Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 Problemi kmetijstva v dravski banovini jpo nič manj pereči nego v ostalih delih države ter v vseh drugih državah Evrope. To je pokazala včerajšnja živahna in zelo stvarna razprava v banovinskem svetu, ko je šlo za proračun kmetijskega oddelka banske uprave. Naglašala se je predvsem Potreba poglobitve strokovne izobrazbe našega kmeta potom kmetijskih šol in kmetijsko-nadaljevalnih šol, za katere so posamezni člani banovinskega sveta (Steblovnik) zahtevali ce- lo obveznost poseta. Naglašale so se potrebe našega hmeljarstva (Mihelčič) in se je stavila zahteva po večjem upoštevanju istega s strani države pri sklepanju trgovskih pogodb. Važno ir v.Pra§anje večje uporabe umetnih jv10«!, ki je v naši državi v primeri z naprednimi kmetijskimi državami, še '“'nimalna, in se je v tem pogledu J^dlagalo podpiranje nabave s stra-banovine odnosno države (Lebin-Ser). Zastopnika banske uprave (pod-oan dr. Pirkmajer in načelnik kmetijskega oddelka Podgornik) sta dala važna pojasnila o akciji banske upra-Xe za cenejšo dobavo umetnih gno-Jii, v katero svrho bo ustanovljen poseben prometni zavod za gnojila, pri katerem bi sodelovale banovina, Kmetijska družba in industrija umetnih pojil. Prometni zavod bi kreditiral kmetovalcu umetna gnojila dotlej, ko sv^ Pridelek proda. Wlc manj važno je vprašanje živinoreje in v zvezi s tem licencovanje plemenske živine, primernejša izbira plemenske živine v posameznih delih banovine (pobič, Babnik, Litrop, Šer-bmek, Košir. Koritnik, dr. Pivko), uvedba primerne cene zh plemensko Živino, uvedba_ tečajev za izobrazbo uslužbencev pri živini, smotrena uporaba živinorejskih fondov, podoiranje ?gradb vzornih gnojišč in gnoiničnih lam itd. Eno najbolj perečih vprašanj je položaj našega vinogradništva. Značilno da se je tu pojavila zanimiva pre-°rlientaciia v smeri pridelovanja namiznega grozdja in je Član banskega Sveta Robič, predlagal med drugim, n.oj bi se v banovinskih trtnicah postila posebna pažnja vzgoji primerah trt za namizno grozdje. Tudi je sPovdarkom naglašal potrebo čim naj eOiega podpiranja izvoznih vinarskih ^adrug. tako glede izvoznih premij ukor glede olajšav pri zatrošarinje-v.JU vina. Zanimivo je dalje, da se je n banskega sveta Šerbinek z vso .pločn ostjo zavzel za odpravo šmarne in zamenjavo zadevnih nasadov sadovnjaki. Pomočnik bana dr. Pirk-r'a?le»L Je ,)r na* Polno upravičenost 'tva m. predlo-ov, ki so usmerjeni vsi da vinske krize. Povdaril bin n .banska uprava že potom Priporočala zasaditev leg. ki za &ZPade niso primerne, s sadnim drev-zlasij tudi z orehi. Steeg strmoglavljen SNOČI JE STEEGOVA VLADA DOŽIVELA ŽE OD SVOJEGA NASTOPA PROROKGVANI PORAZ V ZBORNICI. PARIZ, 23. januarja. Pozna ponoči se je bliskoma razširila po mestu vest, da je podal ministrski predsednik Steeg predsedniku republike demisijo celokupnega kabineta, ki je bila tudi sprejeta. Steegova vlada, ki je bila sestavljena le iz zastopnikov levičarskih strank, je imela v zbornici le neznatno večino in je že prvi dan, ko se je predstavila parlamentu, komaj ušla porazu. Kompaktna desnica pod vodstvom bivšega ministrskega predsednika Tardieua je bila njegov najnevarnejši nasprotnik, vrh tega pa tudi socijalisti niso bili zanesljivi. Pred pričetkom božičnih parlamentarnih počitnic je obstojala Steegova večina v parlamentu le še 1 glas, včeraj pa mu je centrum zadal glavni udarec. Stee-gov padec sicer ni prišel