Iz Jugoslavije. — Slomškova zveza. (Poročilo po ..Slovencu" z dne 22. febr. t. 1. št. 43.). Clani »Slomškove zveze", ki so se udeležili sestanka dne 19. t. m., so sklenili poslati višjemu šolskemu svetu vlogo sledeče vsebine: Osrednjemu odboru Sloniškove zveze prihajajo od strani učiteljstva, ki je organizirano v tem društvu pritožbe, o katerih je razpravljal imenovani odbor v svoji širši seji z dne 19. februarja t. 1., katere se je udeležilo približno 70 članov. Ugotovilo se je, da višji šolski svet ne varuje tiste objektivnosti, ki je potrebna najvišji šolski korporaciji v Sloveniji. Dokaz temu so sledeča dejstva: 1. Višji šolski svet je vzel vodstvo šišenske deške ljudske šole dosedanjemu nadučitelju ekstra statum Jožetu Wagnerju. O tem se ni razpravljaio v seji Višjega šolskega sveta. Jožef Wagner je bil s tem na šoli degrediran, kar mu mora vzeti ves ugled med mladino in ljudstvom. Ako je Wagnerjevo službeno mesto le začasno, zaka] se ni služba razpisala in pravilno oddala kvaliflciranemu kompetentu. 2. Imenovana je bila izpraševalna komisija za poučevanje na šolah za slaboumne. Noben član te komisije nima potrebnih izpitov. Izprašana pa je učiteljica Ana Lebar, ki ima tozadevni izpit, a je bila prezrta. Anica Leber je članica Slomškove zveze. 3. Učiteljstvo jeseniške šole — po poročilih »Učiteljskega Tovariša" — je sklenilo, da se ne pusti več nadzorovati od svojega nadzornika. To je znak popolnoma desolatnih in anarhističnib razmer med učiteljstvom. 4. Tudi o načinu nadzorovanja prihajajo iz vrst našega učiteljstva pritožbe. Zahtevamo, da se nemudoma uvede javna kvaliiikacija. 5. Pri imenovanjih ni vedno merodajna starost in kvalifikacija prosilcev, ampak se večkrat bolj ozira na izvenšolsko delovanje, za katerega pa ni vsakdo sposoben in voljan, a je lahko najboljši učitelj. (Slučaj Łksel.) V imenu včlanjenega učiteljstva prosimo, da se navedene krivice popravijo in zlasti v kali zadušijo uporne tendence tistega dela učiteljsiva, ki se ne zaveda, da je z vzgojnega staiišča v prvi vrsti dolžan varovati avtoriteto. Dokler ni učiteljstvo enotno organizirano, imajo njegove želje znak strankarstva in še dolgo niso izraz mnenja vsega učiteljstva. Odločno odklanjamo tedaj ujedinjenje višjega šolskega sveta liberalai ali tudi kaki drugi orgaaizaciji. Dalje zaatevamo od višjega šolskega sveta, da stori potrebne korake za izjednačenje učiteljskih dohodkov z onimi državnia uradaikov. Slovensko učiteljstvo ie par mesecev že uživalo enake prejemke z urauuiKi, pa po nerodni iu zagrešeoi takiikl Zvezarjev ie zopet potisnjeuo nazai za uradnike. To se da popraviti na ta načia, da se naše dragiajske doklade, ki se niso nič zvišale, zvišajo v toliko, da lzgiae diferenca. Tudi glede Maribora, t. j. glede udeležbe na velikem krščaaskem taboru, kakor tudi v praznovanju dvajsetletnice Slomškove zveze se je marsikaj sklenilo in določilo v obrisiii. Radi ujedinjenja se je konstatiralo, da ga otežujejo oni, ki jim je strankarstvo življenjski cilj in več kot stan. Pojavi v nasprotnem taboru pa kažejo, da podero s časom trdo zabito steno. Splošno so zborovdlci iudi obs.jali medsebojno lasanje po časopisju. Konstatiralo pa se je, da so člani Siomškove zveze v defenzivi; ko preneha ofenziva, neha tudi defenziva. lzvolili so se trije parlamenterji, da uredijo premirje in mir. — Nesramni pamflet »Sloraškove zveze", ki ga priobčujemo na drugem mestu ne zasluži sicer odgovora, naj pa mu damo nekaj komentarja, a vso odgovornost za nadaljne posledice naj nosžjo oni, ki so ga izzvali. — VVagr.er je bil imenovan kot voditelj v času najkorupnejše dobe Šušteršič-Lampeta, kot eden najmlajših čianov na šoli, preskočivši pri tem kolege, ki so mnogo starejši in tudi ne slabše kvalilicirani od njega. Njegov dekret je bil začasen, dokler je okrajni šol. nadzornik Lavtižar na dopustu kot šol. vod. Lavtižar je bil definitivno imenovan k socialnemu skrbstvu in ni več