POUK IN ZABAVA Mladi risar.
Priobčil Fr. Zagorc.
Besedna uganka.
Priobčil Fr. Rojec.
Ne preveč in ne premalo,        Če več let bi ga ne bilo,         Kamenje se trga z gore
naj ga bode ravno prav:         nehala bi vsaka rast,               in zasiplje cvetni dol,
takrat pa zasluži hvalo            in kar kdaj se je rodilo,          da se časih komaj more
vseh pozemeljskih nižav!         smrti bi zapadlo v last.           še rcšiti človek gol.
Iz ozračja sicer padc,              Večkrat pa v togoti silni         Kdor trpel vsled take škodo
ker nič nc koristi v njem;       razjezi se nad zemljo              ali zrl jo je drugjO,
a na zemlji on zaklade            ter se v meri preobilni            hitro zdaj uganil bode,
in bogastvo da Ijudem.            spušča dan in noč na njo.       kaj izvor in vzrok je njč!
Rešitev in imena rešOcev priobčimo v prihodnji številki.
                                                                                                               
Rešitev uganke v uri v tretji številki.
                                   1, 2, 3 = Iastovka,
                                  4, 5  = čaša,
                           5, 6  = šakal,
                       6' 7- 8> 9  — Kalva"Ja.
                         9-  10> ll  ~ jabolko,
                                  
              Prav so jo rešili: Tilka Jelenec, učenka 8. razreda v
         Šmihelu, Božena Jelenec, učenka IV. razreda v Novem mestu;
           Marija Ganglova, učenka III. razreda v Idriji; Milivoj Ilešič,
učenec I. razreda II. drž. gimnazije v Ljubljani; Irma Kocjan,
Stanka Hrovat in Slavka Žnideržič v Trnovem; Slavko in Milica Valenčič v Trnovem; Vr-
—,   94   »¦—
bovšek Lenčika, Kajnšek Tonica, Marica Vračko, Lipnik Pavlinica, Klingenštainer Lojzika, Šega Micika, Kotošek Franica, učenke IV. razreda II. oddelka v Zibiki, pošta Pristova (vse te le deloma); Marijan Rus, učenec III. razreda v Kranju; Danica in Vladka Žen, učenki ljudske šole v Soteski; Stanko Zupančič, učenec 2. razreda v Št. Rupertu nad Laškim; Micika Trstenjak, Vlasta Rajšpova, Roža Serajnikova, Nežika Škrjanec, Sever Ana, Slava Serajnik, Gera Vaupotič, Lešničar Cecilija, Zimerleut Micika, Štucl Marija, učenke III. raz-reda II. in I. oddelka v Ormoški okoliški šoli; Mercina Danica, učenka IV. razreda I. od-delka Ijudske šole v Vipavi; Olga Korber in Mici Krulej, učenki VI. razr. I. od. v Sevnici; Andrej vitez Grasselli, učenec I. razreda na III. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani; Ni-kolaja pl. Grasselli, učenka v Ljubljani; Olga Drukar, učenka IV. razreda v Gorenjern gradu; Mavricij Zupančič, Lovro Benet, Janez Kerštajn, učenci v Ratečah na Gorenjskem; Marija Kozina, učenka III. razreda v Vipavi; Vlasta Rudež, Grad Tolsti-vrh; Maks Farkaš, učenec V. razreda pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah; Franc Bar, dijak v Ljubljani; Milica Kranjc, učenka III. razreda mešč. šole v Mariboru; Milan Gostiša, učenec III. razreda C. M. šole v Trstu; Stanko Skok, učenec III. razreda v Domžalah; Pavel Koren, Franjo Lešnik, Bogomir Mlakar, Anton Žličar, Jernej Stožir in Anton Majcen, učenci V. razreda deške ljudske šole v Celju; Fran Schvventner, Karel Cerovšek, Anton Goričan, Franc Zahojnik, Karel Tiršek, Ciril Raznožnik, Ivanka Brinovec, Vilma Lavrič, Ljudmila Golob, učenci in učenke VI. razreda na Vranskem; Frančiška Slana, Jozefa Filipič, Jozefa Farkaš, Ana Novak, Alojzija Lah, Lju-dmila Kegl, Margareta Gottlieb, Mici Topolnik, Frančiška Pctovar, Anica Kossi, Franc To-polnik, Stanislav Vrbnjak, Fr. Kosi, Fr. Filipič in Alojzij Loparnik, učenke in učenci VI. raz-reda pri Sv. Križu na Murskem polju.