nepričakovano, vendar je splošno presenetil, ker se je domnevalo, da se bo ravno radi Oustricovega škandala še nekaj časa držal na površju. Padec Steegove vlade je povzročila pravzaprav politika kmetijskega ministra Boreta, ki je skušal v svrho omilie-n*a težke krize, v kateri se nahaja poljedelstvo Francije, izsiliti zvišanje cen žitu in s tem tudi kruhu. Radi te njegove politike pa je prišel v težke konflikte z državnim podtajnikom v trgovinskem ministrstvu, Mayerjem, k! je ponovno zagrozil s svojo demisijo, ako bi Boret s svojimi zahtevami prodrl. Mayerja je podpiralo v njegovem boju tudi več ministrov. Že od obstoja Steegove vlade latentna kriza pa je prišla končno snoči javno na dan. Na seji zbornice je finančni minister Germanin-Martln izjavil, da blagajna fi nančnega ministrstva nima na razpolago zahtevanih 5 milijard frankov, ki jih potrebuje poljedelski minister za omiljenje agrarne krize. Radi tega je prišlo ponov' no do zelo viharnih prizorov in opozicija je samo še čakala na ugodno priliko, da Steega in njegovo vlado strmoglavi. Ta prilika se ji je tudi takoj nudjla. Poslanec Buyat je namreč vložil neko čisto ne znatno interpelacijo in zahteval za njo nujnost. O tem se je takoj razvila živahna razprava. Vlada se je izrekla z vso od točnostjo proti nujnosti, opozicija pa je podpirala Buyata. V skrajni napetosti je vstal Steeg in stavil vprašanje zaupnice. Pri glasovanju pa je bila Buyatovemu predlogu kljub protestom vlade priznana nujnost in sicer z 293 proti 283 glasovom. S tem je bila usoda Steegove vlade zapečatena in Steeg je tudi izvajal po sledšce. Še tekom noči je odšel k pred' sednlku republike Doumeraueu ter mu podal demisijo celokupnega kabineta. Doumerque je ostavko vlade sprejel ter poveril Steega z začasnim nadaljnjim vod stvom vladnih poslov. Predsednik republike je že danes dopoldne pričel s konzultiranjem vseh vodilnih politikov raznih strank. Sprejel je najprej predsednika zbornice in senata, nato pa načelnike posameznih strank. — Splošno se domneva, da bo prišla na vlado zopet desnica, ki je Steegov kabinet tudi zrušila. Utrjeuanje belgijske meje BRUSELJ, 23. januarja. Vojni minister De Brocquevi!le je izjavil v zbornici pri razpravi o narodni obrambi, da mora Belgija proti eventualnim vpadom sovražnikov utrditi več kot 100 milj svoje meje. Stroški za utrdbene zgradbe bodo znašali približno 11 milijonov funtov. vsled nepoznanja razmer pri Gleiwitzu prekoračil mejo, a se takoj zopet vrnil, čim je bil na to opozorjen od nemških oblasti. Nemški protest u Uaršaui VARŠAVA, 23. januarja. Nemški po-slaniški upravnik je vložil danes po naročilu svoje vlade v poljskem zunanjem ministrstvu protest proti ponovnemu pre koračenju nemške meje po poljskih vojakih. Predvsem se nanaša protest na dogodek pred dvema dnevoma, ko je oddelek 20 mož, ki je manevriral ob meji, Stauka na španskih univerzah MADRID, 23. januarja. Zveza radikalnih visokošolcev je sklenila včeraj splošno stavko na vseh španskih univerzah. V Madridu je stavka popolna. Sicer je nekaj katoliških in nacijonalnih študentov prišlo v veliko dvorano, da bi prisostvovali predavanjem, vendar so jih stavkajoči pregnali in pretepli. Nemiri so zavze 11 tak obseg, da je morala poseči vmes tudi oblast. Zadnja leta so pokazala, da postaja sadjarstvo eden Flavnih virov dohodkov našega kmeta. V razpravi o tej Panogi se je zlasti povdarjala (Robič) Potreba primerne organizacije, določitve