okr. nadzornik, torej je jasno, da s tem ugasne tudi Wagnerjev dekret. Imenovan je bil najstarejši član na šoli za začasnega voditelja, dokler se mesto ne razpiše. Kje je krivica in kdaj je bila izvršena, naj sodi večina učiteljstva sama! — Kako in kaj je s komisijo, o tem naj ima besedo poverjeništvo. — Poglavje o nadzorniku Simonu je svoje poglavje s pečatom avstrijskega režiaia. Ce hočete pričnemo ponavljati vso njegovo zgodovino nadzorovanja. Simon je še star avstrijski nadzornik, ki ima na sebi še očitke avstrijskega in protisrbskega značaja. Kako more biti on še danes nadzornik, se le čudimo. Ali naj pričnemo ponavljati slučaje, ko se je javno očitalo Simonu denuncijantstvo in se ga je pozvalo naj toži? Ali naj ponavljamo, ko je bil Simon pozvan na zagovor in tožbo, radi očitanega mu denuncijantstva avstrijsko-protisrbskega značaja? Slom. zveza je hotela sama nositi stroške za tožbo, in je pozvala Simona, naj toži — a Simon ni tožil! Govorilo se ie, da je Simon dal avstrijskemu špionažnemu od~ delku in komandi pojasnilo: ,,Da so člani ,,Slom. zveze" zanesljivi Avstrijci, člani ,,Zaveze", da so pa vsi nezanesljivi in srbofilski. Tako da je razpoloženje med učiteljstvom v okraju!" Simon do danes še ni zavrnil tega očitka! Takemu nadzorniku se tudi učit. ni pustilo zapričeti ob priliki prevrata. O nezmožnostih Simona je danes prepričan vsakdo. Ni pa sanio jeseniško učiteljstvo proti njemu, temveč ogromna večina radovljiškega in kranjskega okraja. Ni to upor, temveč je to za današnje čase patriotično dejanje, ki se v interesu države mora izvršiti! Danes ste sami izvolili ta boj in predali našetra lista so odprti vsakomur, ki hoče osvetliti Simonovo afero. Cast našega učiteljstva zahteva, da poravnamo krivico, ki jo je prizadejal Simon in pomedemo s takim nadzornikom. — Javna kvalifikacija je bila naša zahteva že tedaj, ko je Šušteršič-Lampetov bič padal po Jakličevih in njegovih pristašov navodilih z največjo pristranostjo po učiteljstvu in ni prenehala ta zahteva do današnjega dne, kar izpričuje naš list in ,,Zavezin" načrt za preosnovo šolstva. — Exlov slučaj je zašel v pamflet ,,Slomškove zveze" iz našega lista, kjer smo Exlov slučaj zagovarjali. Tudi Strukelj je glasoval v viš. šol. svetu proti Exslu. Tendenco, zakai se je Exslov slučai sedaj vzel v pamflet ,,Slomškove zveze", pa lahko razvidi vsakdo sam. Najnesramnejši in najnizkotnejši del pamfleta pa tiči v očitku na vodstvo ,,Zaveze", da je bilo učiteljstvo uvrščeno v plači po sedanjem zakonu le zaradi ,,nerodnosti in zgrešeni taktiki Zavezarjev". Zaradi tega da ni še izenačeno z ostalim državnim uradništvom. — Do te ure, ko to pišemo, je ostalo državno uradništvo še na tem, da bo prejelo v marcu le polovico svoje dosedanje plače z vštetimi draginjskimi dokladami. ker so povišane drag. dokl. ukinjene.*) Tudi tedaj, ko so člani Slom. zveze o tem sklepali, je bil isti položaj. Učiteljstvo bo pa prejelo po uradnem kurzu za sedaj stalno dinarske plače. Do ureditve službene pragmatike in dohodkov ostalemu državnemu uradništvu še ni prišlo, torej ,,Zaveza" ničesar po svoji ,,nsrodnosti in zgrešeni taktiki" zagrešila ni, ker »Slomškarji" nekaj zahtevajo, česar uradniki še nimajo. Intriganti, čisto navadni intriganti so v tem oziru njihovi voditelji! — Eno je gotovo: Na shodu v Ljubljani niso Slomškarji iztegnili niti jezika, kaj šele, da bi kaj odpomogli za ugodno ureditev gmotnega stanja; ,,Zaveza" je poslala nebroj vlog in je nje vodstvo imelo nebroj potov in neprestanih posredovanj v prilog ugodne ureditve in sedaj zopet za izvedbo zakona; koliko je potov, koliko je neprestanega drezanja za vsako malenkostno izplačilo in seda} tudi za novo, to ye le oni, ki je poleg — naj pride v Ljubljano, tam leži ves materijal, kdor neveruje; koliko izdatkov je imeia ,,Zaveza" in njeni člani za grnotno ureditev vsemu slov. učit. (tudi Slomškarjem) to izkazuje Zavezina blagajnica; in osebni štrapaci v onem