Ob šestdesetletnem rojstnem dnevu
Dr, Jan. Evangelista Kreka,
očeta naših društev, moža zanosnih načrtov ljubitelja malih, apostola ubogih,
Pomenki.
Delavsko vprašanje.
F^elavec! Zdi se mi, kot bi se pri tej besedi dvignili milijoni rok in s prstom kazali na svetovne pridobitve češ: Glej naše delo! Strojem se čudiš? Naše roke so jih sestavile. Cerkve občuduješ? Delavec je bil tisti, ki je skladal kamen na kamen, da so zrastle pod njegovimi rokami mogočne stavbe, poslopja, mesta. Polje poglej! Kdo ga je počesal in mu pogladil njive? Kmečki delavec.
Mož mogočnosti in junak trpljenja je vsak delavec; v tem so vsi enaki. Razlika je pa vendar med njimi: To razlika tvorijo drugačni življenjski pogoji in različna opravila. Kako različno je življenje de* lavca v mestih, od življenja delavca na kmetih! Prvega tlači skrb za stanovanje, drugemu je bolj trpka skrb za prihodnjost. Drugačno živ* ljenje živi šivilja ob šivalnem stroju, kot rudokop, ki kot krt rije pod' zemljo. Knjigoveški pomočnik in voznik sta oba delavca, vendar ima prvi vse drugačne zahteve kot drugi, ki prevaža skladovnice desk na postajo.
Še več lahko opazimo! Celo delavci, ki so zaposleni pri istih opra* vilih, se razlikujejo med seboj. Vstopiva v tovarno! Vsi delajo, vsi so prašni — a nekateri izmed teh delavcev so nekaki podčastniki v in* dustriji: imenujejo jih delovodje, preddelavcce, mojstre itd. Te vrste delavci spadajo med izbrane, učene delavce in če jih pogledaš v nedeljo, vidiš, da se sprehajajo oblečeni kot malomeščani z okovanimi palicami v rokah. Vsled boljše izobrazbe in pridnosti — večkrat pa tudi le vsleci pokroviteljstva so dosegli razmeroma ugodno stališče. Vsled tega, ker so jim delavci v službi nekako podložni in ker jim je dana možnost širše izobrazbe, vplivajo ravno ti elementi odločilno na tovariše in z moralnim vplivom obvladajo neredkokrat tudi nesamostojno mišlje* nje delavskih mas. To ločitev delavcev pozna vsak fantič, ki prvič prime za kladivo, vzdigne prvi kamen in prvič vrže oglje v žrelo nenasitnega stroja.
Stališče delavstva.
Ne bi imel prav oni, ki bi na široko razlajal: »Vsi delavci so sužnji, sesajo jim kri — vsak drugi stan se počuti bolje!« Resnica je, da je bilo tako z delavci nekdaj in je tudi še sedaj v onih deželah, kjer ni prodrla zavest delavskega udruženja in samopomoči. Bili so časi, ko je gospodar plaval v zlatu, delavec pa pri velikem kupu bogastva, ki ga je sam množil — stradal. Takrat še ni bilo delavskih organizacij. Go* spodar je svobodno razpolagal z delavčevo plačo, njegovim stališčem in celo življenjem. Kadar je gospodar uvidel, da mu zmanjkuje surovin, je brez usmiljenja postavil tisoče delavskih družin na cesto. Če se je delavec postaral, ga je podjetnik vrgel med nerabno šaro. Ni mu bila mar delavčeva starost in bolezen.
Dandanes delavske razmere niso več povsod tako bridke. Delavci so se zavedli, izobrazili in organizirali. Celo poslovne knjige in računi, ki so bili včasih skrinja zaveze, v katero je imel vpogled edinole go* spodar, so postali dostopni delavski kontroli. Žalibog je res, da še ni
prišlo povsod do sodelovanja in delnega soodločanja delavcev v pod* jetjih, a ti časi niso več daleč, čeprav so jih nasilni zakoni začasno oddaljili.
Dvojnega pretiravanja se moramo čuvati, ko presojam delavsko stališče. Ne smemo gledati samo v delavcu ranjenca in naročati le njemu zdravila, ko na lastne oči opazujemo propad kmetskega in obrt; nega stanu. Z druge strani pa ne smemo slikati delavskih razmer kot rožnatih. Presneto so bodeče te rožice! Zaprašene so od fabriškega dima, uvele od nočnega bdenja, orosene z znojem. Ko v nedeljo po; čivajo drugi stanovi, se peče kurjač pri ognjeni peči! Ko kmetski
V soboto zvečer: Delavska pilača.
delavci vriskajo v solnčnem jutru ob košnji, rije rudar v temi in smradu. Krščanska ljubezen zahteva, da se delavskim slojem zbolj; šajo razmere in ugode upravičene zahteve, ki tvorijo podlago za srečno, človeku primerno stališče v človeški družbi.
Več plače!
Oglejmo si glavne zahteve, ki jih delavci poudarjajo na shodih in časopisju! Prva izmed zahtev je: Dajte nam delu primerno plačo! Kdor dela, naj tudi je. Kako se veseli delavec sobote! Povrne se iz to; varne domov s štruco. Kako se razvesele očeta otroci in žena ! Veliko; krat je pa v delavskih družinah vse drugače! Oče kolne, ker vidi, da ni prislužil niti toliko denarja, da bi plačal dolg za prehrano. Skromno živi cela družina: varčuje z obleko, ne pije, da še celo cigaretc si ne
prižge — in vendar leze v dolg. Ogleduje od dela črne in ožuljene roke — a so prazne; zastonj je delal, niti toliko si ni prislužil, da bi mogel živeti on in družina.
Gre h gospodarju in se pritoži. Začudeno ga nahruli gospodar: »Saj sem ti nedavno povišal plačo, pa spet jamraš!« In delavec mu pojasnjuje, da so se medtem podražila živila in da ne more shajati s pičlo plačo! Tako se podi to nesrečno kolo med plačo in draginjo, kot mačka za mišjo. Upravičena je torej zahteva delavcev, naj država določi ono najmanjšo plačo, ki jo mora delavec dobivati, da se pre* življa. Težava obstaja le v tem, da je ta takozvani »eksistenčni mi* nimum« zelo spremenljiv. Vzemimo slučaj, da bi v resnici država do* ločila, koliko plače sme gospodar najmanj vročiti delavcu. Kaj se zgodi čez par mesecev? Medtem poskočijo cene živil, ker je recimo toča pobila polje, ali je država prepovedala uvoz določenih živil. In sedaj? Sedaj bi morala samoobsebi umevno država spet povečati ta naj* manjši življenski prispevek — in s tem je ta zahteva podvržena ved* nemu menjavanju.
Velike preglavice glede plače povzroča delavcu skrb za družino. Pride h gospodarju in mu potoži, da ne more s plačo prehraniti šte* vilne družine. In gospodar spet vzroji, češ: »Saj mi tvoja družina nič ne koristi! Jaz sem najel le tebe, ne pa tvojih otrok! Kar narediš, to ti plačam, več nisem dolžan!« Po pravičnosti tudi res ne bi bil dolžan! Vendar se vprašamo: »Kaj nima delavec pravice do družine! Ima! Dobro, če ima pravico do družine, ima zajedno tudi dolžnost, da dru* žino živi! Če torej delavec vse svoje moči posodi in naravnost izroči podjetniku, mu mora ta tudi dati primerno plačo, da lahko izpolnuje svoje očetovske dolžnosti. Rrezdvoma je socialna dolžnost delo* dajalca, da daje več plače delavcu — družinskemu očetu, kot delavcu — samcu.
2e stoletje se ukvarjajo družboslovci s vprašanjem, kako naj se rešijo ti kočljivi problemi, da bo delavec živel nele od rok do rok. temveč imel tudi toliko sredstev, da bo lahko vzdrževal družino in poskrbel za slučaj starosti, onemoglosti, brezposelnosti itd. Pri tako kočljivem vprašanju ni umesten krik in zabavljanje, temveč modra presoja in pametna socialna politika države.
Manj dela!
Star pregovor pravi: Prenapet lok poči. Dasi je človek ustvarjen za delo kot riba za vodo, vendar potrebuje pri svojem delu počitka. Lahko siliš delavca, da ti dela po 14 ur na dan — a vse delo, ki presega 10 ur, ne bo niti od daleč primerno uspehu.
Težko je določiti človeku delovno dobo.
Opazujemo, da si po končanem delu človek želi počitka. Kako je vesel, ko zazvoni »Ave Marijo« in se po trudapolnem delu vrača do* mov k počitku! Udrte oči, bleda lica, okosteneli obraz nam pričajo, kakšen grozen zločin je, ako se delavcu krade najdražje, t. j. potreben počitek.
Podrobno delovno dobo je pa zelo težko določiti. Odgovor na vprašanje »Koliko časa naj človek dela?« je silno različen in odvisen predvsem od tega, kaj dela. Kako različno je delo, ki ga vrši kmet na polju, uradnik v pisarni, delavec v fabriki! Mislimo si rudarja, ki sklonjen koplje v jami, kamor ne prisije solnčni žarek — vsak bo
priznal, da potrebuje rudar neprimerno več počitka, kot poljski de* lavec, ki se giblje na svežem zraku. Istotako bo vsakdo uvidel, da se delavci po plavžih .topilnicah, kemičnih tovarnah veliko preje utru* dijo, kot delavci v delavnicah pri mojstrih, kjer je delo včasih pre* pleteno s pesmijo.