gotovega časa za obiranje sadja, Prepovedi kupčevanja s sadjem nerednim kupcem, nadzorovanja izvoza sadja p° organih banske uprave, po-množitve banovinskih drevesnic, obveznega zatiranja sadnih škodljivcev, oddaje sadik po znižanih cenah za siromašne kraje itd. Ban dr. Marušič jc z izrazom zadovoljstva nad velikim interesom banovinskega sveta za vsa gospodarska vprašanja povdaril, da bo banska uprava storila vse za povzdi-£ o raznih panog kmetskega gospodarstva. Zlasti je tudi pritrdil predlogom glede podpiranja kmetijskega zadružništva (Robič'' in izjavil, da bo v tem pogledu banska uprava, uvidevajoč ogromni pomen zadružništva za napredek kmetijstva in želeč, da se dvigne v narodu zadružniška zavest in vzgoji strokovno izobražen naraščaj, zlasti v pogledu produktivnega zadruž nistva storila, kar bo v njeni moči. Tudi ostali del včerajšnje debate v banovinskem svetu je pokazal, kako ogromno važnost polagajo zastopniki vseh slojev bas na zdrav razvoj in napredek našega kmetijskega gospodarstva. ki je bilo in ostane še za dolgo dobo tudi v Dravski banovini temelj vsega našega gospodarskega življenja, dejanja in nehanja. Senzacijonalna aretacija mussolinijeuega prijatelja PARIZ, 23. januarja. Iz Rima je prišlo poročilo o aretaciji znanega bankirja Pietra Gualino, vsled ovadbe italijanske Narodne banke. Aretacija je vzbudila veliko senzacijo, ker je bil Gualino dober prijatelj Mussolinija. Zapleten je v znani Oustric-škandal v Parizu in Narodna banka ga obdolžu-je raznih nekonkretnosti. Protifašistični krogi pa trde, da ima aretacija popolnoma drugo ozadje. Zračni promet Berlin •— Dubrounik SUŠAK, 23. januarja. Kakor javljajo iz Berlina, se pripravlja uvedba redne zračne proge Berlin—Pr&ga—Dunaj-^ Ljubljana — Sušak—Split—Dubrovnik. Proga bo otvorjena, čim bodo v vseh onih mestih, ki doslej še nimajo letališč, aerodromi urejeni. Pozneje bi se zračni promet uvedel tudi na progi Beograd—Sušak—Split in narobe. Rodbinska tragedija u Budimpešti BUDIMPEŠTA, 23. januarja. Pretekfo' noč se je pripetila tu strašna rodbinska drama. Delavec Josip Resnyak je v pijanem stanju z britvijo zaklal oba svoja sinova, stara 9 in 11 let, nakar je šel iskat še svojo ženo, da bi zaklal tudi njo, vendar so ga še pravočasno prepodili. Res-nyak je zdirjal potem na cesto, kjer je o-grožal vse svoje zasledovalce ta so ga mogli aretirati šele potem, ko je neki stražnik oddal nanj slepi strel. Ko se mu je stražnik približal, si je Resnyak sam z nožem prerezal grlo in obležal nezavesten. Nezavestnega so prepeljali v bolnico, njegova umorjena otroka pa v mrtvašnico. la planinski ples dobite blago po Din 10-- v Bazarju, Vetrinjska ulica 11. 201 mariborsko gledališče REPERTOAR: Petek, 23. januarja. Zaprto. Sobota, 24. januarja ob 20. uri »Duh zemlje«, ab. A. Kuponi. Zadnjič. Nedelja, 25. januarja .ob 15. uri »Grof Luksenburški«. Kuponi. — Ob 20. url »Odgodena noč«. Kuponi. Deci neprimerno. Iz gledališča. Opozarjamo na posled1-njo vprizoritev Wedekindove žaloigre »Duh zemlje« (Lulu), ki je na mariborskem odru zelo uspela ter je vsled tega pričakovati pri tej predstavi velik obisk. Vršila se bo v soboto, 24. t. m. ab. A in je deci neprimerna. — V nedeljo, 25. trn. bosta dve zabavni in veseli vprizoritvi: ob 15. uri bo na novo zrežirana in insce-nirana opereta »Grof Luksenburški«, ki je v Mariboru zelo priljubljena, ob 20. uri bo druga repriza nad vse zabavne burke »Odgodena noč«, ki je pri dosedanjih