času, ko je bilo treba iti v Beograd — ali bi bil voljan jih vsakdo doprinesti? — ,,Zaveza" še danes neumorno zasieduje uradniško vprašanje in sodeluje za ureditev in uvrstitev učiteljstva v splošno pragmatiko državnega uradništva. Vse je v ugodnem teku, le ,,Zaveza" ne obeša na velik zvon, ker še ni goden čas! — ln kaj je naredila ,,Slomškova zveza'' za gmotno ureditev učit. vprašanja? Niti z mezincem ni genila, razen sedanjega nesramnega obrekovanja; v prejšnji dobi pa, ko je klerikalna stranka, na katero se je vedno naslanjala in katera je imela vso oblast v deželi, je predsednik »Slomškove zveze" Jaklič in njen odbornik Ravnikar glasoval v deželni zbornici dvakrat proti regulaciji učiteljskih plač. — Sami ste vrgli bakljo razdora zopet v stanovske vrste in dokler uganjate taka lopovstva, ne pošiljajte nikamor svojih parlamenterjev! — Nov minister prosvete. Izpremembo v ministrstvu prosvete moranio pozdravljati v tohko.ker je zapustil to mesto mož, ki je bil avtokrat skozinskoz. Priiiko smo se imeli baviti že z njim in še bo v spominu njegov nastop, ki ga je imel ob priliki urgenc naših zadev v ministrstvo prosvete z zastopniki in predstavitelji jugoslovanskega učiteljstva. G. Pavle Marinkovič je bil vse prej kakor demokrat. Z enako indolenco je oviral uvrstitev učiteljstva v splošno uradniško pragmatiko, o čemer smo tudi poročali. Nasprotno, nam slikajo novega ministra prosvete Trifunoviča kot demokratično mislečega moža. Ce bo ob danem položaju lahko uveljavil svoje nazore in ideale y prid jugoslovanskega šolstva in učiteijstva, je drugo vprašanje, ker bo imel precej vezane roke. — Prihodnja seja višjega šolskega sveta bo v četrtek, dne 4. marca 1.1.; seja se eventualno nadaljuje dne 5. in 6. marca. — Popravki. Tiskarski škrat nam je v zadnji številki ,,Učit. Tovariša" vrinil celo vrsto prav neljubih pomot. Med drugimi je izpustil ime avtorja članka ,,Dve najnujnejši nalogi učiteljstva" tov. Hrena. Dalje je na svojo roko povišal v notici ,,Regulacija učiteljskih plač" ljudskošolskemu učiteljstvu, ki so prideljeni v službovaaje meščanskim šolam, letno nagrado od 360 K na 3360 K, kar naj prizadeti blagovolč žalibog zopet popraviti na prvi — manjši znesek. — »Malenkostai ljudje.« Iz klerikalniti učiteljskih krogov je prinesel »Slovenec« pred časotn očitanje »Učiteljskemu Tovarišu« glede podlistkov, da prinašamo nekrologe tovarišem in tovarišicam da pa nisaio prinesli — razen par vrstc — nobene besede o zaslužnem šolniku m pedagogu Viktorju Bežku. — Dotičnega gospoda opozarjamo na zadnjo številko »Slov. Učitelja«, v katerega vrsto se gotovo tudi sam prišteva, da pregleda list in se spomni na očitke, kl jih je tedaj predbacival nam. — »Sl. uč.« se ne spominja Bežka niti z besedico! •) Medtem so drai. d«*l. do maja zopet podalj.ane. — Kadar izide »Učiteliski TovarlŠ« jc prva stvar nekega klerikalnega pristasa aieil »učiteJjstvom«, da ga preDere la Lsce po iiiieia, kje bo uašel kak stavek, ua gnze potem v laeso učiteljskega stanu po »Sloveacu«. Grize in blati ugied učiteljstval Razuailjivo, ker sam ne pripatla posvetneiau učiteljstvu ia niu je jako Ijubo, da je prepad aied posvetinim učiteljstvom čiia globji. Maaire, kateriii se poslužujje v zadnjem času, presegajo dostoini ton v takeia sinislu, da je višek ziobaosti v njeiu. Po tej poti ne pridemo do skupaeRa dela v »Uniji«, če merodajni gospodje ae zmajo preprečiti te zlobaosti. — Kdo ie kriv, da še nimaiuo javnckvaliiikacijeV Ze ieta in leta smo zalitevaii javao kvalifikacijo. Naše .stališče sj tudi do danes ni izpremenilo. 2e davno jt lnla aaredba za javao kvala.kacijo v visjeia šolskem svetu. Morda uam bo predsedstvo višjega šolskega sveta pojasniit>, kaj je s to zadevo^! ludi mi kličenio s »blovenceia«; »ven ž njo!