Poštnina plačana v gotovini.
Leto XX. št. 51.            Dolnja Lendava, 17. decembra 1933.
Cena številki 1 Din.
Naročnina na sküpni naslov letno 24 Din ; na posamezni naslov letno 8O Din. V inozemstvo : letno 65 Din. Z M. listom letno 100 Din.
  IZHAJAJO VSAKO NEDELO.
Uredništvo v Dolnji Lendavi. Uprava v Murski Soboti, Križeva ul. 4.            Štev. položnice 11806.
Cena oglasov: stran : cela 400 Din., pol 200 Din., četrt 100 Din; mali oglasi do 20 reči 10 Din., više vsaka reč 1 Din.; med tekstom vsaka reč 2 D.
Pri večkratnoj objavi popüst.
Za 20 letnico sv. Jožefa fari v S. Bethlehemi.
      Z velikimi trüdi so si postavili sinovje i hčeri Slovenske Krajine v tüjini, kama jih je siromaštvo Prignalo, boži hram. Svetoga Jožefa so zvolili tomi za Patrona, tistoga svetoga delavca, ki je krüh pripravlao samomi Bogi v človečoj podobi i njegovoj presvetoj Materi, Mariji. Živa vera je mogla samo to napraviti, tista živa vera, štera gore prestavla. 1 poleg nje plamteča lübezen, do Boga i nemrtelnih düš, do nemrtelnih düš svojega miloga slovenskoga roda. Kak ovce brez pastira so se naši Sinovje i naše hčere prle stiskavali i skrivaovkali gda v vogrskoj, gda v slovaškoj, gda v drügoj cerkvi.
Povsod šo bili samo gostje po strani gledani, nikdar gospodarje. Naj napravijo konec robstvi, naj ma njihova düša Boga v lastnom domi, v slovenskom domi, gde de se glasila kak doma, mila Slovenska pesem i stara domača molitev, so se odločili, da zidajo Bogi na čast i svojoj düši na hasek cerkev. Tomi je dvajseti let zdaj. Naš Marijin List je te objavo lepo cerkev sv. Jožefa, štero so si spovali naši lüdje v tüjini. Lepa je i velika je, kak je bila lepa i velika njihova lübezen i vera. Naši listi, najprle Marijin List, potem pa tüdi Novine, so bili vez bratske lübezni med starov i novov domovi-
nov. Bethlehemčarje so ostali verni svojoj maternoj reči, ar so v velikom broji naračali naše liste. Čeravno je stiska, jih je tüdi zdaj, gda je povsod spadno broj naročnikov, v zadostnom
števili. Novin majo 20, M. Listov 30, Mar. Ogračekov pa 142.
     Mi našim milim bratom i sestram k 20 letnici iz srca želemo, naj ostanejo tisto, ka so šteli biti, gda
so začeli cerkev povati : goreči katoličanci, verni Bogi i njegovoj Cerkvi i kak takši puni lübezni do svojega miloga slovenskoga roda. Prosimo Pa tüdi sv. Jožefa, Patrona njihove lepe cerkvi, naj jih srečno vodi skoz te strašne stiske v lepše čase i ednok v večno radost.
Cerkev sv. Jožefa v South Bethlehemi, štero so si Siromaški delavci Slov. Krajine postavili z velikov gorečnostjov pred dvajsetimi leti.
                                      Katoličanstvo v djanji.
              Polska. Na Polskom je 275 jezero mladencov organiziranih v „Katoličanstvo v djanji“. Samo edno leto jih je pristopilo 52 jezero. Ta mladina za prvo svojo dužnost spozna, verno spunjavanje katoličanske vere z čistim i treznim živlenjom.
           Brazilija. Po celoj Braziliji je nastavleno „Katoličanstvo v djanji“. V Bahiji je obdržalo to euharistično spravišče, na štero se je zbralo nešteto naroda iz cele države. V precesiji ga je šlo okoli Jezuša v Olt. Svestvi toliko, da je ta zalegla sedem kilometrov dužine. V kat. akciji so zdrüženi, akademiki, zdravniki i drügi. Povišanje. Ponizna, siromaška deklica, šteroj se je prikazala v Lovrdesi Nevtepena Devica Marija, je na lepi Marijin den, 8. decembra med svetice spisana prosi za našo mladino, ka de čista.
2
NOVINE
17. decembra 1933.
Pitanje vrnitve cerkv. premoženja.