vprizoritvah izzvala salve smeha. — Za najbližji čas se pripravlja premijera Shawove komediie »Ljubimec« v režiji g. Skrbinška, v opereti pa premijera Le-harjeve operete »Ciganska ljubezen«, ki jc radi živahnega dejanja ter temperamentne muzike priljubljena repertoarna točka vsakega operetnega gledališča. Poštnina plačana v gotovih! MartoonM Cena 1 Leto V. (XII.), štev. 18 Maribor, petek 23. januarja 1931 »Jjjf jjjjy Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din. dostavljen na dom pa 12 Din U reaništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglasi po tarifu Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št, 4 Mar ibarski h Tujsko-prometna razstava dravske banovine Za prireditev tujsko-prometne razsta-v Ljubljani v jeseni leta 1931 se je sestavil pripravljalni odbor, ki mu je predsednik gosp. dr. Marn Rudolf, načelnik VIII. oddelka kraljevske banske uprave dravske banovine in predsednik Zveze za tujski promet v Sloveniji. Dalje so zastopani v pripravljalnem odboru: Tujsko-prometni svet kraljevske banske uprave dravske banovine po ravnatelju g. N. Velikonji, mestna občina ljubljanska po podžupanu prof. Evgenu Jarcu, Ljubljanski velesejem po svojem ravnatelju konzulu gospodu dr. Dularju Milanu, Zveza za tujski promet v Ljubljani po ravnatelju Pintarju Vladimirju, Tujsko-prometna zveza v Mariboru po trg. inšpektorju kralj, banske uprave v Ljubljani, dr. Franu Rateju, Zveza gostilničarskih zadrug v Ljubljani po Franju Krapežu, kavarnarju in restavraterju v Ljubljani, in Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru po gospodu Osetu Andreju, hotelirju v Mariboru. Pripravljalni odbor je prevzel nalogo, da priredi v jeseni leta 1931 o priliki ljub ljanskega velesejma tujsko-prometno raz stavo dravske banovine. Namen te razstave je, zbrati propagandni materijal v obliki najmodernejših propagandnih razstavnih predmetov za eventuelne razstave v inozemstvu. Zato naj bi se razstavil res prvovrsten propagandni materijal, t. j. relijefi krajev, diorame, modeli tuj-sko-prometnih objektov in slično. Vsi predmeti bi morali biti trdno napravljeni, da bi se mogli nemoteno prevažati na daljše proge. Drugi del te važne razstave naj bi bil strokovno-poučni del. V tem delu bi se razstavili vzorci vzornih gostilničarskih, hotelskih, kavarniških in restavracFskih prostorov z vsemi modernimi pridobltva mi. Ker se bodo vsi ti vzorci slikali, se bo s tem nabral vzoren študijski materijal za naše hotelske in gostilničarske o-brate. V zvezi s prvim delom razstave bi se po naši zamisli priredila tudi razstava u-metniških pokrajinskih slik, kar bi v propagandnem oziru gotovo pomenilo napredek. Nekateri večji znani interesenti so bili že povabljeni k razstavi pismeno: ker pa ni izključeno, da niso vsi prejeli povabila, ki bi se želeli te razstave udeležiti, objavljamo tos vojo zamisel z vabilom, na; čimprej priglasijo svojo udeležbo. Tajništvo pripravljalnega odbora posluje v prostorih Tujsko-prometnega sve ta kraljevske banske uprave dravske banovine, Ljubljana, Šelenburgova ulica 7 I, telefon interurban 2373. Ko so ljudje videli, kaj se je zgodilo, so takoj avizirali rešilni oddelek, ki je Čoha prepeljal v bolnico. Rana n* smrtno nevarna, dasi je prerezana podkožna žila. Na lice mesta so takoj odšii člani kriminalnega oddelka mariborske policije s policijskim psom ter daktiloskopi in fotografi. Zasledovanje obeh zločincev je v teku in policija upa, da