« Potem do trejenjalo tudi zlobno biatenje po casopisju! — Brez imena. Nečeiao poleaiike s »Slovencem«, clasi so premaoge njegove notice zadnjih dai poiae strupa ia ostriac. ki izziva na odgovor, obeaem pa razodevajo pisča-neučitelja, kateri je svoj čas v »Sloveaskem Učitelju« siovensketau napredaeiau uciteljstvu metai v obraz barcelonske anariiiste in panške apase. L vso oolocnostjo zavračamo Ie pooio opazko, ki jo je preteklo soboto nasiova »iilovenčev« aotičar na svobodoiniseluo učiteijstvo, ko je lskal z debeiim vprašaiijem — svoje lzgubijeae iogike i Te siroiiak seveda ae more uajti, ker niu je zaroaila v mlakuži strasti, divjajoči po njegovi duši! ivied vrstaiai aouene nouce kaže na strašao dejanje učiteijisčaika Perka, izgubljeaega sma našega aesrecnega rjvansa. i.o _iarti potneKa oceta poauiuje vsak, ki Cuti človeško ter mu s toiazilno, sočutja polno btsedo lilaui raajeiuo srce. Vsak, ki cuti čioveskol zakaii le hijeaa razkopava ia oskruaja grooove, ia ro hijena v človeški podobi smrka in nje po srcu-groou, kamor je groza aesiece m krutusi usoUe za vekoaiaj položiia sreco in upaaje bednega očeta ia še bednejšc matere! >biovenCeva« liijena pravi in govon: »Najbolj se pa čudamo iovarišu, ua s citati iz českih listov zaliteva svobuao verske vzgoje — v času, ko stojimo pod vtiskom strasnega zločina, ki naj sl KH svobodoaiisetoo uciteljstvo dobro zapiše za ušesa.« — Ali veste, kai hcce iajena s teia povedati? Nič več in nič maaj kakor da je syobodoaa.eino učiteljstvo sokrivo uinora! To je ravao isto, kakor bi mi trdili, da visi na svoječasno lzkopuaem otroškem okostju v Urnem vriiu m Leskovcu sokrivda gospodov iz tedanje Katoiiške (sedanje Jugoslovanske) tiskarae! Ali bi ae zasiuzai, aa nam pijuae v obraz dos.iojea človeki* la giejie: ta pljunek nese sapa na pravo iice! Naj se lujena pogleda v zrcaio, da vidi žig sramots na svojem čelu! in naj si zapiše za ušesa citat iz sve-tega pisina: »Vsak, kdor suvraži svojega brata, je ubijalec!« U. Jan. 3, 15.) — — Priprave za učiteljski kongres. Glavni odbor učiteljskega Udružeaja v Beogradu je pričel s pnpravami za sklicanje učiteljskega kongresa, ki naj bi se vršil najkasneje do meseca maja t. 1. Namerava se pntegniti v pripravijalni odbor za ta kongres vse beogradsko ljudskošolsko učiteljstvo. Opozairjamo slovenske tovariše in tovarišice že sedaj na to veliko zborovanje, koje če biti kruna naših triestogodišnjiti aapora, naših želja i našili saova." »Narodna Prosveta" posveča v svoji števiiki od 15. februarja t. 1. nameravanemu koagresu veliko pozornost v daljšem uvodaiku. — Draginjske doklade za upokojence. Demokratsko - socijalistična vlada je na eni zadnjili sej odobrila posebne doklade k draginjskim dokiadam upokojencev, vdov in sirot .Upokojeaci bodo dobivaii, ako jim pokojaiaa znaša 100, 150, 250 ali več kron, dodatek od 200, 245, 290 in 320 kron. Dodatki upokojencem, ki niso uradniki, znašajo 190, 220, 250 in 280 K, za vsakega rodbinskega člana bodo dobili upokojenci brez raziike kategorij dodatno doklado 30 K mesečno. — Učiteljska skupčšina v Nov. Sadu. Dne 15. t. m. se je vršilo v Novem Sadu zborovanje učiteljstva iz Vojvodine. Na skupščino so odpotovali zastopniki glavnega odbora učiteljskega Udruženja iz Beograda. — Druga številka ,,Šolskega llsta" vseh treh stopenj izide okolo Velike noči. Obsegala bo tvarino, ki se ima obdelovati spomladi in deloma poleti. S tem bo zaključeno izdanje tega lista za to šolsko leto. Prihodnje leto bomo nadaljevali, in sicer bo obsegala tretja številka zimo, četrta pa poletje. S tem bi bil ..Solski list" z^enkrat zaključen. Med te.ti iasoui bomo izkušali sestaviti berila za posamezne razrede, oziroma stopnje. Želeti je, da si tedaj vsak izmed nas dobro ogleda ,,Solski list" in nam v stvarni in objektivni kritiki pove, kaj mu ugaja in kaj naj bi se izpremenilo. — Gotovo je, da tudi naša berila ne bodo ustrezala povsem in vsakemu, vendar bo na_e stremljenje, da podamo mladini kolikor mogoče popolne, modernim nazorom odgovarjajče učne knjige. — Ker pa se čujejo že sedaj posamezni glasovi, da učiteljstvu ne bo mogoče naročiti