Splošna velika pridobitev, ki jo je delavstvo uveljavilo po vojni, da se je uvedel 8 urni delavnik, je vse hvale vredna, vendar se ne da uporabiti povsod. Priznamo, da je mehanično delo z rokami utrud* Ijivo in da se ga človek preje naveliča kot duševnega, dasi tudi slednje ni brez utrudljivosti. Zanikamo pa, da bi se dal ta osemurni delavnik izvesti povsod. V industrijskih podjetjih, zlasti tovarnah, je 8 urni delavnik naravnost potreben in tudi mogoč — če ga pa raztegnemo na obrt in zlasti na kmetijstvo, je silno poguben. Saj vemo, da se ravna kmečko delo po letnem času: po zimi se delo lahko zaključi v osmih
Idrijski rudarji.
urah, a poleti? Po leti se ravna po nujnosti. Noben gospodar ne bo trpel delavca, ki bi vsled sklicevanja na osemurni delavnik, pustil seno na travniku, ko vidi, da se bliža dež. Istotako se bo mojster mizar lepo zahvalil pomočniku, ki bi točno ob končani uri pustil nedodelano omaro, ki mora biti izvršena še isti dan! Nujnost zahteva, da se delo nadaljuje; seveda naj bodo pa te nadure — če ni drugače — boljše plačane, Osemurni delavnik se lahko predpiše človeku, ki ima opravka t mrtvo mašino, težje pa onemu, ki oskrbuje živa bitja (posli, hlapci, pesterne). Kakor zasluži 8 urni delavnik vso pohvalo, vendar se ne more posplošiti na vse delavstvo.
Ker govorimo že o počitku, se pomifdimo nekoliko še pri tako* zvanem nedeljskem počitku. Znana vam je ona lepa pesem o kovaču, ki celi teden »tolče in krega, da daleč razlega«. »Pa pride nedelja, ko* vačeva želja: zdaj enkrat počije, veselje užije! Bunkati, bunkati, kladvo pa v kraj!« Kako velikega pomena, nele moralnega in zdrav* stvenega, temveč tudi socialnega, je nedeljski počitek! Ves umazan pride v soboto delavec domov! V zvoniku zazvoni k prazniku. De* lavec se umije, sveže preobleče in začuti v svetem nedeljskem miru. da je človek, ki ima dušo, ne pa suženj telesa in stroja. Umevno, da so opravila, ki jih ne moremo ukiniti v nedeljo, n. pr. krmljenje živine, potrebno snaženje, da se surovine ne pokvarijo itd. Tudi brivnice in
prodajalne zlasti po deželi naj bodo odprte, ker med tednom nimajo ljudje časa za nakup. Isto velja za železnice, pekarne itd. V Nemčiji imajo pa delavci v nedeljo dvakratno plačo in zagotovilo, da so vsako drugo nedeljo prosti ter tako lahko zadoste svojim verskim dolžno« stim Stara, preizkušena resnica pa je, da v nepotrebnem nedeljskem delu ni dobička, ne blagoslova. Nele božja, ampak tudi naravna po* stava zahteva en dan počitka v tednu, sicer se zloraba teh zakonov kruto maščuje.
Dotakniti se nam je še zelo važnega vprašanja o ženskem in otroz škem delu. Ženska je po svoji naravi ustvarjena in odmenjena za do* mače delo v družini. Vendar so nezdrave razmere novejšega časa po*
Smrt v delavski družini.
rinile ženske v tovarne, pisarne, prodajalne itd. Kakor ne moremo na splošno oporekati ženskim službam izven gospodinjstva, vendar s trpkostjo priznamo, da žena, ki ji je izročena vzgoja otrok, ne spada v fabrike. Kdo naj vzgaja uboge črvičke doma? Po cestah se klatijo in postanejo otroci ceste z vsemi žalostnimi posledicami. Žena * de* lavka se smatra za oproščeno družinskih dolžnosti napram otrokom in možu. Neredkokrat postanejo matere * delavke kukavice, ki sicer preskrbe otrokom jedi in obleke, pa jih obenem prepuste tujim vpli* vom in s tem odtujijo družini in poštenju.
Tudi tam, kjer nezdrave razmere silijo ženske v fabriko, se nujno zahteva zanje več varstva, ker imajo slabejši telesni ustroj in drugi namen kot moški. Na vsak način se mora ženskam prepovedati težko delo po rudnikih, pri prevažanju, v opekarnah in steklarnah. Istotako mora podjetnik paziti na to, da ne pusti delavk pri celonočnem delu in jim da sobotni popoldan prost. Socialna zakonodaja mora čuvati pri materah materinstvo in zdravje s primernim dopustom.
Še hujše kot ženske, pa bi morala država zaščititi delo mladoletnih, šoliodraslih otrok. Otrok je le za lažja dela, ki nudijo spremembo in raznolikost. Ne sme se jim krasti mladostnega veselja in jih usužnje* vati. Pred 14 letom otrok ne sme v tovarno. Dokler ni telesno utrjen in dovolj razvit, mu je treba odločno prepovedati delo po noči in še pri dnevnem delu dati vsaj po eno uro odmora in prostega gibanja na svežem zraku. Mladoletni ne bi smeli biti nikdar pri delu brez nad* zorstva. Dočim ima nad tovarniškimi nedoletnimi delavci nadzorstvo policija, so otroci na kmetih prepuščeni ponekod mučenju in brez* pravnosti. Kruti stariši jim nalagajo bremena, ki jih otroške rame ne zmorejo. V ranem jutru jih mečejo iz ležišč in pozno v noč silijo k delu. Kako bridko je življenje osirotelih pastirjev in mladih služkinj, ki ob nezadostni hrani, napornem delu in slabi družbi hirajo telesno in duševno! Sistem izsesavanja in izkoriščanja teh mladih sil vpije na maščevanje. Če je sploh kie potrebno socialno zdravljenje, je krvavo potrebno pri teh negodnih, nepoznanih mučencih modernega ma* terializma in dobičkaželjnosti.
Več pravic!
Vsak človek, pa najsibo še tako reven vajenec ali zaničevana pe* sterna, ima svoje nedotakljive pravice, ki mu jih ne sme nihče krasti. Prva pravica je pravica do življenja telesnega in duševnega. Vse, kar mu ogroža to pravico, kar mu kvari, ovira prospeh njegovega telesa ali duše, je sovražnik njegove osebnosti, proti kateremu se mora boriti država, družba in on sam. Največji zaklad, ki ga ima človek, je njegovo življenje. Še črviček in mravlja se branita in zvijata, če jim hočeš ukrasti ta zaklad — kaj šele človek, ki je razumno bitje! Vemo pa vsi, da je življenje brez zdravja — smrt. Zdrav človek vse prenese, če treba tudi lakoto. Človek brez zdravja je pa mrtva senca, v nadlogo sebi in družbi. Zato je važna naloga države, da čuva v prvi vrsti de; lavčevo telesno zdravje. Od zdravih delavčevih rok je odvisna sreča »njegove družine. Gorje, če delavec zboli! Odkod kruh, kje naj vzame zdravila? Kar je za državo vojska, to je za družino bolezen. Kar je pri bolezni najhujše, je to, da pride nenapovedana. Čim starejši je človek in čimbolj je navezan na družino in družina nanj, tem rajše ga obišče bolezen. Nevarno in nezdravo delo je skoro redno povod nesrečni bolezni. Kaj sledi iz tega? Sveta dolžnost države, da skrbi za varstvo zdravja v tovarnah. Koliko nezgod se zgodi danzadnem v raznih podjetjih! Delavec večkrat ne more preprečiti teh nesreč, ker ne more ustaviti onega mehaničnega, automatičnega drvenja, ki ga povzročata para in elektrika. Kakšna nevarnost za delavsko zdravje in življenje je delo po smodnišnicah! Več delavcev umore tovarne, kot so jih včasih pokončale vojske. Na Nemškem, kjer je sicer zelo poskrbjeno za delavsko varstvo, se vsako leto smrtno ponesreči nad 9800 ljudi.
Pa vzemimo slučaj, da pri nezdravem in nevarnem delu sicer ne pride do smrtnonevarnih slučajev — eno je pa gotovo, da namreč pe* šajo delavcu moči in da predčasno onemore. Kaj pa za slučaj, da de* lavec opeša? Kdo bo skrbel zanj? Velikokrat se zgodi, da morajo ti trpini, ki so celo življenje delali za druge — romati v zadnjo postajo človeškega prognanstva — v ubožnico, kjer so v balast družbi, občini in sebi. — Moderne države so ponekod že spoznale to nezdravo stanje
in zahtevajo od podjetij, da morajo biti vsi stroji tako urejeni, da je odstranjena življenjska nevarnost. Zakon predpisuje določbe o zra« čenju, primerni razsvetljavi in drugih zdravstvenih napravah (ko* palnice, vrtovi), ki jih morajo imeti tovarne. Zlasti v fabrikah, kjer je nevarnost za zastrupljenje, kot so tovarne za svinec, cink, živo srebro, tobak itd., je moderna zakonodaja oskrbela stalno policijsko nadzorstvo in natančne zdravstvene predpise. — Pa vsi ti ukrepi in predpisi še zdaleka ne rešijo vprašanja, kako naj se oskrbi delavec za slučaj bolezni. Zato so uvedle na pritisk delavstva moderne države takozvano zavarovanje zoper bolezni. Najlepše bi seveda bilo, ko bi vsak delavec zase varčeval v življenju, da bi si na ta način oskrbel za slučaj bolezni zdravnika, zdravila in postrežbo. Toda razmere so take, da se marsikdo ne bi zato brigal in marsikdo pri pičlih plačah tega tudi ne bi zmogel. Zato je država uvedla prisilno zavarovanje. Kakor hitro nastopi delavec službo, ga mora gospodar vpisati v zavarovalnico, kjer v določenih obrokih plačuje zavarovalnino deloma delavec sam, de« loma pa gospodar. V slučaju bolezni dobi bolnik zdravniško pomoč, nekaj podpore in brezplačna zdravila. Dasi so te zavarovalnice velika socialna pridobitev, vendar niso urejene v zadružnem smislu in zato ne delujejo povsod tako, kot bi morale, ker jim manjka kontrole.