bosta še danes v rokah pravice. O zločinu so se v prvih hipih takoj raz nesle najgorostasnejše vesti o roparskem umoru. Krat) in kraljica posetlta Zagreb. Kralj Aleksander in kraljica Marija bosta v nedeljo, 25. t. m. posetila Zagreb in ostaneta tamkaj nekaj dni. Hripa v Mariboru. Tudi v našem mestu je zaznamovati zadnje dni več primerov sumljivih obo lenj, ki kažejo vse znake hripe, katera razsaja sedaj po vsej Evropi. Pripominjamo pa. da so vsi dosedanji primeri lahke naravi in da za enkrat še ni nobenega povoda za vznemirjenje. Pač pa je potrebno, da se ljudje čuvajo prehlajenja in ne zahajajo po nepotrebnem na kraje, kjer se shaja mnogo občinstva. — Lutkovno gledališče Sokola-matice. V nedeljo, dne 25. L m. ob 3. uri popoldne ponovitev veseloigre v treh dejanjih. »Gašperček razbojnik«. — Nalezljive bolezni v Mariboru. Mariborskemu mestnemu fizikatu so bili od 14. do 21. t. m. prijavljeni 3 primeri obolelosti za davico. — Roparski napad na Ruški cesti Maribor bo — zdi se — začel polagoma postajati sloveč po zločinskih podvigih kakor Čikago. Nfe mine več skoro dan, 0.000.— za slučaj trajne invalidnosti, Din 10 dnevne odškodnine. S prijavo je vposlati zavarovalni znesek ter prejmejo klubi skupno potrdilo o zavarovanju. Polica leži pri savezu. Vsaka prijava mora obsegati ime, priimek in rojstno leto. Svetovno prvenstvo v umetnem drsanlti se bo vršilo od 28. februarja do 1. marca v Berlinu, tekmovanje za evropske prvenstvo pa na Dunaju dne 25. t. m. Tekme za prvenstvo table-tenls odsek* ISSK Maribora. Tekem za klubovo prvenstvo v ping-pongu se je udeležilo 20 igralcev pod vod stvom VI. Pušenjaka. Prvenstvo kluba si je priboril Andrej Korenčan z 18 točkami, Enako število točk je dosegel sicer tudi Boris Škapin, a ima Korenčan zaznamovati boljše razmerje golov. Rezultati; Andrej Korenčan 18, Boris Škapin 18, Dušan Vodeb 17, Savo Domicelj 16, Jo-sip Bertoncelj 13, Valter Puh 12, Karel Puh 12, V. Škapin 11, Branko Domicelj 11, VI. Pušenjak 9, Kern Leopold 9, Evgen Bergant 7, Danilo Kompara 6, Peter Škofič 5, Henrik Gomolj 5, E. Preatoni in St. Bertoncelj 4, R. Miljavec in Saša Sedlar 3, Josip Kirbiš 2 točki. Turnir je potekel v najlepšem redu. Turnir za prvenstvo dam, gospodov v dvoje in dijaško prvenstvo se prične v nedeljo 25. t. m. v klubovih prostorih v Trubarjevi ulici 2, kjer se sprejemajo tudi prijave. Sokolstvo Občni zbor Sokola Muta-VuzenJca. V nedeljo 18. t. m. pop. se je vršil v Sokolskem domu v Vuzenici prav dobro obiskan 12. občni zbor Sokola xLlIo je navzočih preko 40 članov oz. članic), ki je po poročilih izkazal velik napredek tega društva v letu 1930. Po nagovoru staroste in odobrenm zapisnika 11. obč. zbora je poročal tajnik Šolski upravitelj Volmaier o delu odbora v preteklem letu. O financah je poročal postajenačelnik ligo, ki je po pokojnem Golobu prevzel blagajn’''"e posle. Zanimivo je pa bilo zlasti poročilo načelnika Mravljaka, iz katerega je b:lo posneti, da se je telovadilo leta 1930 v 8 oddelkih (6 v Sok. domu in 2 na Muti) in da je "araslo stavilo narašča!a in dece od 24 o Božiču 1?28 na 108 o Božiču 1930! Tudi uspehi dela so bili vidni na dveh lastnih telovadnih prireditvah. Pri Sokolskem domu se ie izvršilo 1. 