druge številke ,,Šolskega lista" v isti množini, kakor prve, prosimo vse tovariše in tovarišice, da nam iznova in obvezno sporoče, koliko komadov od vsake druge številke žele prejeti, da moremo določiti naklado tej tiskovini. Prijave naj se pošiijajo do 15. marca t. I. direktno na Učiteljsko tiskarno v Ljubljani. Za izvršitev naknadno došlih narcčil ne moremo jamčiti. — Zopet se moramo čuditl ,,Slovenca." — S člankom ,,Šola ne nauči čitanja z razumevanjem" se nismo jezili nad nadaljevalnimi šolami, ki naj bi se osnovale iz naših izobraževalnih društev, ampak zavrnili smo krivično predbacivanje šoli in učiteljstvu, kakor da isto ne stori svoje dolžnosti. Dokazali smo, da šola v polni meri vrši naprarn narodu svojo dolžnost, kakor smo tudi dokazali, kje je iskati vzroka, če ni vselej in povsod povoljnih uspehov. Slovenec nam tega noče priznati, ampak jo zavija po svoje. Glede resničnosti navedenega citata svetujemo,- da se informira v uredništvu. kjer sta imeni na razpolago. — Iz seje šolskega odbora za obrtnonadaljevalne šole v Ljubljani z dne 15. jan. t. I.: Nadsvetnik E. Lah poda natančnejši pregled o vseh odredbah, pripravah in sklepih, nanašajočih se na šolski pouk za Solsko leto 1919—20. Po raznih gmotnih težkočah in tehničnih ovirah se je s posredovanjem deželnega predsedništva, poverjeništva za uk in bogočastje, lokalnih faktorjev in posebej mestne občine, dalje šolskega odbora in pa pododbora končno vendarle posrečilo omogočiti letošnji pouk in je v Uradnem listu razglašen pričetek šolskega leta na obrtno-nadaljevalnih šolah v Ljubljani. Sedaj, ko so od strani pristojnih oblasti in lokalnih faktorjev odstranjene ovire, je pa došlo šolskemu odboru od strani učiteljstva troje pismenih vlog, iz katerih je razvidno, da učiteljstvo odklanja po poverjeništvu za uk in bogočastje fiksirane nagrade 10 K za tedensko uro na mesec ter da zahteva za letos minimalno nagrado 50 K. Po uradnih informacijah, ki jih ima poročevalec od poklicane strani, vlada takšno zahtevo učiteljstva odklaaja, ne samo ker je ne vzmore, marveč tudi načelno z ozirom na to, ker bi morala, če tu ugodi, tudi povsod drugod, kar bi šlo v stotisočake in pa ker stoji na stališču, da je ta zahteva za nadure — kot take je namreč v danih okolnostia te ure jemati — pretirana, če se pomisli, da se nadure plačujejo na vseučilišču po 25 K, na srednji šoli pri realijah po 20 K, pri jezikovnih urah radi korektur po 24 K, tu naj bi se pa plačevalo po 50 K. Vlada ne more ugoditi, trgovska zbornica tudi ne, mestna občina vsled ogromnih vsestranskih obvez ravnotako ne. Preostali bi torej le še oni krogi, ki doslej še niso prispevali in za katere do zneska 3200 K jamči že pri uveljavljenem ordinarijatu mestna občina proti povračilu. Vodja Dlmnik povdarja, da učiteljstvo z ozirom na obstoječo draginjo ne more zavzemati drugega stališča, nego je ono, ki ga je v predloženih vlogah označilo. Poučevati po 40 do 50 vajencev v jednem oddelku je huda in nehvaležna naloga in nagrada 12 K 50 vin. za uro nikakor pretirana. Ker učiteljstvo od svojih zahtev ne more popustiti, predlaga, da se šole letos ne otvore. Clan Franchetti je proti nasvetu predgovornikovemu. Pouka si žele obrtniki in vajenci, ker čutijo živo potrebo po otvoritvi obrtnih šol. Naj se torej na vsak način s poukom prične. K pokritju pripomorejo lahko večja podjetja. Šlo bi tudi, če se naredbenim potom vpeljeta vpisnina in šolnina. Apelira na učiteljstvo. naj bi se y interesu dobre stvari in z ozirom na nujno potrebo nekoliko žrtvovalo in popustilo v svojih zahtevah. Stavi tozadevni predlog. Nadzornlk J. Foerster tudi priporoča Franchettijev predlog. Res je, da prejšnja avstrijska vlada slovenskega obrtnega šolstva ni podpirala. To pa ne velja od sedanje vlade, ki je pokazala najboljšo voljo in razumevanje že s tem, da je pripravljena k pokritju prispevati z dvema tretjinama cele potrebščine. Naj se ji torej ne dela težav. Naj