Nesreča nikoli ne počiva. Zlasti pri nekaterih nevarnih podjetjih, kot so: smodnišnice, rudniki, ladjedelnice, železnica itd., so nezgode na dnevnem redu. Veliko delavcev vsled teh nezgod postane nezmožnih za delo, ali celo izgube življenje. Zato je država upravičena, da se po« briga za te slučaje tembolj, ker ponesrečenec zapušča večkrat številno družino. V ta namen so nekatere države uvedle zavarovanje proti ne« zgodam. Ker delavci večinoma niso sami krivi svoje nesreče, plačujejo zavarovalnici zoper nezgode le gospodarji za svoje delavce. Poleg zdravniške pomoči dobi ponesrečenec še rento ki znaša 2/s letnega za« služka. V slučaju smrti dobe nedoletni otroci in vdova takozvano po« smrtnino. Kjer zakonodaja skrbi za delavske zavarovalnice zoper ne« zgode, vlije vsaj eno sladko kapljico v morje 'bolečin in bridkosti de« lavskega življenja.
Silno pomembno je tudi zavarovanje za onemoglost oziroma sta« rost. Delavec je delal več let v fabriki, pa si je nakopal jetiko. One« mogel je in niti 1/3 tega ne more zaslužiti, kar zaslužijo drugi tovariši v isti dobi in z istimi močmi. Nekaj časa podpira sicer reveža bolniška blagajna — a potem? Za starost, ki se po zakonu začenja šele s 65 le« tom, je delavec nepreskrbljen. Zato se zavzemajo moderne države, da skrbe za slučaj obnemoglosti s tem, da plačujejo delavci od 16 leta naprej pristojbine za slučaj starosti ali oslabelosti. Kar preostane de« narja, ga država uporabi v to, da omejuje jetiko, zida zdravilišča, zatira spolne bolezni, gradi bolnišnice itd. Ta vrsta zavarovanja pa ni prisilna izvzemši nekaterih delavcev, kot so n. pr. rudarji.
Človek pa nima Ie telesa, temveč tudi dušo. Skrb za dušo je ena najvažnejših zahtev, ki jih upravičeno stavi delodajalcu vsak delavec. Saj je znano, koliko mladih delavcev se skvari v fabrikah in delavnicah! Neprimerno je skupno delo obeh spolov. Zlasti je treba ločiti kopališča, umivalnice, preoblačilnice itd. Veliko škodo je povzročilo ljudski mo« rali tudi nočno delo. Koliko mladih natakaric izgubi med pijanci svoje poštenje! Še bridkejša je usoda sobaric. Nič manj v nevarnosti niso služkinje, ki so odvisne od strasti gospodarja in sinov. Veliko odgovor« nost za moralo vajencev in pomočnikov nosijo mojstri. Zgodi se, da jih
zlorabljajo v nepoštene kupčije, da jih pohujšujejo in jim zabranijo pot v cerkev. Važno je, da se pred nastopom službe starši pogode z mojstrom glede verskih dolžnosti svojih sinov in hčera, ki jih dajejo v pouk.
Istotako potrebuje delavec, ki pri ročnem delu duševno otopi, časa za umsko izobrazbo in še bolj za srčno vzgojo. Koliko koristi donaša delavcu in delavki prosvetno društvo, kjer si bogate dušo s predavanji, prireditvami, petjem in krepijo telo s telovadbo! Za svoj duševni pro* speh mora biti delavec zavzet in dolžnost njegova je skrbeti, da mu delodajalec te važne pravice ne krati. Med važne pravice, ki jih ima delavec, spadati tudi pravica do dela in pravica svobodnega združen vanja. Posebno v današnjih dneh, ko je brezposelnost tako splošna, je dolžnost države, da čuva delo, da lajša iskanje dela in da za slučaj brezposelnosti skrbi za odpuščenega. Kolikega pomena so delavske po* * sredovalnice, ki so jih uvedli v Nemčiji! Te posredovalnice dajejo staršem brezplačen svet pri določanju poklica otrok in skrbe za za* poslitev brezposelnih pri mojstrih in tovarnah.
Važna pravica, ki jo ima delavstvo, je tudi pravica svobodnega udruževanja v organizacije, ki ne nasprotujejo socialni blaginji. Vse prednosti in ugodnosti, kar jih je delavstvo tekom stoletja pridobilo, je pridobilo potom močnih organizacij, ki jih zovemo strokovne zveze. V teh zvezah delavec ni več osamljen: za krivico, ki se zgodi enemu, se potegnejo desettisoči.
Predolgo bi nas zavedlo razpravljanje o podrobnih delavskih vpra* šanjih, ki zlasti v naših dneh pretresajo svet. 2e samo kratko naštete pravice delavstva nam pričajo, kako važno je, da se jih delavec zaveda. Zavedal se jih pa ne bo, če jih ne bo poznal. Tu imajo pa zopet besedo naša prosvetna društva.
Važen poziv.
ISnez in nadškof goriški je izdal škofovsko okrožnico, v kateri poziva * vse vernike, naj se z vsemi močmi zavzamejo za misijonsko delo. V ta namen je določen za slovenski del naše škofije misijonski teden od 3.—6. januarja 1926. Škofova želja je, naj bi se pozivu odzvala tudi prosvetna društva.
Ker temelje naša društva na pozitivno verskem stališču, z veseljem sprejemajo škofovsko vabilo v zavesti, da vršijo važno katoliško dolžnost, če sodelujejo pri važnem delu za razširjanje božjega kra* Ijestva, ki je edino možno pobratiti narode in dati svetu oni mir, ki ga zastonj sklepajo diplomati pri zelenih mizah.
Z grozo nas navdaja vest, da je na svetu še 1000 miljonov paganov in mohamedancev, ki sede v senci verske teme. Nas slovenske katolike pa mora še posebno vzpodbujati za misijonsko delo bridka resnica, da naši slovanski bratje v ogromni večini niso še v Cerkvi božji in da čakajo apostolov, podobnih sv. Cirilu in Metodu.
Kaj naj torej store naša društva za misijonsko misel v dneh mU sijonskega tedna? Predvsem poživljamo člane in članice, naj se številno udeleže farnih slovesnosti v domačih cerkvah. Nadalje tovlo prU poročamo, da prirede društva v nedeljo 3. januarja ali na praznik Sv. Treh kraljev popoldne primerne društvene večere, pri katerih naj
pride v razpravo misijonska misel. Če nam bo »Misijonska zveza« v Gorici preskrbela pravočasno primerno gradivo in skioptične slike, bomo skušali postreči društvom s tozadevnim programom. Veliko lepe snovi prinaša letošnji »Misijonski koledar«, ki ga lahko naročite v prodajalni K. T. D. v Gorici za 5 lir.
Misijonsko delo čaka predvsem našo deželo. Z žalostjo opazujemo, da nam primanjkuje duhovnikov. Ta primanjkljaj bo od leta do leta hujši. Zato je naša prva misijonska dolžnost, da podpiramo naše du jaške zavode, kjer se dijaki vzgajajo za duhovske poklice. Mislimo v prvi vrsti na »Alojzijevišče« in »Malo semenišče«. Sveta dolžnost naša je, da pomagamo tema zavodoma z denarnimi prispevki ob vsaki priliki. To bo najboljše in za naše razmere najizdatnejše misijonsko delo, kateremu se ne sme odtegniti nobeno društvo.
Naš krščanski, socialni in prosvetni program nam nalaga dolžnost, da se odzovemo vabilu našega nadškofa in vsestransko pripomoremo k uspešnemu sodelovanju ob priliki misijonskega tedna!
R. Bednarik.
Naš Evangelist.
IZ o da je danes pomnim. Ravno takrat smo se pripravljali za maturo. * Naše misli so pa bile krog moža, ki je vodil po strmem bregu ves slovenski narod na goro odrešenja. Pa je prišel kdo izmed nas v razred in dejal: »Videl sem ga« ali celo »Govoril je z mano«, tedaj se nam je v bipu zazdel tisti tovariš nekaj več. Njegove obleke se je še držal duh moža, ki smo ga vsi videli skozi mladostne sanje. Če bi živel ta naš evangelist, bi obhajal ta mesec šestdesetletnico svojega rojstva. Toda trohni že sedmo leto . . . Njegov duh pa živi še danes v sleher* nem izmed nas, v vsej slovenski zemlji, ki ji je on dal vse, kar je imel.
O Janezu Evangelistu Kreku govoriti bi bilo danes že odveč. Rojstvo, življenje in vstajenje našega ljudstva je s stoterimi skrivnimi nitmi zvezano s tem imenom.
Zato naj bo teh par bornih stavkov razmetanih po papirju le medel odsvit tega, kar bi moral vsak društvenik vedeti o Kreku; naj bo le zato, da pogledajo na sliko Krekovo v tistih društvih, kjer je še iz katerihkoli vzrokov ni!