1930 mnogo dela, pred vsem a-daptacija spodnjih prostorov, postavitev odra ia razširitev letnega telovadišča z bernskim zidom proti Dravi, Vsa poro-ila so bi'a vestno sestavljena r 1 na v taki obliki, da je ime! vsa^ao utis, da je vodstvo društva v pravih roKaii, da se gospodari previdno in dobro, — zato tudi uspehi ne izostanojo. V neki berlinski bolnici je te dni 35-letni bolnik s sekiro napadel bolnico v istem oddelku iz ljubosumnosti in jo smri no ranil. Ko je upravnik bolnice prihitel na pomoč, je tudi njega udaril s sekiro po glavi, da se je nezavesten zgrudil Moža so zaprli. mmrn IH. ZevaccoT V seaci jezuita Zgodovinski roman, 49 »Prepričana sem, oče,« je odgovorila Žileta brezupno, padaje spet v svojo potrtost iz hipnega vzhičenja, ki jo je bilo okrepilo za nekaj trenutkov- Obvladana od nenadne potrebe, govoriti o njem, je povedala na drobno vso zgodbo njune molčeče ljubezni, povedala, kako ga je čakala, kako vesela je bila, kadar je prišel in kako je plaka-la, kadar ga ni bilo, vse do ugrabljenja, ki ga je preprečil Manfred, do moškega nastopa Boletovega in nazadnje, kako je šla s kraljem v Luver, kako se je pojavil mladi mož sredi veselice, povedala, kako drzno je nastopil in kako zaničljivo je nagovoril samodržca. Tribulet jo je poslušal z globoko pozornostjo. In ko je končala, je ponovil: »Praviš, da te ne ljubi?« »Žalibog, oče.« »Jaz pa ti pravim,, da te obožava. Ljubezen edina more vdehniti človeku tako blazna dejanja. Bodi pripravljena, dete moje. iutri pridem pote ob isti uri. le prepusti mi vso skrb. bežala bova, in srečna boš, to ti prisežem pri tem, kar mi je najdražje na svetu, pri tvoji ljubljeni glavici.« To rekši, je Tribulet še enkrat objel zmedeno Zileto ter odšel naglih korakov iz njenega stanovanja. zakaj gospodična De Kroazij mu je na-migavala z nujnimi znamenji, da je že čas. Deklica pa je ostala sama, trepečoča in razburjena do dna duše, in mrmrala: »Ljubi me! Ljubi me! Ali je mogoče!« XXVI. Vojvodinja Etanpska. Ravno tisti večer, to je par ur preden je Ivana De Kroazij peljala Tribuleta v Žiletino stanovanje — ravno tisti večer okrog devete ure, sta stopili iz Luvra skozi skrita vrata dve ženski. V spoštljivi razdalji so jima sledili trije plemiči: De Sabo, De Žarnak, Lezinjan in Sen-Traj — trojica zvestih vojvodinje Etanpske, priznane metrese Franca I. Ena izmed obeh žensk je bila vojvodinja Etanpska v svoji lastni osebi. Druga je bila izmed njenih postrežnic in spremljevalk. Že zdavnaj je bilo odzvonilo k počitku. Ulice so bile črne, in bojazljivo, občutljivo, pomehkuženo vojvodinjo je moralo tirati nekaj prav posebnega in mogočnega, da je tvegala svoje dragoceno zdravje na tem večernem izprehodu, in morebiti celo svoje življenje, khub vneti paznosti treh telesnfh zdravnikov. Ona, ki je hodila samo po debelih preprogah in ji baržunaste blazine niso bile nikoli dovolj mehke, kadar je položila nanjo noge, je stopala sedaj korajžno po lužah in blatu cest, zakaj tlak je bil razkošna novotarija, ki je dičila samo največje, najimenitnejše ulice. Tako je korakala, naslanjaje se na spremljevalko: obraz ji je bil videti preplašen, in drhtljaji groze so jo izpreletavali tuintam — nič nenavadnega v tistih časih, ko je postal Pariz last uzmo-vičev in raznovrstnih rokovnjačev, kakor hitro se je storila noč. Ana de Pisle, vojvodinja Etanpska, se je bližala takrat svojemu petdesetemu letu. Toda bila je vešča poznavalka umetnih ličil in se je okoriščala z njih najrafiniranejšimi skrivnostmi, v nasprotju s svojo rivalko Diano Poatje-ško, ki se je umivala poleti in pozimi z mrzlo vodo, preziraje vsakršno lepotilo. Dočim si je bila Diana ohranila mramorno lepoto, ki