O šolah za kmetijstvo.
Ker tudi pri nas pride kadaj zopet čas, da se ustanove učilnice za kmetijstvo, mikavno je, da vidimo, kako je drugod.
Poglejmo v tako šolo v Svajcu v Krajclingu v turgavskem kantonu, kako je ondi.
V kmetijsko to šolo se jemljejo mladenči od 14. do 20. leta, ki so že v kakošno tako imenovano se-kundar- ali real-šolo hodili, in se za kmetijstvo pripraviti in izuriti hočejo.
Šola se začne vsako leto o začetku velikega travna ali maja. Drug čas se učenci ne jemljejo; oglasiti pa se znajo kadar si bodi, toda saj 6 tednov prej, ko se šola začne, pri vodju šole.
-----    286   -----
Šola trpi dve leti, in učenec, ki va-njo pride, je dolžan saj eno leto v nji ostati.
V šolo jemlje učence šolski odbor po prejšnji po-skušnji, ki je navadno o začetku šole.
Ko kdo v šolo pride, mora prinesti seboj krstno pismo, — list, da je pri sv. obhajilu bil, — list, da so mu bile koze vcepljene, in tudi domovni list podati, in na račun stroškov, ki se pa še le pozneje na tanko izvedo, za tri mesece plačati; tudi mora potrebno perilo s številko, ki se mu določi, zaznamovano , seboj prinesti. Treba mu je pa saj 8 srajic in ravno toliko rut in brisal. Sicer se učenci v domači trdni in pri-prosti obleki najraji vidijo. V šoli se pere le enkrat na mesec.
Stroški za poduk, živež in perilo niso naprej določeni. Plačilo za poduk znese za tiste, ki niso Turgav-čani, vsak teden po 1 gold. 30 kr.; za Turgavčana pa prvo leto po 40 kr., in drugo leto le po 30 kr. Stroški za živež so razdel stroškov hisovanja, ki se še le konec leta izvejo. Ta razdel znese po ceni živeža za vsakega 1 gold. 30 kr. do 2 gold. na teden. Posteljo, to je odejo, podzglavjein rjuhe, sme učenec seboj prinesti; posteljišče pa in vse drugo dobe vsi učenci v šoli za 5 gold. 24 kr. na leto.
Stroški znesejo tedaj pri tako nizki ceni živeža za Turgavčana 80 do 90 gold., za ptujca pa 140 do 150 gold. Šolski prazniki, ki štiri do šest tednov trpe, se učencu, če jih v šoli ne doprinese, vštejejo in od letne plače odbijejo.                                                       %
Poglavni namen te kmetijske šole je, glavo, srce in roko učencev za življenje izuriti. Ta namen doseči, jih uče trije ali štirje učitelji, vsak teden poleti 30 do 36, in pozimi 45 do 50 ur: kršanski nauk, kmetijstvo, vredovanje računskih zapisnikov, navadno in vikše računstvo (aritmetiko in matematiko), zemljemerstvo, kemijo, zgodovino, zemljeznanstvo.
Da se kmetijskih del vadijo, obdelujejo učenci pod vodstvom enega ali dveh delovoditeljev in nekoliko pomočnikov 80 oralov veliko zemljišče, ki ima 40 oralov njiv, 6 oralov vinogradov, 25 oralov senožet in 9 oralov zemlje, po kteri stelja raste. Pri vsem se posebno na to gleda, da se učenci delaje misliti, in misle delati uče. Sicer je kmetijska šola omikovalnica: učenci žive" vkup, in učitelji pazijo na-nje noč in dan.
Poleti se sploh polovica dneva za kmetijska dela porabi, spremenjaje vsak teden učence prvega leta dopoldne in popoldne. Pozimi se porabite le kaki dve uri za rokodela domd in v delavnici. Pozimski tečaj trpi od začetka listopada (novembra), do konca sušca (marca). Konec pozimskega tečaja je v pričo šolskega odbora očitna poskušnja, po kteri spomladanski prazniki nastopijo.
Živež je po domače priprost; zjutraj ovsen sok in kruh; ob devetih kos kruha in kozarec mošta ali mleka, ali tudi sadje; opoldne juha, meso in zelenjava s kruhom in moštom; ob štirih popoldne kakor ob devetih pred poldnem; zvečer juha s kruhom in mošt, ali juha in zelenjava.