Dolenjski grički so mladostni znanci majhnega Janezka, ki je bil rojen o Božiču leta 1865. pri sv. Gregorju nad Sodražico. Mali deček je že od mladih nog občutil, kaj je beda in pomanjkanje. Njegovega očeta učitelja so kmalu prestavili v Komendo. Tu je Krek izgubil svo* jega očeta, ob katerem je zorel v poznejšega velikana. Z materjo se je po očetovi smrti preselil v Selce nad Škofjo Loko. Na gimnaziji je že nabiral semena, ki jih je potem z velikanskimi zamahi sejal v naše brazde . . . Njegova pot je šla: v ljubljansko semenišče, odtod na du= najsko univerzo. Ko se je mladi doktor, ki je hodil po Dunaju v enih samih zakrpanih hlačah, vrnil domov, je šel duše past med Ribničane, odtod so ga poslali za vikarja k ljubljanski stolnici. L. 1895. je postal profesor v ljubljanskem bogoslovnem semenišču. V Ljubljani je objel v neizmerni ljubezni delavce najnižje in najbolj zapuščene. Stopil je celo med najbolj zavržene, med »cigararce«, med delavke v tobačni to*
varni ki so veljale za pocestne dekline in jim vstanovil vzorno orga* nizacijo. Še danes se te delavke v solzah spominjajo Kreka. Komaj par dni je bil šenklavški kaplan in že je združil delavce v »Jugoslovansko strokovno zvezo«. Kaj je to pomenilo, vedo le oni sami. Ce ne bi ves slovenski narod prižigal lučic na Evangelistovem grobu sredi ljubljan* skega polja, bi on imel svoj grob razsvetljen s kresovi, ki gore v srcih slovenski narod prižigal lučic na Evangelistovem grobu sre* di ljubljanskega polja, bi on imel svoj grob razsvetljen s kresovi, ki gore v srcib slo* venskih delavcev in delavk. Ko je postal Krek državni in deželni poslanec, se je njego* vo delo podesetorilo, pošto* terilo, da zrasel je v svoji de* lavnosti do neba, da je zastrla senca velikega Sejalca vse ob* zorje ... Bil je pisatelj: ljubke pesmice, narodne himne, ki planejo iz srca na vrhove pla* nin; igre in povesti; nabožno slovstvo; vzemi in beri le »Zgodbe sv. pisma« Mohorje* ve družbe in boš videl, kako je bil res doktor sv. pisma. Njegov »Socializem« je rodil naše socialne pisatelje. Poka* zal je vsem široko cesto, ko* der tavajo ljudstva brez cilja; določil je pa tudi pota našega krščanskega socializma. Bil je časnikar; o, danes ne bereš več takih duhovitih domislic, tako ostro brušenih stavkov, ki so kar razrezali nasprotni* ke. Bil je oče dijakov. Njego* vi socialni tečaji na Št. Joštu so bile prave univerze, kjer se je mlado razumništvo šolalo za ljudske vodnike. Koliko in kako je pomagal mehčati trdi študentovski kruh, ve le večna Pravica ... Bil je v deželnem zboru inženir, bil je zadrugar, bil je šolski vzgojitelj. V drž.
zboru je Krek bil osrednja postava. Njegov sloviti dvoboj s sedanjim predsednikom čehoslovaške republike Masarykom, je odvrnil od Av* strije kulturni boj. Framasoni so se od tedaj bali Kreka kot žarečega oglja. Nešteto predlogov in zakonov je on osnoval in jih je vlada mo* rala izvesti. Kot prorok in pravi evangelist je pridigal nekoč v par* lamentu Poljakom in jim očital propalost. Vsi poljski poslanci ko ihteli
Krekov nagrobni spomenik.
ob besedah skromnega Slovenca ... Bil je pravi oče naroda; ni pozabil skrajnih vej slovenstva; med nas Goričane jo je večkrat primahal peš čez gore in po navadi potrkal pri prijatelju Jožetu v hribih, pri se* danjem svetolucijskem župniku.
Krek nam je dal vse, kar danes imamo. Miren in Gore, Št. Lenart v Benečiji, Solkan, Vipava, Trnovo in Kras, sv. Gora in sv. Višarje so priče njegovega oranja. Iz »Slov. kršč. socialne zveze« v Gorici, ki ji je on bil duševni oče, je danes vzšla naša Prosvetna zveza. Ravno pro* sveta med ljudstvom je bila steber, na katero je Krek oprl vso stavbo slovenske moči. Vsa prosvetna organizacija med Slovenci je plod nje* govega dela. In kako je on to znal! Priprosto in domače; šel je h kmetu na njivo, peljal otročiča iz šole k mamici in še pri njej pogledal, kaj kuha; po cesti je prikoračal z beračem v pomenku in šel k seji ali pre* davanju; na planinah je ukal in krave pasel; na Dunaju je hodil kot živa vest za ministri; pri prijatelju Bajcu v Št. Janžu je šel v spoved* nico; bil je povsod in med vsemi. In bi se čudili, da je politična, pro* svetna in gospodarska organizacija med Slovenci le po njem? In bi dvomili, da ni več Evangelista med nami, čeprav so ga našli z ostekle* nelimi očmi in mrtvega v Št. Janžu? Še je pri nas in med nami; mi vsi ga slutimo, samo se ne zavedamo . . . Prijatelji po društvih, zmislite se nanj, ne radi teh besed, ki skoraj blatijo njegovo veličino in spomin, marveč radi njegovih del.. . Posvetite mu le eno svojo misel; vera vseh skupaj pa mora biti po njem trdna »da napoči zarja tistega dne, ko naša kultura ne bo več krizantema siromakova. temveč bogastvo bo* gatega. Že slutim zarjo tistega dne, že slišim dleto, ki kleše granitni temelj novi zgradbi. . .«
Cene.
(Za male in velike.)
Dobro vemo vsi, zakaj čakamo nestrpno, kdaj bo sveti Nikolaj!
Ubogi sveti Nikolaj, kako boš vsem ustregel, ko pa ne veš kako in kaj!
Otroci hočejo' igrač, starejši sladkarije,
odrasli pa jedi, pijač!
Peš kaj, dobri sveti mož, da ne bo zamere, palic si naloži v koš!
Palica je krasna stvar za male in velike. Le palic nam prinesi v dar!
Franc Novak.
Debele oči.
So ljudje, ki imajo debele oči: vsako majhno stvar povečajo, ali kakor pravimo, naredijo »iz muhe slona«. Premišljujem v bolezni, ki mi jo je Bog poslal, večkrat tudi o teh ljudeh in sklenil sem iz lastnih iz* kustev napisati, kar sem sam doživel v društvenem življenju.
So ljudje, ki niti z daleka nimajo smisla za težave, s katerimi se morajo boriti naša krščanska društva. Vse naše društveno delo jim je nepotrebna otročarija, zavajanje mladine, prilika za priložnost itd. Če vstajajo taki črnogledi kritiki iz nasprotnih vrst, se nam ne zdi čudno, ker sovraštvo začne s podiranjem in.vidi pri sebi le svetle strani, na drugem pa le črne maroge. Neverjetno pa je, da se po njih zgledu ravnajo tudi nekateri »naši« somišljeniki, katerim bi prisojal vendar nekaj več treznosti.
Kakor hitro se ustanovi krščansko društvo, pa vam že raztegnejo svoje oči in kot mačka v temi preže na svoj plen. Na lastne oči vidijo, ali bi vsaj morali videti, kaj se godi po vasi ponoči — pa imajo za ta opazovanja predaleč oči. Kaj zato, če fantje skrivaj opletajo okrog oglov, kaj zato, če plešejo, pijejo, kolnejo, se tepejo! Saj to je bilo in bo v naših vaseh! — Če se pa ustanovi društvo, kjer mladina po trud* nem dnevnem delu igra, se vadi v petju, godbi, posluša predavanja — o potem je pa ogenj v strehi. S svojimi debelimi očmi takoj ošvrkajo celo društvo. Če drugega ne morejo, začnejo z mešanimi vlogami, kasnim * zaključkom itd. Ni jim mar, če svobodomiselna društva vlečejo mla* dino k predstavam, ki so vse prej, kot poštene! Nič zato! Če pa naša društva igrajo pametne vloge pod nadzorstvom in se nad temi upri* zoritvami, ki jih igrajo naša društva tudi izven mej naše dežele, nihče, ki je pameten, ne spotika — pa vendar najdejo ti preobčutjivi policaji dlako v jajcu! Hvala Bogu, da je teh ljudi malo! A vendar že ta mala družba debelookih s svojim razdiranjem več škoduje, kot vsi trezni delavci na kulturnem polju.
Nič ne rečem, da se tudi v naših društvih ne dogode semtertje kakšne nerednosti. Jeli to kaj čudnega? Delo človeško so in na vsakem takem delu, ki ga vodijo ljudje, so pogreški. Nikakor pa ne gre, da bi radi liudi, z debelimi očmi trpela ideja in oni, ki se zanjo žrtvujejo. Nedostatki se lahko popravijo, a madež očitanja leži kot mora nad vsem delom in neredkokrat je posledica tega dejanja ta, da se društvo razpusti in se začne v vasi zopet staro življenje brez discipline, ko je ples, ponočevanje itd. zopet v »modi«.
društva res disciplinirana! Red in dober glas naj bosta naš kras! Na društa res disciplinirana! Red in dober glas, naj bosta naš kras! Na drugi strani pa se nikar ne dajmo omamiti od debelih oči, ker vemo, da skozi nje govori nevoščljivost, farizejstvo in včasih maščevalnost. Še vedno je znak dobre stvari, da jo napadajo z očitki. Kakor imamo radi prijateljski nasvet in tudi grajo, če jo zaslužimo — tako pa po* milujemo škodoželjne — debele oči.