Za 3. štev. ,,Zvončka" prepozno došli rešilci demanta v 2. štev. ,,Zvončka": MirkaNagu, učenka v Orehovici pri Št. Jerneju; Elica Herzog, učenka V. razreda pri Sv. Križu na Mur-skem polju.
Past za bolhe.   ¦
Past za bolhe so si izmislili Kitajci — seveda že bogve kdaj. Stvar je čisto eno-stavna: Vzame se poljubno dolg kos bam-busa s približno 6 cm premera; vanj se na-pravijo po dolgem luknje. Nato se vzame ravno tako dolgo, a za par cm tanjšo palico; namažc se s ptičjim klejem in porine v o-pisani bambus — in past je gotova. Ta past se položi v posteljo na poljubno mesto. Bolhe, ki zlezejo v luknjicc, se vjamejo na kleju. Ali se bolhe rade love v to past, tega viri ne povedo.
Tiger na trgu in v tobakarni.
V Bruslju je ušel zaradi neprevidnosti čuvajev iz menažerije Hagenbekove velik tiger. Tekel je naravnost na trg, kjer je pro-vročil velikanski strah. Nato je tekel tiger, ne da bi koga napadel, v sosednjo ulico in se je zaletel v neko tobakarno. Prodajalka, ki je bila v sosednji sobi, je priletela v to-bakarno, da bi postregla kupcu. Ko je za-gledala zver, je zbežala in zaprla vrata za sabo. Medtem so že prišli čuvaji in poli-caji, ki so obstopili tobakarno. Vstopiti pa se ni upal nihče. Končno je prišel po dalj-šem mučnem čakanju krotilec, ki je vstopil in odvedel zver, ki ga je popolnoma slušala, zopet nazaj v njeno celico.
Kitajska dekliška imena.
Na Kitajskem dekle ne dobi že ob roj-stvu stalnega imena, ki bi ji potem ostalo vse življenje, marveč jo imenujejo po okol-ščinah in starosti eden tako, drugi drugače.
Koje čisto majčkena, jo oče imenuje n.pr. ,,lunin žarek", ko je nekoliko večja, jo tnati imenuje ,,tnalo golobico", bratje enostavno ,,sestrico" in obiskovaki ,,domačo hčerko"; služabništvo jo časti kot ,,malo gospodično". Potem so jako priljubljena imena raznih cvetic, med vsemi orhideje, ki je znamenje največje nežnosti in vonjavosti. ,,Plaha cvetka", ,,Sladka cvetka" so tudi jako pri-ljubljena imena za mlado Kitajko. Druga imena se nanašajo na značaj, n.pr.: ,,Čisto srce", ,,Pokoj in skromnost", ,,Čednost in lepota", ,,Zvestoba", ,,Resnica" itd. Drugi dajo deklici zopet ime ,,Wangpan" t. j. de-klica brez brata, ki si ga pa želi; ako nato res pride na svet tudi bratec, ji izberejo pa drugo ime.
Kraj brez solnca.
Znano zdravilišče Hallstat v Salzkammer-gutu, ki ima nad 2000 prebivalcev, je od vseh strani tako obkoljeno z visokimi go-rami (Krippenstein 2105 m, Rauhen Kegel 1794 m, Zvvolferkogel 1978 m, Firlatz 1933 m), da njcgovi prebivalci v zimskem času pol-drugi mesec sploh ne vidijo solnca. Prebi-valci ob jczeru pa so celo tri mescca brez solnca.
Zbirka metuljev, vredna 4 mllljone kron.
NVashingtonski narodni muzej je kupil od Williaraa Schaussa, ki živi sedaj v Twi-okcnhanu, zbirko, ki obsega nad 60.000 srednjeameriških in južnoameriških metuljev, katerih vrednost cenijo nad 4 milijone kron. Schauss, ki je bogat mož, je metuije zbiral dvajset let.