:: iz Kamnika 21.00: Tamburaški orkester 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri.
Radio Ljubljana
od 20. do 26.aprila 1939.
< ETHTKK 20. APRILA
12.00: Jožek in Ježek 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra 14.00: Napovedi 18.00: Rad. orkester 18.40 Slovenščina za Slovence 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.50:
MOŠKI!
Poceni boste kupovali
»*• V«r pclr«bui*1a, *ko
naš brezplačni katalog
Clll b ■ ■ ,i , a I ■ I
v nainovelšlh vzorcih in po nizki ceni Vam nudi tvrdka
ROBERT GOLI
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedaj Strltar|e-v«ul.6
pri frančiškanskem mostu
Vsakovrstna očala, daljnogledi, toplomeri, barometri, hvgrometii. ud. Velika udira ur, ilatnine in srebrnine. Samo kvalitelna optika	Ceniki	brezplačno	i
L ) U B L J A 1 A
Šelenburgova ul. 3
pravi Američan, kadar se počuti čisto sigurnega
Plačajte naročnino!
seksualne impotence, zn spolno slabost in zn ojačitev funkeije spolnih žlez poskusite originalne neškodljive
Dobe se v vseh lekarnah.
30	pilul	....	din	8-i* —
100	pilul	....	din	217* —
300	pilul	....	din	560 —
Zahtevajte samo originalne »Hormn-Seks" pilule, ki so zunai na Škatlici opremljene z ziSčitno znamko. Po pošti razpošilja lekarna L. BAHOVEC, Ljubljana. Glavna zaloga „Vis - Vil" kem. aboralorij, Zagreli, tangov trg 3.	Ojil. rei*. s. br. '.'8.856-37.
Dobro
dobre
Za vsako priliko
Za vsako družino najlepša oblačila, posebno moške obleke, trenčkotl, veterni suknjiči, krasno perilo itd. najboljše in najceneje
Presker
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
Taksen občutek popolne sigurnosti Vam daje O. K. gum..., ker je izdelan i/. iatexa, je izredno tenak, mehak in trpežen. Zajamčena trajnost let. Srebrna papirnata Škatlica s 3 kosi din 10'— v lekarnah in drogerijah. Po potrebi, Vam bo tt. Uave d. d., Zagreb javil, kje si morete nabaviti O. K.
/ \"T
ROTBART
lZNAMKA
Zadeva Tamanoi
Nadaljevanje s 9. strani
Ozka glava s širokim, nad očmi iz-bokanim celom počiva ponosno na mogočnih ramenih. Vse na tem možu priča o miru 111 moči. Išigi se zdi, da je 011 v svoji evropski obleki zelo beden v primeru z njim. Stene okoli obeh mož se zapro, kakor bi jih stisnile nevidne roke. Gospodar veli Išigi. naj sede.
> Prišel sem, da bi povprašal po nekem gospodu Riutaru Hibi," začne detektiv pogovor. »Ali ga poznate, gospod Hasegava?«
Nekaj kakor ganjenje se pokaže na ponosnem obrazu.
»Seveda. Pri meni je stanoval. :
»Ali zdaj ne stanuje več pri vas?«
Ne. Odpotoval je.«
»Torej se bo vrnil?«
Mislim.«
Ali morda veste, kje se gospod Riu taro Hiba zdaj mudi??
lhitaro Hasegava nekaj- trenutkov molči. Meri detektiva s hladnim pogledom narejenega presenečenja.
»Ali bi mi povedali, gospod, čemu me izprašujete?
Išiga se je prvotno nameraval izdati za osebnega znanca mrtvega Hibe. Svoj načrt pa je opustil. Tn ni imel opravka z možem, od katerega bi bilo mogoče izvleči med zaupnim pogovorom kakšno besedo.
»Uradnik s kriminalne policije, sem,« je rekel. Gospod Riutaro Hiba je... no, pogrešajo ga.
Mož v rjavem kimonu se je začudil.
»Pogrešajo ga? — Res, tudi jaz sem v skrbeh, ker ga že tako dolgo ni."
Torej ste ga pričakovali?