		Dekliška greda.		
Za siromake.
Bile so usmiljene in milosrčnost se pri njih ni pogrešala. Njih rod in njih slava ne bosta prešlai im njih ime živi od roda do roda, ker pripovedujejo o njihovi modrosti narodi in jim pojejo slavo obdarovani.
(Sircih. 44. 10—55).
283 __
Iva
Sodovno vezilo.
(Za praznik Brezmadežne.)
Zbirala sem, zbirala rožice po leti, da bi dali jih za god Mamici presveti.
Padala je, padala slana na gredice, rožicam je dahnila smrt v cvetoče lice.
In zdaj nimam — nimam več rožic, nimam sveče, da bi dala jih za god Mamice ljubeče.--—
Čuvala sem, čuvala lučko plamenečo, da bi jo prižigala pred Mamico ljubečo, —
Pihala je, pihala burja v mojo svečo, pa mi je ugasnila svečo plamenečo.
Nič zato, prav nič zato, če nimam lučke, cvetja. Srčno lučko, ličic cvet Ji dam za god Spočetja.
Iz dekliških krožkov.
Občnega zbora P Z. naj se ude« ležijo tudi članice, ker spadamo , vse k naši prosvetni družini.
»Vigred«, ki jo pošiljamo krož« kom, stane letno 10 lir. Krožki naj poravnajo naročnino!
Straža pri Cerknem. Dne 27. sept. smo obhajale obletnico ustanovitve našega krožka. V ta namen smo se zbrale v društveni sobi s člani in drugimi somišljeniki. Nastopile smo z govori, dekl., šaljivimi prizori in petjem. Preprost vzpored so nam še olepšali in podaljšali gg. iz Cer« kna in domači g. predsednik. V svo« jih govorih so nam izrazili priznanje in dali nove pobude k vztrajanju. Me pa smo z novim prepričanjem in veseljem sklenile čedalje bolj se po« globiti v jedro in temelj naše orga« nizacije, izvrševati nje naloge in zahteve. — Odšla je iz naše srede in se poročila vneta in vsem priljublje« na odbornica Francka Lahajnar. Krožek ji ohrani veden spomin.
Poljubin. S počasnimi, pa gotovi« mi koraki smo nastonile tudi me na pot duševne in telesne izobrazbe. Ustanovile smo si Dekliški krožek
v našem Prosvetnem društvu že me« seca junija t. 1. V načelstvo smo si izbrale Jožefo Rejc za načelnico, Ju« stino Kenda za tajnico, Jožefo Klin« kon za nadzornico. Vsled preobile« ga dela na polju, smo morale v po« letnem času opustiti večerne sestan« ke. Zato bomo pa sedaj v zimskih večerih bolj delale za umsko izo* brazbo. Po dvakrat na teden imamo večerne sestanke v društveni sobi, kjer šivamo, pletemo, ob enem či« tamo podučne knjige, kar zanima vsako dekle, ki hoče nastopiti pot pravega življenja. Posebno rade či« tamo »Naš čolnič«, ki se nam je zelo priljubil. Vmes pa tudi zapoje« mo, saj petje je znak čiste in ple« menite dekliške duše. Imele smo tudi predavanje o pomenu in delo« vanju dekliških krožkov. Imamo tudi me mnogo načrtov za bodoč« nost, katere upamo kolikor mogoče udejstviti. Posebno se hočemo za« nimati za naše mlajše sestrice, ki še ne vedo v svojih čistih dušah za po« kvarjeni svet. Podati in kazati jim hočemo navodila za življenje, kate« rih jim žal premalo nudijo naše da« našnje šole. Korakati hočemo po za==
črtani poti do skupnega cilja vseh dobro mislečih deklet. Sesterske po* zdrave pošiljamo vsem dekliškim krožkom širom naše Prosvetne zve* ze! Bog živi!
Avče. Naš dekliški krožek se le* po razvija. Imamo večkrat sestanke, kjer si čitamo kake primerne knji* ge in članke, zlasti »Naš čolnič«. Dne 17. 10. nas je obiskala gospa
Glaserjeva z g.čno Vukovo. Gospa je imela jako lepo načelno predava* nje, s katerim nas je vzpodbudila k še bolj smotrenemu delovanju in nas je navdušila za krožek. Naraš* čaja pri nas še nimamo, zato smo sklenili, da pričnemo z njim sedaj pozimi in da malčkom priredim^) malo prireditev. Upamo, da bomo mogle kmalu o tem kaj več poro* čati.
i=i Dijaški vestnik. 1—1
Štefan Tonkli:
Jio je zahajalo solnce.. .
I/ človek, ki se mu je poznalo, da je truden, truden ...
o je zahajalo solnce, se je privlekel do mogočne, veličastne cerkve,
Zadnji solnčni žarki so padali skozi visoka okna na pozlačeni altar in ga vžigali, da je plamtel, dočim je bila cerkev že skoraj napol mračna.
Tujec je šel omahovaje proti altarju. Šel je počasi, tako da se je z vsakim njegovim korakom nekoliko zmračila cerkev, altar pa bolj krvavo zažarel.
Ko je stopal utrujen po mračni cerkvi, se je zdelo, da nosi na hrbtu težek, težek tovor, pod katerim klone.
Altar je žarel, krvav je bil, da se je človeka polaščal strah. Tujec pa je sklonil glavo, zaprl oči in se pritipal do nebeške mize. Tam se je vrgel na tla, njegovo težko breme pa nanj.
Altar je gorel z ugašajočim plamenom, tujec na tleh pred altar jem pa je bil videti kot črna guba.
Krvavi soj je pričel ugašati, tujec se je plaho stresel. Molil je:
»Gospa! Moči Te prosim, samo moči. Glej, da sem imel moč, ne bi padel, ne bi se ponižal tako globoko . . .
Ah, Gospa; samo moči mi daj, da ne padem še globlje, globlje. Daj mi moč, da vstanem, da mi vzide solnce življenja. Moči Te prosim, da vržem s sebe to težko breme, da Ti potem zapojem himno ljubezni.
Gospa, Ti vidiš v moje srce, Ti vidiš vso mojo hudobijo, zato se skloni k meni, zato mi izprosi odpuščanja...«
Solnce je umrlo, krvaveči altar je zatemnel, ostala je na n jem sveta Mati, žaljen in usmiljen pred njenimi nogami je klečal tujec, podoben črni, žalostni senci...------------ -------
Jutro. Cerkev diha blagoslov, Križani na altar ju odpušča, odpušča, nebeška Gospa se smehlja ...
Tujec je zapel: »Moja duša poveličuje Gospoda«. ..
CDijaško gibanje.
Rast. Tovariši! ki čutite v sebi kaj sile in pesniške žile, kaj duha in soka, pošljite tudi za naše glasilo kaj duha in soka, da ne bo usahnilo. In to za božično številko vsaj do 10. decembra
Osrednji odbor D. Z. tovarišem v znanje in ravnanje: 1. Na svoji zadnji seji je odbor sklenil, naj se vrše za božične počitnice po vseh okrožjih sestanki. Zato naj se to* variši za ta dan pripravljajo in do* ločijo, kdo in kaj naj predava, da bo tovariše okrožja zanimalo —
2.	Okrožni referenti naj poročajo o stanju in razmerah v okrožju. —
3.	Vsa pisma, kakor tudi vsi dopi* si za »Čolnič« in »Rast« naj se na* slavljajo na: Anton Tonkli, Vi« Seminario 7, Gorica. — 4. Naročitev »Čolniča« v bodo* če ni obvezna, kot je bilo že skle* njeno na zadnjem občnem zboru, pač pa ga je vsak moralno
CT>
dolžan obdržati še nadalje in ž njim ter po njegovih smernicah širiti prosvetno delo po vsej dežbli. — 5. Ne pozabite, da obstoja v Go* rici »Dijaška menza« in zato se je spomnite tudi z agitiranjem za po* biranje darov. — 6. Tovariši, tudi v Istri, tudi tam so naši kraji! Po* nesimo misel D. Z. tudi tie!
Tolmin. Krščansko misleči dija* ki, ki smo si ustanovili o počitnicah svoj dijaški krožek, delamo. Za* četno predavanje, s katerim smo si začrtali smernice, je bilo načel* no. Od programa in dela ne odne* hamo. Rabili bi zlasti leposlovnih knjig. Prijateljskim dijaškim krož* kom izročamo najlepše pozdrave!
Za praznik Brezmadežne prire* jajo naši krožki primerne dekliške akademije. Lepe pesmice najdejo v zbirki M. Elizabete »Iz moje ce* lice«. Praznik naj se vrši, kot do* loča poslovnik. Bog živi!
Jetje.