jo je delala podobno staroveški Diani, boginji lova, in gojila vse silne telesne vaje, divjala s konjem vsak dan po tri do štiri ure, ljubila zabavo lova in studenčke kopeli ter krotila bilžajočo se starost z vedno bedečo energijo, se je zatekala Ana Pisleška k ženskim umetnijam, varovala se prepiha kakor kuge, nadevala si zvečer pred spanjem krinko in rokavice, napojene z dišečimi olji in vporabljala z eno besedo, vse pripomočke, ki jih nudi človeku prekanjena umetnost, da popravi na sebi nepopravljive poškodbe let. Kadar so sijale veselične sveče, je bila še vedo očarajoča lepotica. Dianina krasota te je udarila na mah, da si jo moral občudovati. Ana pa te je omamila s svojim prekupljivim vedenjem. Tako sta obedve, vsaka po svojem različnem načinu, ohranili do smrti svojo lepoto, ki jo opevajo pesniki istega časa z nemajhnim navdušenjem. Med tema dvema ženskama je vladalo smrtno sovraštvo. Diana, ki je bila nemara tud' že metresa Franca I.. je manevrirala tako spretno, da si je osvojila srce in čute prestolonaslednika Henrika, moža šibke duše. ki je zapravljal svoje življenje s sanjarjenjem o slavnih činih starodavnih vitezov. Henrik je bil zdaj z dušo in telesom vazal Diana Poatješke. pred katero se je klanjala celo Katarina de Medicis, ali se vsaj delala tako, ča-kaje na tihem prilike za kruto maščevanje. In Henrik je bil bodoči kralj, vzhajajoče soln-ce. Bil je bodočnost sama. Obetalo se je, da postane Diana pravi kralj Francije, kakor, hitro umre Franc I. Imela je torej zase vse dvorjane, kar jih je bilo mladih in častihlepnih — vse tiste, ki so goreli nestrpnosti, igrati vlogo v javnem življenju in so špekulirali na dozdevno Henrikovo slabost. Vojvodinja Etanpska, ki je ostala kralju zvesta, je morala gledati, kako pojema njen vpliv od dne do dne. Edini vzrok njenega bivanja na francoskem dvoru je bila zdaj še ljubezen Franca I. Toda Franc I. je bil vetemiak. ki se je obračal od blondinke do brinetke: Ana mu je od^^onla vse to, samo, da ostane oficHna metresa in reči moramo celo, da se je trndila na vse načine za svojo nepogrešljivost ori kralju, olajšujoča mu vse raznovrstne na?le in minljive liutvuikariie. samo da se ne bi zapletel v kako traino liubez^n. Naj si čitatelj predstavil? \«e kako se je tresla pred starostjo in živela v neprestani grozi, da ji ne bi kak prepih nakopal revma tizma. ki bi popačil njeno zunanjost. Predstavlja si naj neprestano vznemirjenost te favoritke, ki je sama slutila, da je nevidna iz* podkopovalka že napisala dan konca njene oblasti. Predstavlja si naj nje častihlepno obupavanje ob sleherni novi ljubezenski osvojitvi kraljevskega ljubimca. Uvažuje naj, da je smrtno sovražila Diano, in da je pomenil njen popolni padec popolno zma-sro njene rivalke na francoskem dvoru. Tako bo čitatelj razumel, da je udaril prihod Zilete to žensko kakor blisk, in da ni mogla več zatisniti očesa, marveč se je hladnokrvno spopri-jaznila z nujnostjo zločina, samo da odstrani takšno zapreko. Kdo je bilo to dekletce z blestečo lepoto, ki je zmedlo mahoma ves francoski dvor, tako da so bili vsi moški zaljubljeni in vse ženske ljubosumne nanjo? Odkod se je vzelo? Skrivnost je odevala njeno življenje. La Satenjre in njegova prijatelja so ostali nedostopni za vse, še tako prebrisano izpraševanje. Samo nekaj je bilo vojvodinji Etanpski v nekoliko pomirjenje: novodošlica je bila po vsem videzu bolna na duhu; to je dokazoval čudni prizor, ko_ je