»Seveda. Že v začetku marca se je odpeljal na sever, da bi dobil neki denar, in j>otem se je mislil vrniti nazaj. Natančnega dne za svojo vrnitev ni povedal, dejal pa je, da bo najpozneje v štirinajstih dneh nazaj. :
Išiga je pomislil, Hasegavove besede so zvenele čisto verjetno. Skoraj preveč verjetno. Kazalo je, da so bile pripravljene, če bo kdo vprašal po njegovem stanovalcu...
»V kakšni zvezi |>n ste z gospodom Hibo?« je potem vprašal. Ali je vaš poslovni prijatelj?*
Zaročen je z mojo sestro Juraku. Ko se vrne, se bosta vzela. :
Toliko da ni Išiga od presenečenja vzkliknil.
Prav je imela Kiku! Njen oče se je hotel oženiti.
»Ali vam je gospod Hiba po svojem odhodu še kaj pisal?«
»Ne — tudi tega ne vem, kje se mudi. Drugače bi mu bil kaj sporočil. Moja sestra je seveda zelo vznemirjena... Dan poroke je že določen...«
Išiga ni odtrgal pogleda s ponosnega obraza pred sabo. Ničesar ni mogel razbrati z njega. Kako preprosto in samo ob sebi umevno je znal odpraviti vsa njegova vprašanja! Kako hitro in zanesljivo je privedel vsak odgovor do tisto točke, ko ni šlo več dalje: gospod Hiba je odpotoval, ne da bi bil pustil svoj naslov, in do danes ga ni bilo nazaj... Ničesar ne vemo o njem... Izginil je, kakor bi se v tla vdrl...
Zdaj bi moral torej vstati, se vljudno zahvaliti za prijazno pojasnilo... ničesar več ne more vprašati...
Pač, — la sestra, HibovK zaročenka!
; Ali bi lahko izpregovoril neka j besed z gospodično Jurako?« je vprašal.
Lahko... ponjo pojdem../
Ko je Hasegava odšel iz Sobe, se je začel .Išiga ozirati okoli sebe. Nedvomno je bila to gospodarjeva delovna soba.
V kotu je bil oltar s tablicami prednikov. Na nasprotni steni slika, pokrajina, pred njo vaza z nekaj vejicami. Neogibni hibahi, kotliček z žarečim ogljem, nad katerim si Japonci grejejo roke. Drugače nikakšnega pohištva.
Na polici ob steni je zagledal več vaz in porcelanskih posod, liili so sami izbrani kosi, po obliki in plemeniti preprostosti, v najlepših barvah. Modeli iz delavnice mojstra, umetnika... Hasegava je moral biti pač sam ta umetnik. Išiga je odkril na njegovih dolgih rokah sledove ilovice, in čisto zadaj na vrtu je videl nizko poslopje. ki je moralo biti delavnica. Najbrž je zmotil Hasegavo pri delu. —
Gospodična Hasegava je utegnila imeti trideset let. Bila je prikupna in dobro vzgojena. Molčečna in kratkih besed, kakor se spodobi za žensko v moški navzočnosti. Na Išigova vprašanja je odgovarjala kratko in jasno. Ž nobeno besedo ni izdala, da bi rada /.vedela, kaj ve policija o usodi uje ;a zaročenca. Toda Išigi se je zdelo, da bere na dnu njenih oči nemo, plašno vprašanje.
Rodbina gospoda Išige |e v skrbeti zanj,; je rekel. ?Njegova hči se je obrnila na nas in nas poprosila, naj odkrijemo, kje se mudi. Že več tednov ni slišala ničesar o svojem očetu.'
Nalašč je govoril o Hibi, kakor bi bil še živ. če Hasegavo vi kaj vedo o njegovi smrti, se bodo morda s kakšno pripombo izdali. Saj govori o ljudeh, o katerih je znano, da so imrtvi, vsakdo drugače kakor o tistih, ki so še živi.
Ko je Išiga govoril o 11 i bo vi hčeri, sta gn lhitaro Hasegava in njegova sestra presenečeno pogledala. Menda
Izdaja za konsorcij »Družinskega tednika« K. Bratuža, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mlhalek — vsi v Ljubljani.