A. S.
O dveh potrebnih lastnostih do> brega pevovodje. Če imajo pevci dolžnost zahajati redno k vajam, slušati pevovodjo in držati disci* plino na sploh, ima z druge strani tudi pevovodja poleg pravic tudi dolžnosti do zbora. Pisati o dolž* nosti prvega in drugega se zdi z ene strani skoro odveč, kajti pev* ski zbor ni četa vojakov s svojim stotnikom, kjer delajo posamez* niki zato, ker morajo delati; pevski zbor je četa pevcev, ki so pristopili k zboru prostovoljno, iz veselja in iz ljubezni do petja. Ce imajo pev* ci poleg drugih zmožnosti in last* nosti še veselje in ljubezen do stvari, mora uporabljati pevovodja s svoje strani vse sile in moči, da bo znal te dobre pevce obdržati v
zboru in jim biti dober pevovodja v pravem pomenu besede. Od pe* vovodje se zahtevajo mnoge dobre lastnosti, tako: potrebno znanje, pridnost, vztrajnost, vljudnost, po* trpežljivost, prizaneljivost itd. Pe* vovodja mora znati vzgajati pevce v samostojnosti, umeti mora ob* držati pevski zbor na gotovi mo* ralni višini, biti mora zboru solnce, od katerega dobivajo pevci potreb* ne svetlobe in toplote. K pridnosti, ki je jako lepa čednost, spada go* tovo tudi priprava na nastop. Bil sem priča mučnim prizorom, ki so nastali vsled tega, ker je prišel pe* vovodja pred zbor nepripravljen. Kdor meni, da ni treba dobremu pevovodju nikake priprave, misli popolnoma napačno kajti pripravi* ti se moramo točno in vestno na vsako, tudi na še tako lahko pesem.
Predno začne pevovodja podajati pesem drugim, jo mora sam do; dobra poznati in jo tudi notranje doživeti, kolikor jo more. Popolne, idealne interpretacije ne bo mogel določiti vedno že vnaprej, mora si pa biti na jasnem glede fraziranja, točno mora določiti mesta za od; dihe v kolikor niso že določena, a da bo zmogel to oboje, je dobro če si zapoje v nosameznih glasih frazo za frazo najprej sam. Jako potrebno je, da obvlada besedilo vsaj mestoma na pamet. Določiti mora nadalje brzino, s katero bo proizvajal pesem, vedeti mora za točke, ki tvorijo v pesmi nekake viške, od katerih zavisi včasih na; raščanje in pojemanje zbora v br; zini in moči. V splošnem mora ve; deti nevovodja že vnaprej za vse, kar bo hotel doseči v pesmi in praktično je, če si vse to zaznamu; je v partituro. Šele ko je tako v vseem skrbno pripravljen, naj sto; pi s pesmijo pred zbor. Naj ne bo nobenemu žal za zamudo časa, saj se bo gotovo bogato poplačal pri
vajah. Pevovodja mora napraviti na zbor vedno dober vtis in to bo dosegel, če bo prihajal k pevskim vajam pripravljen in če bo njegov nastop jasen in siguren.
Druga dobra in za pevovodjo nujno potrebna lastnost je po/r; pljenje. Nikar misliti, da mora in more zbor peti dovršeno že pri prvih vajah, ampak čakati ter piliti, in uspehi ne bodo izostali! Škodlji; vo bi bilo demoralizirati pevce in jih spravljati v slabo voljo in v malodušnost. Pevovodja bodi pri svojem delu sličen kiparju, ki vpo; rablja mnogo vrst dlet, predno iz; kleše iz neoblikanega kamna dovr; šen kip. Vsako naglo in nervozno delo pri pevskem zboru je škodlji; vo in se včasih grozno maščuje. Vsi vemo, da so najbolj solidna in najlepše izoblikovana ona dela, katerim posvetimo največ časa, truda in potrpljenja. Pevovodja brez potrpljenja ima na sebi velik pogrešek, ki tvori zanj črno piko vkljub vsem drugim dobrim last; nostim, ki ga dičijo.
Naše prosvetno delo.
Prosvetna zveza.
Na občnem zboru P. Z. naj poda; jo vsi zastopniki okrožij kratek referat o letnem delovanju podreje; nih društev. Poročilo naj bo spisano. — Vstop k občnemu zboru je dovo; ljen vsakemu članu in članici naših društev. Društveniki, zavedajte se svoje dolžnosti!
Načrte za društvene večere bodo dobili društveni predsedniki na občnem zboru. Posamezni večeri stanejo 2 liri.
Društva, ki še niso plačala člana; rine, tiskovin, prispevka za vezavo knjig itd., naj poravnajo svoj dolg čimpreje. — Opozarjamo ona društ; va, ki imajo potovalno knjižnico, pa so knjige že prečitala, naj vrnejo
zaboje, ker je še veliko društev, ki nimajo knjižnice.
Predavali so v tekočem mesecu n. Bednarik v Gabrijah in Gorici, g.a dr. Glaserjeva in g.čna Kocijančič v Tomaju, zvezni tajnik v Št. Mav; ru, inž. Rustja v Plaveh, dr. Kacin v »Mladiki«, M. Bratuž v Podsabo; tinu, T. Sever v Gabrijah, dr. Gla= ser v Velikem dolu in dr. Bitežnik v Mirnu.
Delo v mesecu decembru. Bliža; joči se mesec je poln vsebine, ki jo društva lahko uporabijo pri svojih sestankih. Prihaja Miklavžev večer, veselje naših otrok in pobuda za do; brodelnost med nami. Naj ne bo društva, ki bi pozabilo na tem praz; novanju uboge dece! Primerne igre ima Prosv. zveza. Za Miklavževim
večerom nastopa praznik Brezma* dežne. Dekliški krožki praznujejo ta dan svoj praznik. Božični prazniki ne smejo iti mimo društev. Posvečeni naj bodo ne* umorni agitaciji za »Naš čolnič«. Pri Silvestrovem večeru naj društva pregledajo delo v preteklem letu in zasnujejo načrte za novo leto. Dru* štveniki, koliko dela in prilik vas več poglobite društveno življenje! čaka! Ne držite križem rok, tem*
Okrožja.
Gregorčičevo okrožje prireja v teh dneh revizijo po društvih, in sicer 28. v^Rihemberku, 29. v Ga* berjah in Branici, 5. nov. v Brjah. Okrožna prireditev se bo vršila v Gaber j ah okrog Velike noči: nasto* pijo vsi pevski zbori. Organizato* rični tečaj se bo vršil v januarju.
Goriško orožje je bilo ustanov* ljeno v nedeljo 22. novembra. Se* Stanka so se udeležili zastopniki društev iz Gorice, Solkana, Podgo* re, Št. Mavra in So voden j. Zvezni tajnik je nazorno pojasnil namen in poslovanje okrožnega odbora, ki je zlasti za goriško okolico izredne važnosti. Po živahni debati je bil izvoljen naslednji okrožni odbor: g. A. Čuk preds., g. V. Bednarik tajnik, g. M. Brezigar blagajnik in predsedniki društev iz Gorice, Sol* kana, Podgore in Št. Mavra. So* vodnje ostanejo nadalje pri miren* skem okrožju.
Kobariško okrožje. Dne 8. t. m. se je vršil občni zbor za kobariško Prosvetno okrožje na Iderskem. Za* stopanih je bilo pet društev in si* cer: Livek, Idersko, Vršno, Drežni* ca in Trnovo. Odsotna so bila naj* brž radi slabega vremena društva Kred, Breginj, Sedlo in Staroselo. V odbor so bili enoglasno izvoljeni: predsednik Franc Kurinčič z Ider* skega, tajnik Jožef Faletič z Livka, blagajnik Velikonja Miroslav iz Tr* novega.
Društva.
»Mladika« v Gorici. Za to jesen imamo na programu ciklus preda* vanj iz kult. zgodovine našega na* roda. Do sedaj sta predavala gg. Rado Bednarik in g. dr. Kacin o prvih znakih našega kulturnega življenja, g. Kralj Janko pa o sv. Cirilu in Metodu. Dekleta so pri* redila v pret. mesecu svoj večer z razgovorom o bližajoči se božični* ci. Na fantovskem sestanku je pa govoril g. prof. Terčelj o naših naj* skrivnejših in najhujših sovražni* kih.
Na dan vseh svetnikov smo po* kazali sad dramatične šole: dali smo Hauptmannovo: »Hanice pot v nebesa«, pretresljivo žaloigro, ki je močno razgibala notranjost nav* zočih. Ta nov prevod, prirejen od našega neumornega režiserja g. prof. Terčelja, kot nalašč izbran za tiste dni žalostnih spominov, bo gotovo izpodrinil že obrabljeno »Mlinar in njegova hči«. 8. nov. 1925. smo igro ponovili.
Človeška duša potrebuje tudi razvedrila, smeha. Tega nam je nedelja po sv. Martinu nudila do* volj. V ožjem krogu povabljenih članov in znanih družin, smo po* dali »Mutastega muzikanta« in »Iz* gubljeno stavo«. Naš mešan zbor je zapel nekaj pesmi. Pokazala se je stara resnica: naša narodna pe* sem je vedno tista, ki zbudi v ljud* ski duši topel odmev. Vsa moder* na, naj si ^bo skladba v harmoniza* ciji še tako dovršena: ljudsko srce ostane hladno. Naš mešan zbor in moški oktet gojita sedaj samo na* rodno pesem. Naši diletantje so pa pokazali pridnost, veselje in vstraj* no voljo. Korajžno naprej!