zatorej vodstva vplivajo na učiteljstvo, da se tudi ono nekoliko žrtvuje in da stori svojo narodno dolžnost in s tem podpira prizadevanje vlade in šolskih oblasti, da popusti v svojih zahtevah. Vodja J. Levec: So tudi še druge težkoče. Preračunali smo, da bi stala popolna samoučila, ki ]ih dobavlja odbor, za vsakega vajenca 202 K. To značl pri 600 vajencih izdatek 120.000 K. Predsednlk: Ker so torej tudi glede materijala tolike težave in ker mestna občina toliko gmotnih bremen ne more prevzeti na rioben način, drugod pa pokritja ni dobiti, ne preostaja nič drugega, nego da se Dimnik-Levčev nasvet sprejme in šolski pouk tudi za letos sistira. — Vladi naj se pa pojasni, zakaj da se je moralo to zgoditl. — Nezaupnlca Karhi Sitnonu. Na občnem zborovanju radovljiškega društva dne 19. t. m. je učiteljstvo soglasno sklenilo nezaupnico nadzorniku Karlu Simonu. — Iz Bele Krajine. Na zadnjem zborovanju BUD. smo sklenili resolucijo in ;o poslali okr. šol. svetu. Ta seveda ne snmtra tega za .resno. Ali bodemo morali res pokazati belokranjsko šolstvo v vsej goloti in diskreditirati šolsko oblast popolnoma pred svetom? Zaradi gradlva ne prihajamo v zadrego. Imamo dovolj gradiva, ki dokazuje ali nezmožnost delovan« okr. šol. sveta, ali pa popolnoma premišljeno resistenco. Prosimo višji šol. svet še enkrat da naj že vendar malo od bli2e pogleda ,,delovanje" našega okr. šolskega sveta. — Šolsko vodstvo iz Adlešič priredi v Ljubljani za Veliko noč razstavo in razprodajo originalnih belokranjskih pisanic (pirhov.) Režijo prevzame iz prijaznosti ,,Umetniška propaganda v Ljubljani." Obveščamo o tem slavno občinstvo in ljnbitelje narodne umetnosti. — Poučna predavanja o ženski domači obrti. Nadzornik čipkarskih šol na Slovenskem, Ivan Vogelnik, je imel v nedeljo 22. t. m. v poslopju Kmetijske družbe na Turjaškem trgu poučno predavanje o ženski domači obrti v Sloveniji in o nalogi osrednjega zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani. — Pouk analfabetov — vojaških ncvincev. Hvalevredno je, da se je komanda dravske d.ivizijske oblasti v Ljubljani pobrigala za elementarni pouk analfabetov, vojaških novincev, in tudi to je prav. da se poveri pouk ljudsko-šolskemu učitefjstvu — toda ne brezplačno, temveč dosfrojno honoriram. V današnjem skrajno trdem boju za obstanek pač nihče ne more tirjati, da bi kdo opravljal kako deio zastonj, pa naj se imenuje ta »kdo« tuta učiteli. Trkati na učiteljska vrata s p_stom idealizma in samo idealizma, je v teh časih in razmerah cinizem. Če se Je našla dobra volja, pomagati analfabetom — vojaškim novincem, se bodo našla lahko tudi sredstva, da se učitelje nagradi za njih trud. Poštenemu delu pošteno plačilo! To bodi tudl naša parola, ali vsaj naša, ko vidimo okolj sebe tisoče in tisoce liudi, ki so zapisali na svoi prapor: malO' dela — velik zaslužek. Učiteljstvo se zaveda, da vrši že itak dovolj brezplačnlTf poslov izven šole, za koie pa tudi ne tirja ne plačila, ne hvaležnosti. So to različnr kultunii posli. ki mi jih ni treba posebe naštevati, ker jih vsakdo vidi, kdior hočr. Omen.iam pa to samo radi tega, da nas ne bo zopet nagnal kak cinik s »pomanjkanjem id.ealizrna«. —az— — Iz Male Nedelje smo prejeli še sledeči dopis: V torek ,dne 10. t. m. ob 11. uri smo pokopali tukajšnjega mnogoletnega šolskega ravnatelja, tov. Simona Cvahteja, ki je umrl 7. februarja po dolgi in mučni bolezni. Pokojni je tukaj služboval dolgih 36 let, tekom katerih si je pridobil toliko ljubezni in spoštovanja, da je užival ne le pri svojih stanovskih tovariših, temveč tudi pri domačem ljudstvu tak ugled kakor malokdo. Bil ni samo učitelj mladine, temveč celi župniji svetovalec in voditelj. Ljudstvo ga je naravnost oboževalo, kar je pokazalo neštetokrat še za časa njegovega življenja, dalje med njegovo dolgotrajno boleznijo, ziasti pa pri njegovi smrti. Ko se je po šolskem okolišu raznesla vest, da je dobri g. ravnatelj za vedno zatisnil