XIY-56-57- l993 
Steinbergovo izročilo 
Steinberg's tradition 
ACROCEPHALUS 
V Izvirnem poročilu o Cerkniškem jezeru na Notranjem Kranjskem, knjigi, ki 
je izšla v Ljubljani leta 1758, ni nobene slike vodnih ptic, na kateri ne bi bll 
prikazan lov nanje. Človek poznega srednjega veka, ne glede na socialni status, 
ni bil soudeležen v naravnih ekosistem1h drugače kot plenilec. Celo razv1jajoča 
se znanost, ki je stala zunaj socialnih strateg1j preživetja, je uporabljala, zato da 
bi se dokopala do resnice, najbolj okrutne metode. Vsi popisi ptic s Cerkniškega 
jezera od Valvazorja do Gregorija so v celoti ali vsaj delno temeljili na ubitem 
gradivu. Imenovanje darovalca trupla je veljalo kot posebna čast. 
Pričujoči popis gnezdilk in preletnikov je prvi popis ptic Cerkniškega jezera, 
ki temelji na opazovanju in štetju ptic. Kajpak je bilo delo opravljeno s sodobnimi 
tehničnimi pripomočki, kot sta teleskop in kasetofon. 
Pred Steinbergom je ptice Cerkniškega jezera popisal Valvazor, za njim pa, če 
izvzamemo povzetek, ki ga je o Steinbergovem poročilu naprav1] Radisc, zazeva vse 
do Gregorija občutna praznina. Kasnejši popisovalci prikazni presihajočega jezera 
so namreč bolj ali manj le ponavljali imena ptic, ki jih je navedel Valvazor, in bržkone 
jim ne delamo prevellke krivice, če zapišemo, da jih niti niso dobro poznali. 
Raztresene in neurejene je sicer semtertja po lovskih in ornitološklh časop1sih 19. 
stoletja res najti zanimive drobce izpod peres bolj ali manj znanih domačih in tujih 
ornitologov. Le nekaj si jih ob tej priložnosti tudi prikličemo v spomin! 
Freyer ( 1842) na ~-,---..,,...--;r-:--,---~~~--~--.cr-~.........,.....-- vaja Cerkniško je-
zero kot nahajališč .:..r11.-·,-,:-- e za velkiga pota-
plovca, kakor imen 0~~ uje vellkega žagarja (Mergus merganse ~.-,,i;;: r), Schulz (1890) po-
roča, da je bila v 1 ~~ .. , etu 1858 na Cerkni-
škem jezeru ubit pr ~iti""r;HIY„ imerek zimske race 
(Clangula hyemalis) ,. ...... ..,.-~v.-- , od tedaj, tako pra-
vi, je na Kranjske ~~',fP~ m niso več opazili. 
Schollmayer (1891) ,,___--, · izda, da na Cerkni-
škem jezeru gnezdi ,~;;:-,--.--:; ,,,.,~~~~~W-.t;.. - navadna tonovšči-
ca, ki bi ji danes -- ~ _ rekli rečni galeb 
(Larus ribidundus). ------~~~s ' -".\~i: Leta 1910 je v Car-
nioli objavljen zapis Lov na labode (Steinberg 1758) o stepni kurici na 
KranJskem, kjer izv Swan hunting (Steinberg 1758) emo, da so baje leta 
1888 »pri Martinjaku ob Cirkniškem jezeru opazovali dvojico teh gostov iz 
srednjeaz1jskih stepi}.« Tudi Bačar (1939) je prispeval marsikateri zanimiv podatek 
iz tridesetih let tega stoletja, med njimi najpomembnejšega, zagotovo enega 
najpomembnejših v slovenski ornitolog1ji, tistega o gnezdenju rdečenogega mar-
1 
ACROCl::.PH A LUS XIY-56-57-1993 
tinca (Tringa totanus), ki pa smo ga kasnejši raziskovalci v navdušenem odkrivanju 
Amerike nehote prezrli. Sicer pa se zgodba o neverjetnih gnezdilkah Cerniškega 
jezera vleče že od Valvazorjevih famoznih slepih in golih črnih rac in nadaljuje 
v polpreteklo prihodnost. Slišali smo za gnezditev črnorepega kljunača (Limosa 
limosa), nejeverni videli posnetek, pretipali izmere jajc, a prisp evka o tem še 
vedno ne moremo objaviti: ker pač kratko malo ni napisan. Če kje, potem so 
presenečenja doma v tistem od navpičnega sonca osvetljenem dnu, ki so ga 
obstopili Javorniki. Zastajajoča voda in zamočvirjanje privabljata nove vrste gne-
zdilk, ki jim tekoča menjava habitata z jezera v travnik ni zagotavljal preživetja. 
Najočitnejša znanilca zamočvirjenja kot faze okopnitve sta gnezdeča sivogrli 
ponirek (Podiceps grisegena) in kostanjevka (Aythya nyroca). 
Uveljavil se je nov način kontaktiranja s pticami. Če natančneje premislimo, 
vsaj navidezno nov. V razmerju med naravoslovnim fotografom in fotografirano 
p tico še vedno velja staro razmerje med plenilcem in plenom, le na lahkotnejšem, 
povsem neusodnem nivoju. Fotolov kot zabava pač. Toda hudo bi se motili, ko 
bi si domišljali, da je družba zdaj s plenilčeve strani prestopila na stran plena. 
Še zdaleč ne in niti približno ne! Gospodo, ki je imela v zak up lov, vzemimo na 
Cerkniškem jezeru, bo zamenjala naravovarstvena gospoda. Domačini pa, ki so 
p r ej smeli goniti perjad pred puške, se bodo naučili zrežirati nepozaben motiv. 
Za vse udeležence tega podjetja se bo našlo kakšno koristno opravilo. Vsaj na 
strani plenilca. 
Vseeno p a je neko področje, kjer se je pticam v razmerj u do človeka posrečilo 
vlogi vsaj uravnotežiti: če ne že zamenjati. Vsem tistim vrstam ptic, (kosec, 
prepelica, rumena pastirica in druge), ki gnezdijo na mokrih travnikih Cerkniškega 
jezera, je uspela preživetvena strategija, v kateri igra kmet s koso v r oki 
pomembno, čeprav nezavedno vlogo. Namreč, če imajo ptice količkaj človeške 
pameti, potem si morejo predstavljati, da človek kosi tisto ničvredno travo p rav 
zavoljo njih. 
Naravno ravnotežje je na Cerkniškem jezeru za zdaj še nekaj zlahka prepoznav-
nega. Ohranilo se je brez pretiranega udejstvovanja zavesti. Zavest kot orodje 
str emuštva in naravovarstvena zavest v svojem temelju ni prav nič drugačna, bo 
str eljala na ptice, dokler bodo letale. 
Iztok Geister 
2