Št. Maver. Nedelja 15. novembra je bila za našo vas veseli dan. Imeli smo v svoji sredi odposlanca Prosv. zveze g. prof. Terčelja, ki smo ga povabili, da nam pomaga ustano* viti prepotrebno prosvetno dru* štvo. Po maši se je zbralo okrog
30 fantov in mož k ustanovnemu sestanku. G. Vendramin Fr. je otvoril zborovanje in pozdravil v toplih besedah zastopnika Prosvet* ne zveze G. zvezni tajnik je v le* pih, jasnih in prepričevalnih bese* dah očrtal namen in pomen pro* svetnih društev. Vidna zadovolj* nost in korajža je sevala vsem ude* Iežencem z obraza, ko je govornik končal. Takoj smo sklenili usta* noviti društvo in si izbrali nasled* nji odbor: F. Vendramin, pred.; Fi* lipič Fr., podpreds.; Bitežnik J., taj* nik; Valentinčič L., blag.; Pintar Kristina, knjižničarka in Ang. Figel, pregl. računov. Novoustanovljeno društvo je pozdravil v toplih bese* dah g. V. Bednarik v imenu gori* ške »Mladike«. Z radostjo smo za* čeli z delom in si štejemo v čast, da smo se priključili naši vzorni, veliki družini, ki se zbira pod okri* Ijem Prosvetne zveze.
Bovec. V »Edinosti« si je nekdo privoščil debel »špas«, s katerim je najbrže mislil potegniti Bovčane. Ne bi se spuščali v polemiko z do* pisnikom, ker je le preveč smešen, vendar resnici na ljubo povemo tole: Če dopisnik ne biva v Bovcu, naj pride vsaj v nedeljo 6. decem* bra k nam, da bo videl naše mlado društvo »Mladino« nastopati pri dramatski predstavi, za katero se vrli igralci in igralke pripravljajo vsak večer. Znabiti bo sprevidel svojo »dobro informirano« zmoto in ne bo več očital »Čolniču«, da poroča o društvu, ki ga sploh ni. * Pa še nekaj bi zaupno povedali te* mu vzornemu pisaču: Predno v drugič blekneš, se prepričaj! Prav bi bilo, ko bi se informiral tudi o predavatelju in g. solistu, ki sta iz prijaznosti sodelovala pri »Rombo* nu«, odkod sta. Znabiti bi mu kdo povedal, da sta oba neumorna de* lavca »Prosvetne zveze«. Da do* pisnik ničesar ne ve o »jasnih ci* Ijih«, mu radi priznamo, ker od njega kaj takega niti ne pričakuje*
mo. Previdnost je mati modrosti, gospod informator! Torej?
Brje. Udeležil sem se veselice, katero je priredilo naše pridno društvo. Reči moram, da sem bil s prireditvijo splošno zadovoljen. Splošno? Da, ker povsem ni bil zadovoljen noben pameten udele* ženec. Pa zakaj ne? Na odru je na* stopilo neko liberalno društvo iz Št. Petra pri Gorici s kupletom, ki je bil prismojen in neprimeren, ter je delal nečast celi prireditvi. Če svobodomiselna društva nimajo bolj pametnih in dostopnih kuple* tov, naj jih ohranijo zase, nam ta* ka »umetnost« smrdi. Društvu v Brjah pa priporočam, naj v bodoče puste take neumnosti iz programa, da ne bo radi njih trpela celotna prireditev, ki je bila v ostalem prav čedna. Eden, ki je bil zraven.
Podrnelec. Javno moram pohva* liti podmelške igralce in pevce, ki so nastopili v nedeljo 8. novembra. Igra »Navaden človek« je težka, skoro bi rekel preveč nerazumlji* va za naše odre, vendar je bila vkljub težki umljivosti podana vzorno. Pevski zbor je izvrsten. Okoliška društva bi pa morala biti vkljub dežju pri predstavi številne* je zastopana!
Idersko pri Kobaridu. Po truda* polnem poljskem delu je prišel po* čitek. Naše delo v društvu se je po* živilo in potruditi se moramo, da dosežemo višek v tej prvi zimski se* zoni. Opaža se večja živahnost po* sebno pri mlajših članih. Predava* nja se vrše vsaki četrtek. Priprav* ljamo se, da bomo proslavili 125 letnico Slomškove in 60 letnico oče* ta naših društev Jan. Ev. Kreka.
Podraga. Iz naše vasi se pa rei malo kdaj kaj sliši, smo bolj v kotu. Kar delamo, delamo bolj natihem in se ne maramo hvaliti preveč v javnosti. Tudi pri nas se je vzbudilo zanimanje za telovadbo. Priglasilo se je 16 članov. Ustanovili smo si »Telovadni odsek« dne 18. oktobra.
Izvoljena sta za načelnika Franc Kopačina, za vaditelja Franca Žgur. Pričeli smo takoj z vajami. Pozdrav* Ijamo vse bratske telovadne odseke. Bog živi!
Col. Čas je že, da se tudi naše društvo oglasi zopet v »Našem Čol* niču«. Že precej časa je poteklo, od* kar ni bilo nikakega poročila o nje* govem delovanju. Naj navedem ne* katere glavne poteze iz društva in njegovega delovanja v jesenskem času. Zadnjo nedeljo v septembru nas je obiskal Zvezni predsednik g. dr. Glaser, kateri je ob številni ude* ležbi, povečini kmetov in posestni* kov, razlagal iz gospodarstva razna vprašanja, katera bi moral v resnici marsikateri gospodarjev vzeti v premislek, posebno v današnjih ča* sih. Društvo si je obnovilo pred voj* no sloveči moški pev. zbor. Priponi* niti moram, da so s par izjemami vsi pevci še novi, vendar neustraše* ni. Tako so nastopili na praznik Vseh svetnikov prvič z žalostinka* mi na pokopališču. V prvi vrsti gre pohvala požrtvovalnemu pevovodji g. Jancu, kakor tudi vsemu ostale* mu zboru. Večer za večerom imamo pevske in dramatske vaje. Priprav* ljamo se namreč k večji prireditvi, katero priredimo krog Božiča. Ome* nim naj, da ima društvo možnost nastopiti z moškim, ženskim in me* šanim zborom — seveda je to za* sluga pevovodje. Nimamo namena razkričati vsake malenkosti, ki jo napravi društvo. Delamo raje tiho v medsebojnem prijateljstvu, ter smo lahko ponosni na uspehe. Fan* tom in dekletom pa kličemo: Le naprej po poti, katero nam je za* črtana in katere načela so trdna in nezlomljiva. Bog živi!
Breginj. Po enoletnem društve* nem obstoju smo imeli dne 11. ok* tobra občni zbor našega »čolniča«. Pregledali smo delo te poslovne do* be in spoznali, da nismo spali, am* pak kot začetniki zadosti storili. Če pa kateri izmed članov res ni dose*
gel tega, kar je ob ustanovitvi želel in pričakoval od društva, naj si lepo položi roko na srce in prizna: »moja krivda!« Da pa društvo ni spalo, da* si se že v začetku spomladi naši fan* tje razkrope po svetu, dovolj priča* jo: prireditve z večjim sporedom, predavanja, pevske vaje in lepo uspeli Ciril * Metodov večer. Z iz* kupičkom društvenih prireditev in nabranim denarjem smo si nabavili precejšnjo knjižnico, katere so se člani pridno posluževali; naročeni smo bili tudi na mnogovrstne časo* pise.
V novi odbor so bili izvoljeni: Franc Mazora, preds.; Jožko Šimac, podpr.; Ivan Štolfa, tajnik; Jožica Modrijančič, blagajničarka; Aloj* zija Školč, knjižničarka; Ignacij Do* mevšček in Jožef Čuš, odbornika; Franc Tonkli, gospodar.
Ob tej priliki smo iz jedrnatega govora spoznali trdne in zanesljive smernice, po katerih se nam je rav* nati, da zavlada v društvu pravo družinsko življenje, iz katerega mo* re pognati in dozoreti resnična kr* ščansko sociialna izobrazba. Žalosti no dejstvo pa je, da nameravajo ne* kateri Člani, in to brez potrebe, po* iskati si sreče v oddaljeni Belgiji. Tem priporočamo, naj noprej pa* metno "reudarijo, kajti zavedajo naj se: Ljubo doma, kdor ga ima; boljši v domovini suh kruh. kot v tujini pečenka.
Podsabotin. Redkokdaj se ogla* simo v našem ljubljenem glasilu »Naš čolnič«. Na vseh Vernih duš dan smo imeli pri nas nekaj izred* nega. Gostovali so pri nas vrli »Mla* dikarji« iz Gorice prof. Rado Bed* narik, g. Marijan Bratuž in g. Loj* ze Bratuž, ki so predavali o verskem kulturnem in socialnem življenju, posebno pa o naši mladini. V jedr* natih besedah so nam povedali ne* broj poučnih besed in pobudili k novemu življenju. Gospodom pre* davateljem se srčno zahvaljujemo in kličemo: Hvala lepa! Bog živi!
Tudi z društvenimi večeri smo za* čeli. Spomnili se bomo v prihod* njem našega apostola Slomška.