svoje trudne oči, je bila žalost vseobča. Ne samo mladina, temveč tudi dekleta in žene, da celo fantje in resni možje so se jokali kakor mali otroci. Posebno ganljivo je bilo, ko je že v nedeljo 8. t. m. bila skoraj vsa fara v znak sožaija odeta v žalno obleko in v dolgih vrstah hodila kropit svojega učitelja. Višek spoštovanja do blagopokojnika pa je pokazalo ljudstvo na dan pogreba samega. Morda je bila na nogah vsa Malonedeljska župnija, kajti ljudstva se je kar trlo na gričku okoli cerkvice. Bila je prava manifestacija, v kateri je narod hotel pokazati, kako ve ceniti svoje Ijubljence. Tako veličastnega pogreba še Mala nedelja ni videla. Pa tudi stanovski tovariši so mu lepo izkazali zadnjo čast, kajti nabralo se jih je kakih 70, od blizu in daleč, nekateri celo iz Ptuja in Maribora. Pogreba se je udeležilo še sedem duhovnikov, ired njimi tudi tukajšnji rojak pesnik in pisatelj Fr. Ks. Meško, kar priča, da je pokojnik tudi med njimi užival velik ugled, kar je domači g. župnik tudl i omenil v svojem govoru, ki ga je rmel v cerkvi po opravljeni maši zadušnici. Na grobu so mu govorili v slovo tovariša Mavrič in Tomažič ter kmet domačin, ki so omenjali njegove vsestranske zasluge. Skoro nobeno oko ni ostalo suho. Na domu in pri odprtem grobu so mu zapeli pevci pod spretnim vodstvom tov. Zacherla v srce segajoče žalostinke. Čuden slučaj je nanesel, da je bil istočasno pokopaii tudi tukajšnji domačin, učitelj v p., tovariš Andrej Vrabl. Prej cela desetletja nobeden učitelj, in sedaj na mah kar dva! V slovo mu je govoril tov. Cvetko. In tako je bil dan 10. febr. za Malonedeljčane res pravi dan žalosti. Pokazali pa so, da vedo spoštovati in častiti svoje zaslužne može, zato čast in slava jim, blagopokojnikoma pa mir in pokoj, in večna luč jima naj sveti! K. M. — V šolskem okraju Ljubijanska okolica se je s pričetkom šolskeaa leta 191920 otvorilo pet novih razredov, en oddelek za oddaljene otroke in petnajst vzporednic, torej vsega skupaj 21 razredov. Tako sta se enorazredni ljudski šoli na Drenovem griču in v Podlipi razširili v dvorazrednici in razreda aktivirala, šestrazredni ljudski šoli na Viču in na Vrhniki sta se razširili v osemrazrednici, na teh šolaih se je otvoril VII. razred, na osemrazrednici v Mostah se je aktiviral VIII. razred. V Horjulu se je otvoril oddejek za oddaljene otroke, po ena vzporednica se je odprla na šolah pri D. M. v Polju, na Dobravi, v Št. Vidu in v Zgornji Šiški, po dve paralelki na šolah v Hrušici in na Vrhniki in na Viču pa pet n-ovih vzporednic. Na ijudskih šolah v Mostah in na Viču poučuje srbohrvatski jezik učitelj-begunec iz Istre Matko Zlatič od V. razreda dalje po dve uri na teden v vsakem razredu. — V šolskem okraju Kamnlk se je pomnožilo ljudsko šolstvo tako-le: 1. Razširila se je petrazredna šola v Meng§u v šestrazrednico, štirirazredna v Moravčah v šestrazredno, dvorazredna v Stanjah v trorazredno, štirirazredna deška v Kamniku v petrazredno, enorazredna v Skuručni v dvorazrednico. 2. Ustanovila in otvorila se je na novo enorazredna ljudska šola v Spodnjih Prekarjib (za sedaj v Ribičih.) 3. Spremenila se je ekskurendna šola pri Sy. Križu v redno enorazredno. 4. Otvoril se je na šoli v Dobu III. razred, na šoli v Zalogu II. razred, na šoli v Stranjah oddelek za oddaljene in ena vzporednica, na šoli v Mengšu pospeševalni razred in ena vzporednica, na šoli v Moravčah ena vzporednica. Iz tega se razvidi, da se je pomnožilo ljudsko šolstvo v Kamniškem okraju za deset razredov, en oddelek za oddaljene in za tri vzporednice. — Poročil se je tovariš Ivan Mihelič začasni vodja y Veržeju, z gdč. Ivanko Rusovo iz Ribnice. Novoporočencema — obilo sreče. — V Škofjl Loki je umrl v starosti 68 let tov. Slavko Flis, nadučitelj v pokoju in starosta škofjeloškega Sokola. Bodi delavnemu tovarišu ohranjen trajen spomin! — Pametna naredba. Bosanska deželna vlada je prepovedala srednješolcem ustanavljanje raznih verskih