izjavila Žileta. da spozna v dvornem norcu Tribuleta svojega očeta. Toda kralj jo je bil imenoval za vojvodinjo Fontenbloško. Kralj ji je podaril velikanska posestva in prekrasno palačo. Kralj je izjavil zoper vsako etiketo, da so ji njegova vrata odprta ob vsaki uri. Dočim so jo zadevale te nesreče druga za drugo, je študirala Ana Pisleška nekaj dni zagonetni obraz male vojvodinjice ter zaključila, da je njena umobolnost samo pritvorjena krinka nevarnih ambicij. O vsem tem je premišljevala vojvodinja. Etanpska. ko je korakala kljub mrazu, megli in rokovnjačem po temnih uličicah, stopajoč naelo, kolikor je bilo mogoče v tej noči; zakaj previdnost ji ni dala, da bi vzela s seboj vsaj slugo s sve-tiljko, kakor je bilo v navadi tiste čase. Še več: hotela je iti peš, ker se smatra nosilnico ali kočijo. za nevarno skrivnost niene no<-ni?nio r^i. Vojvodinja Etampska je obiskala hišo v nekakšni tesni smradljivi stranski ulici, no sretli je teki'1 mastna voda, in strehe, moleče iznad gobavih hip, so puščale v sredi jedva košček prostega neba. '>Tu je?« je zamrmrala. »Razen, če je izginila, odkar sem bila zadnjikrat tu.« Uličica se je nahajala v bližini Dvora Čude* žev. Hiša je bila ostudna: že njena zunanjost Je navdajala človeka z grozo. Vojvodinjo je izpreletelo. Videči, da se je ustavila, so stopili spremljevalci k njej. »Madam, kolika neprevidnost!« je zamrmral Žarnak. »Ali se bojite?« je dejala ona s tistim povdaf-kom. ki je lasten ženski, kadar se prestavi mahoma onstran meje strahu, da se mu ne bi bilo treba bati. »Kako se ne bi bali, ko vas vidimo, kako se izpostavljate ?« ('Nadaljevanje prih.) Telovadni razpored Sokola-Mattee v Mariboru. Oddelek Člani mlajši Člani starejši Članice mlajSe Članice starejše Moški naraščaj od 14.-16 1. Moški naraščaj od 16.-18.1. Moški naraščaj, obrtni Vojaški oddelek Ženski naraščaj Moška deca od 10.-14. leta Moška deca do 10. leta Žeaska deca starejša Ženska deca mlajša Telovadnica Krekova ulica Gimnazija Krekova ulica Cankarjeva šola Gimnazija Krekova ulica Gimnaziji Krekova ulica Cankarjeva šola Dan ure Ponedeljek Petek Torek Petek Sreda Robota Toiek Petek Ponedeljek Četrtek Ponedeljek Petek Ponedeljek Petek Sreda Ponedeljek Petek Torek Četrtek Sreda Sobota Sreda Sobota Torek četrtek 20—22. % 19—20 19—20 Vi 19—20 'A 19-20 20-22 7,20—51 17-H19 17-K19 16-7,18 7*18—7,19 % 16-17 Pletene obleke od Din 160 dalje po meri in okusu dobite v pletarni Javornik, Vojašni-ška ul. 2. Maribor. 75 V gostilni »Split« v Vetrinjski ulici se toči pristno dalmatinsko vino po Din 10.— do 12.—. Vsaki dan sveže morske ribe. -04 KOKS, Mejovšek, Tattenbachova 13. tel. 2457. Lokal, primeren za pisarno, v pritličju, tik glavnega kolodvora oddam takoj v najem. Aleksandrova ce-sta 48. 183 Oddani opremljeno In prazno sobo. Vprašati Sokolska ul. 39, Studenci. 210 Lepo, prazno sobo na cesto oddam. Jože-Vošnjakova ulica 21 I, pri sodišču. 198 rokavice, pletenine ter vse druge modne potrebščine v modni trgovini Anton Paš, Maribor, Slovenska ul. 4. Inseriralte v „VeS©rniku“ 1! I Veslo mnoiino prodamo Uprava „Jutra" in „Večernika' Maribor, Aleksandrova cesta 13 «« V ssosfilm Oreisger Košaka ILaJtešperk) bo v nedeljo, dne 25. januarja Začetek ob 3. uri. Izborne krvave, jeterne in kranjske klobase. Prepečeniec, mrežna pečenka. Prvovrstna vina, »I3ock«-pivo v sodčkih. — Za obilen obisk se priporoča A. J. Račič. fedaja Kbflžorcli »Jutra« v Ljubljani: (Stedšlavnifc l*