Vršno. Pol leta po obstoju našega prosvetnega društva smo že prire* dili prvo veselico. Pravim, že, ker smo pri ustanovitvi društva mislili, da bo treba vsaj treh let, predno bi bila naša mladina pod Krnom spo* »sobna za kaj tacega. Pradstavljali smo si vse večje težave, kakor so bile v resnici. In to vse le zato, ker nismo vedeli, kaj pomeni društvo, kaj je prava edinost med mladino in pa kaj je korajža pri kakšnem za* četnem delu. Priredili smo torej dne 18. oktobra veselico, katera je nad vse dobro uspela. Obe deklamaciji »Pastir«, kakor tudi »Rabeljsko je* zero«, sta bili izvrstno podani. Nad vse pričakovanje so mladi člani igrali potem dvoje burk in zaklju* čili veselico s krasno pesmijo »Na* zaj v planinski raj«, v kateri je naš pokojni in nepozabni pesnik izrazil svoje hrepenenje in željo po rojstn vasici, katero vsak najbolj ljubi. Vsa čast pridnim fantom in dekle* tom, ki so s svojo požrtvovalnostjo pokazali jako lepe uspehe na polju izobrazbe. Bodi izrečena tem potom najlepša zahvala preč. p. domačemu kuratu, kateri je učil in vodil pri igri. Ravnotako izrekamo iskreno zahvalo g. pevovodju Francu Ra* kušček iz Drežnice, kateri nas je hodil v jako slabem vremenu in "a tako daleč podučevat v petju. Z ve* liko težavo je ustvaril pevski zbor, kateremu želimo obilo uspeha. Fan* tje in dekleta, Vam pa klič.emo: Le tako korajžno naprej!
Planina pri Vipavi. (Prva obletni* ca.) Dne 10. novembra lanskega leta smo se zbrali značaj ni fantje tudi pri nas. Začutili smo potrebo po kulturni obnovitvi, da bi nas družila v Prijateljskem stiku. V jasnih in načelnih besedah nas je nagovoril ter vspodbujal k vztrajnemu delo* vanju g. P. Kemperle. In res! Z vso vnemo smo šli takoj na delo, da smo
zbrali čim večje število mladine v naš krog. — Nimam namena raz* pravljati o težkočah, katere smo prebili, ampak hočem opisati v par vrsticah delo, katero smo izvršili. Na dan, ko so se nam izročile društ* vene izkaznice, je v dolgem govoru, orisal pot in cilje nas samih mlad, priprost kmečki fant, ki zasluži za njegov trud vse priznanje. Kot di* letanti smo priredili na Velikonočni pondeljek igro: »Stari in mladi«. Igri je sledilo še par pesmic in ena deklamacija. Kot zaključek so sto* pili na oder člani naše dolenjske po* družnice. Predstavljali so burko »Trije snubci«. Igralci in igralke so kot začetniki rešili svoje naloge častno. Nato smo pa malo zadre* mali; krivda je menda bila v obil* nem poljskem delu. Sedaj pa zopet kličem: »Prijatelji! Vedno se sporni* njajmo goriomenjenih dni in ohra* nimo to svoje navdušenje! Okleni* mo se dela in vztrajajmo v zavesti, da le tisti ki bo vztrajal, bo žel tudi uspehe. S korajžo na društveno delo v zimski sezoni!«
Gorjansko. Pri skupnem večeru smo našemu zaslužnemu g. kuratu Oblaku izročili častno diplomo. V društvo se je zadnji čas vpisalo precej novih članov. Društvene ve* čere smo začeli prirejati vsak drugi četrtek v mesecu, pevske vaje pa imamo ob torkih in petkih.
Vrhpolje. V preteklem mesecu je imelo naše kat. prosv. društvo svoj redni občni zbor, enako tudi njega odseki. V smislu sklepa zvezinega sveta navedem nekaj točk iz tajniš* kih poročil. Društvo šteje 84 članov in članic. Sej je imelo 15 rednih, 3 izredne. Odseki redno vsak mesec. Priredilo je 3 igre, Miklavžev in Silvestrov večer. S posebno požrt* vovalnostjo si je postavilo lasten Dom. Imelo jo ogromne stroške, da jih bodo člani pomnili še nekaj let. O priliki blagoslovitve Doma na ve* likonočni pondeljek je bil celodne* ven društveni praznik. Zjutraj sv.
maša z govorom preč. g. D. Dokto* riča, člani so pristopili skupno k sv. obhajilu. Ob 9. uri jc bilo zborova* nje. Popoldne ob 2 litanije nato bla* goslovitev Doma, potem slavnostna Akademija, kateri so prisostvovali razni odlični gostje iz celega okro* žja. Pr. zveza je bila zastopana po odposlancih g. prof. F. Terčelju in gosp. D. Doktoriču. Društvo ima tudi pevski zbor s 30 člani ter ima redno vsak teden 2 vaji, so« deluje pri vsaki društveni prireditvi. Zbor vodi požrtvovalni in marljivi pevovodja in organist g. F. Premrl, ki oskrbuje tudi cerkveno petje. Društvo goji tudi naraščaj, in je imelo 2 izključno naraščajski pri* reditvi, kjer so nastopili le naši naj* mlajši. Društvo oziroma Dekl. kros žek je v soglasju z drugimi krožki, zasnoval krasno uspelo okrožno dekl. Akademijo na Vrhpolju.
Poleg postavitve Doma je naše* mu društvu v največjo čast gospo* dinjski tečaj, ki se je vršil v nje* govih prostorih. Tečaj je nudil go* jenkam vse ono, kar mora imeti za* vedno slovensko dekle. Vodili sta tečaj gg. H. Černetova in Dolžan, ki ostaneti gojenkam za vedno v hva* ležnem spominu. Gojenke so jima tudi o sklepu tečaja poklonile poleg hvaležnosti tudi mal spominček kot zadnii dokaz svoje udanosti. Kon* čno še nekaj sklepov občnega zbo* ra: Zopetno poslovanje Čebelice, agilnejše delo za naraščaj, poviša* nje članarine in večje zimske pri* reditve. Od novoizvoljenega odbo* ra pričakujemo, da vse to izvede!
Vrtojba. V čast si štejemo, da vam naznanimo — četudi že pozno, — da smo od ustanovitve imele že drugo sejo našega dekl. krožka. Pri prvi seji, kater o smo otvorile 2. t. m. odbornice, smo dobile od preč. g. vikarja vsa natančna navodila, kako pripravljati dekliške večere, da bodo rodili zaželjene sadove. Opri* jele smo se dela in tako otvorile 8. t. m. drugi dekliški večer. Lahko si mislite, da je bila pač še seja no*
vink: torej ne bogve kako veličast* na! Vsak začetek je težak, zato smo bile v začetku zadovoljne z malim. Naj vam navedem točke označene* ga dekliškega večera: 1. pesem: Venček na glavi... 2. pozdrav čla* nicam, 3. čitanje »Našega Čolniča«, 4. deklamacija »Neznanim juna* kom«, 5. ustanovitev pev. in teLov. odseka, 6. določitev članarine 1 L mesečno, 7. Marijina pesem za za* ključek. — Po sestanku smo kora* kale vesele in zadovoljne vsaka na svoj dom. Vse smo zdrave in vesele — kot mladina! Veselo stopamo na* prej po poti, ki ste nam jo zarisali s svojim obiskom. Se priporočamo še za več takšnih! Sprejmite iskrene pozdrave v imenu vseh članic!
Livek. Dne 28. oktobra se je po* ročil večletni društveni odbornik A. Matelič z Zoro Hrast, sedanjo društveno odbornico. Mlademu pa* ru želimo obilo sreče! — Društveno delo je zelo živahno. Vsak teden imamo po dve pevski vaji in vsako soboto fantovski večer. Želimo le med fanti malo več poguma in toč* nosti!
Idersko. Da naš krožek živi in de* luje, to pričajo vsakotedenski se* stanki. Vsak torek večer je naš. Ti večeri so za nas prava šola, kjer se učimo ter urimo v vsem, kar bi nam moglo biti kedaj v življenju v ko* rist. Predno se pa razidemo, se še nekoliko pošalimo in posmejemo, za kar skrbijo vrle članice. Tako je naše delo v krožku in upamo, da nam ne bo le potrata časa, pač pa, da nam bo tudi obrodilo sad. In na* ša zavedna dekleta to razumejo, zato pa hodijo redno in v polnem številu na te večere. Naj tako tudi ostane. H koncu kličemo vsem sestram iskren: Bog živi!
Predavale so zadnji mesec g.a dr. Glaserjeva v Tomaju, Sovod* njem, Avčah in Lomu, g.čna Po* dobnik v Števerianu in g.čna Ko* cijančič v Tomaju.
Uganke.
(Urednik: P. Butkovič, Zgonik).
Stolp.
(Sestavil Simon Hrast, Livek)
a	a	a	a
a	a	a	a
C	i	č	e
9	i	i	k
k	1	1	m
n	n	n	0
o	0	0	0
P 1	r	r	š
1"	v	z	t
del telesa, a domača žival, žensko ime, gre po vodi, domača žival, se rabi vsak dan žensko ime,
pijača,
žival.
Rešitev podobrtice v zadnji številki se glasi: Več je vredna domača gruda, nego na tujem zlata ruda. — Rešitev so poslali: Rezi Rupnik, Rijavec Slavko. Šturm Stanko, Logar Srečko, Kurinčič M„ Rejec A., Joško Milič, Ivam Silič, Repič A.. Božič J.. Hrast A„ Kurinčič I., Baje R.. A. Šuligoj, Zirika Hvala; A. Milhairšič, Hrast St. — Izžreban je bil Zorko Maks, dijak v zavodu sv. Stanislava, Št. Vid.
Kdor pravilno reši uganko in bo izžreban, prejme Fr. Erjavčeve spise.
Debelo tiskane črke pomenijo ime lista.
Pozor! Ugankarji naj odslej po« šiljajo rešitve na Upravo »Našega čolniča« Via Mameli 5, in ne večna uredništvo.
Cilatelji in čiiateljice!
Skrbite, da bo vaš „ Čolnič" dobil za Miklavža novih naročnikov! !! Povsod in ob vsaki priliki agitirajte zanj!