društev in zelo pametnega razloga, da se mladina ne deli po verah, ker bi utegnilo to slabo vplivati na odnošaje med pripadniki treh ver, ki so v Bosni skoraj enako zastopane, to je rned katoličani, pravoslavnimi in muslimani. Šola vendar ni zato na svetu, da se na njih vzgaja. verska nestrpnost in verska društva bi bila posebno nevarna ravno v Bosni, kjer so tri različne vere. Seveda so pri tem bile prizadete tudi takozvane Marijine kongregacije, kakor so bile prizadete tudi svobodomiselne organizacije ,,Obnove". — Fllozofska fakulteta v Skoplju. Iz- šel je regentov ukaz, s katerim se ustanavlja filozof. fakulteta v Skoplju. Fakulteta je torej ustanovljena, nima pa še profesorjev. Zato je razpisalo ministrstvo za narodno prosveto natečaj, s katerim išče za to fakulteto potrebne profesorje. in sicer profesorja za filozofijo in pedagogiko, profesorja za geografijo, profesorja za etnografijo z etnologijo, profesorja za srbski jezik z jugoslovanskimi jeziki, profesorja za ostale slovanske jezike in literature, profesorja za zgodovino Srbov, Hrvatov in Slovencev. — Štraik v Bosni. Poročali smo v zadnjem listu, da namerava bosansko učiteljstvo stopiti v štrajk, ako tnu vla.da ne ugodi upravičenim njegovim zahtevam. Poroča se sedaj, da so sarajevski učitelji prejeli od vlade zagotovilo, da se jim zakonito določena plača izplača tekom par dni. Štrajk je zato izostal. — Izpremembe v osebju. Začasno sta prideljena v službovanje na trirazrednici v Šmartnem ob Dreti: odslovljeni stalni učitelj na Kapli Rihard Papst, ki je bil zopet sprejet v službo in stalna učiteljica Marija Zalar, sedaj začasno prideljena Šoli v Labodu. — Siovenska šolska Matica. Kdor reflektuje na publikacije za 1. 1919, naj nemudoma pošlje 16 K naravnost na naslov Slovenske Solske Matice v Ljubljano. Vse tiste, ki so naročiii knjige prejšnjih let, prosimo potrpljenja, ker je blagajnik z urejevanjem imenika preobložen. — Razpisana tnesta otroških vrtnaric. Mestni magistrat maribor&ki je razpisal 6 mest otroških vrtnaric, med temi 3 mesta vrtnaric-voditeljic. Prošnje, opremljene z domovnico, spričevali o nravnosti, zrclosti, fizični sposobnosti ter dosedajnim službovanjem vlagati je da 1. marca t. 1. pri magistratu. — Tečaj za obrtno risanje. Na Legatovem zasebnem učnem zavodu v Mariboru je pričel 9. t. m. tečaj za obrtno risanje. Z ozirom na to, da se bodeta trgovina in obrt že v najkrajšem času lepo razvila, je upeljava tečaja za obrtno risanje velike važnosti za mariborsko mesto. — Šolsko vodstvo v Pokrčah na Koroškem je priredilo na Svečnico tombolo v prid revni šolski mladini. Udeležba je bila velika, kar dokazuje, da se je začelo danitj tudi ob starodavni slovenski Krki. -— Državni vinarski višji nadzoruik B .Skalicky Je pričel prirejati praktične tečaje o režnji vinske trte, in sicer! V torek 17. febr. ob dveh popoldne v Trškl  gorl pri Novem mestu pri vinogradu g.  A. Osolnika iz Muhabera; v sredo dne  18. febr. ob eni popoldne v Semiču pri  vinogradu g. Klemena iz Črmošnjic; v četrtek dne 19. febr. ob pol dveh pop. ,,na Veselici" pri Metliki; v nedeljo dne 22. febr. ob dveh popoldne v Sajenicah pri Čatežu; v torek dne 24. febr. ob eni popoldne v Zadragi ori St. Rupertu pri vinogradu g. Zupančiča; v sredo dne 25. febr. ob dveh popoldne v Hrušici, občina Šmihel-Stopiče; v četrtek dne 26. febr. ob dveh popoldne pri cerkvi na Tolstem vrhu ,občina Orehovica, pošta Št. JerneJ. V slučaju slabega vremena se teča) ne vrši. — Nižjo kmetijsko šolo otvorijo meseca marca v Adi v Bački. — Članarina in darila za učiteljsk! konvikt. Tov. Lina Mikuževa iz ZavrC prr Ptuju, 20 K. - Fran Zagorc 2 K in Ana Bantan 2 I(, oba iz Bele cerkve na Dolenjskem. — Effidij Schiffrer iz Jesenic na Goreniskem. 10 K. — Steska Ana, učtteljica v Štorah, 4 K. — Učitejjstvo v Loki pri Zidanem mostu namesto venca ns, srrob tovarišici Mariji Vavpotič 40 K. — Ffratnilnica in posojilnica učteljskega kanvikta 100 K.