A. N. AFANASJEV   D. H.:
Tri carstva: bakreno, srebrno in zlato.
Ruska pravljica.
V^H faA    JV  nekem   carstvu   je   živel   nekdaj car Bjel-Bjeljanin
^^^^Lv R   Brzonogi. Imel je ženko Nastazijo Zlatolasko in tri
Jj^B^A^^m     sin^. careviče Petra, Vasilja in Ivana. Nekoč se je
«^^P~A-^E$®  šetala carica z dvorjankaini in služkinjami po vrtu.
^^^^ETmfvQ  V   trenutku   je   pripihal   junak   Veternik,   ugrabil
TiJJ^^^aKl   earico pa jo je odnesel kdo ve kam. Žaloval je car
^^^^K/i^   in tožil, a ni si znal pomoči. Ko so dorasli careviči,
ll^^lJ^Ji^S  jim je dejal: »Dragi otroci moji, kdo poišče mamico?«
Pripravila sta se starejša brata pa sta odšla po svetu. Za njima je
hotel tudi najmlaijši. »Ne hodi,« je rekel car, »in ne ostavi me samega!«
»Dovoli, dovoli, očka! Želim v svet, da poišoem matnico.«
Odgovarjal je car in branil;, ubraniti pa ni mogel. »Pojdi v ime božje, ubraniti ne morem.« Pa je osedlal Ivan svojega zvestega konjiča in je odjahal.
Jahal je, jahal, časih kratko, časih dolgo. Povest je kratka, a delo je dolgo. Prišel je v gozd. V gozdu je bila krasna palača. Zajahal je Ivan v dvoree in je zagledal starca. Nagovoril ga je. »Mnogo ti je let, starček.« — »A kako si, dobri dečko in kdo?« —¦ »Ivan carevič sem, sin carja Bjel-Bjeljamina in carice Nastazije Zlatolaske.« — »Ej, dragi nečak, kam te vodi Bogec?« — »Tako in tako. Potujem po svetu, da poiščem matoico. Povej, povej ujec, kje jo najdem.« — »Ne vem tega in ne -morem ti ustrfeči. Dam ti pa kroglico. Vrzi jo predse. Trkljala se bo proti strmim, visokitn goram. Za njo pojdi! V gori je jama. Išči v njej! Na roke si priveži železne kremplje in preplezaj skalovje. Morda je tam mamica Anastazija Zlatolaska.« — »Dobro,« je rekel Ivan cafevič in se je poslovil od starca. Vrgel je kroglico predse. Trkljala se je, trkljala, on je šel za njo.
Po dolgem ali kratkem času se je ozrl. Na polju je videl brata, careviča Petra in Vasilja. Taborila sta sredi mnogih. vojakov. Pozdra« vila sta ga: »Kam, Ivan carevič?« — »Bilo mi je pusto doma, pa sem odjahal,, da poiščem mamico. Ukažita, naj se vrne vojska. Mi pa iščimo skupaj!« — PritrdiLa sta brata in sta poslala vo^ake dotnov. Z bratom Ivanom sta šla za kToglico. Izdaleka so se spenjale gore, tako strtne in visoke, da so segale v nebo. Kroglica se je trkljala prav proti jami. Ivan carevič je razjahal in irekel bratoina: »Pazita na konja! Grem v goro, da poiščem matnioo. Vidva ostanita tukaj! Čakajta name ravno tri.: mesece. Če se dotlej ne vrnem, ne čakajta dalje.« — Pomislila sta brata, da je abotno plezanje po tistih čereh.
129
Človek bi si polomil noge in roke in vrat. »Pa pojdi z Bogom!« sta rekla. »Počakava te.«
Šel je Ivan. carevič v jamo in je prisel do železnih vrat. Na vso silo je udaTil po njih, pa so se odprla. Vstopil je. Na roke in noge so se m<u sami pTipeli' železni kremplji. Plezal je carevič po strmi steni mesec in dan. Z velikim naporom je priplezal do wha. »Pa Bogu hvala!« se je oddahnil in se napotil dalje po grebenu. Hodi, hodi, kar zagleda bakren grad. Strašne kače so ob vhodu pTiklenjene z bakre« nimi verigami. Kače sikajo. Ob ikačah je vodnjak, nad vodnjakoin bakreno vederce na bakreni verigi. Ivan carevič je zajel vode in napojil kače. Pomirile so se in legle. Carevič je vistopil v grad.
Nasproti mu pride carica bakrenega carstva. »Kdo si, dobri dečko?« — »Ivan carevič sem.« — »Si li došel sem po svoji volji?«
—  »Došel sem po svoji volji. Mamico iščem;, Nastazijo Zlatolasko. Odnesel jo je veter z vrta. Ali veš, kje je?« — »Ne vem. A nedaleč odtod živi srednja sestra, caiica srebrnega carstva. Morda ve ona.«
—  Pa mu je dala bakreno  kroglico  in bakren  prstan in  je  rekla: »Kroglica te bo vodila k moji   sestri, v prstanu   je  pa vse bakreno carstvo. Če premagaš Veternika, ki me je zapri v ta grad in prihaja vsak tretji mesec k meni, ne pozabi name! Osvobodi me in me vzemi s seboj v svobodni svet!« — »Prav,« je obljubil carevič, pa je vzel kroglico in prstan. Vrgel je kroglico in hodil za njo.
Prišel je carevič v srebrno carstvo. Kar zagleda grad, ki je še lepši od prejšnjega. Ves je srebrn. Ob vhodu so priklenjene »trašne kače na srebrnih verigah. .Ob kačah stoji vodnjak, nad vodnjakom visi srebrno vederce na arebrni verigi. Zajel je carevič vode in napojil kače. Kače so legle in. so pustile cajreviča v grad. Došla je carica srebmega carstva in se razveselila: »Aj, skoro bodo potekla tri leta;, kar me je uigrabil Veternik. Videla nisem ruske dušice in nisem čula o njej. A sedaj' jo vidim pred seboj. Kdo w, dobri dečko?« — »Ivan carevič sem.« — »Si li došel sem po isvoji volji?« — »Došel sem po svoji volji. Marcrico iščem, carico Nastazijo Zlatolasko. Ali veš zanjo?«
— »Ne vem. Pojdi k moji najstarejši sestri prelepi Jeleni, ki je carica zlatega carstva. Nje dom ni daleč odtod. Morda ve ana. Dam ti srebrno kroglico. Vrzi jo in hodi po nje poti do zlatega tarstva. In če ubiješ Veternika, ne pozabi name ubožico! Osvobodi me in me vzemi s seboj v svobodni  svet.   Zaprl me je Veternik  in  hodi vsak tretji  mesec k meni.« — Še mu je dala srebrn prstan: »V teon prstanu je vse srebrno carstvo.« — Vrgel je carevič kTOglico, pa je hodil po nje potih.
(Dalje.)