      V Novom Sadi izhaja nemški list „Deutsches Volksblatt“. 26. nov. 1933. piše te list od cerkvenoga premoženja v subotiškoj i bačkoj škofiji. Po naše povedano, se etak glasi : „Iz Verbasa nam poročajo : Tü je bila seja med zastopniki politične i cerkvene občine zavolo pitanja cerkvenoga premoženja. Šlo se je za pitanje povrnitve šolskoga premoženja cerkvenoj občini. Občinski svet je odločo, da se povrne cerkvenoj občini premoženje, ki ga šolski svet vporabla. Nato je Paul Rumpf, veški starešina, stavo predloge, ki so bili sprejeti.
      Po tom dogovori nazaj dobi tüdi evang. cerkv. občina svoje vučitelsko stanovanje na glavnom trgi. (Drügim cerkv. Občinam so že prle povrnoli
po edno vučitelsko stanovanje). Šolski svet šče naprej nüca šolske prostore, liki za to mora cerkvenoj občini najemnino plačati. Tüdi pitanje arende
se je vredilo. Šolska poslopja ostanejo last cerkvenij občin. Šolske njive, od šterij je dohodke dosegamao pobirao šolski svet, bodo popunoma povrnoli cerkv. Občinam i s 1. januarom 1934 se njim pripozna pravica z njim tüdi razpolagati. Ar je prišlo do sporazumlenja na miren način, za to se je cerkvena občina odpovedala odškodnini za čas, v šterom je njeno premoženje vporablao šolski svet.
      Katoličanska cerkv. občina je prišla do svoje pravice po sodnijskoj poti i tožbo dobila, proti šteroj je vrbaška občina napravila priziv. Liki zdaj je občina od tožbe odstopila, ar prostovolno povrne šolsko premoženje.
      Po tom mirnom sporazumlenji se vsem verskim občinam : rimsko-katoličanskoj, evangeličanskoj, kalvinskoj i židoskoj — povrné 7 šolskij poslopij i pripadajoča poula.“
      Nadale piše ravno isti list :
      „Iz Subotice nam naznanjajo : Kak je znano vodi vrbaška rim. kat. cerkv. občina potom škofijskoga ordinarijata tožbo proti šolskomi sveti za povrnitev kantorskoga poslopja i za plačilo po odškodnine, ar se poslopje vporabla. Pri srezkom sodišči so šolskomi sveti naročili, da povrne poslopje i plača 3810 Din. Zavolo priziva pa je prišla cela stvar do okrožnoga sodišča v Sombor.
      Po svetovnoj vojni so v bačkoj škofiji šolski sveti prevzeli v upravo vnoga cerkvena poslopja i več jezer
POLITIČNI PREGLED.
      Italija. Mussolini je skleno pogodbo z ruskimi boljševiki. Polski socialisti pravijo na to, ka je zdaj konec boljševizmi. To pa zato, ar vlada v Italiji fašizem, smrtni sovražnik boljševizma. Če se že teva sovražnika lübita, potem duže trpeti ne moreta, posebno ne boljševizem, šteri je smrtni sovražnik fašizma. Tak se njima zna zgoditi, kak se pripovedavle od dva küščara, šteriva sta v gladi eden ovoga pojela.
      Irska. Pred velikimi dogodki stoji Irska republika, ločiti se šče popolnoma od Anglije. Anglija njej grozi, ka, če to včini, stira z svoje države vse Irce, ki pa doma krüha dobiti ne morejo. Z drüge strani pa Anglija ne bi več küpüvala irskih kmetijskih pridelkov, ka bi grozno slabo vplivalo na irske kmete, ar so jedino Angleži küpci njihovih pridelkov, inam te ne morejo spravlati.
      Češka. Nemška vlada je poslala
                       V
svoje odposlance na Češko ka bi ta brez Zveze narodov sklenila ž njov
pogodbo. Češka je to ponüdbo odbila. Nemci bi najmre z Italijani vred radi razbili Zvezo narodov, ka bi brez menših držav sami ravnali svet z Francozi i Angleži, k šterim bi se tüdi pridrüžili Rusi, kak sta od toga mela pogovore v Rimi Mussolini i Litvinov. — Vsi mali narodi so proti tomi nakanenji Nemcov i Italijanov, pa branijo Drüštvo ali Zvezo narodov.
P. Sutter:
    Šatan v Illfurti.
                                                        Istinska zgodba.
Zgled ob sedenja dveh dečkov od hüdobnoga düha v našoj dobi.
                                                     Prestavo iz češčine Alojzij Nemec.
                                                       Hüdi düh, prorok.
      „Ti si pes“, je odvrno župan, „ne pa Leopold“.
      „Dobro“, je odgovoro peklenšček, „ovači ohromim psovi roko, tak da ne bo mogeo več jesti“.
      Za en hip je želo dečko palik nekelko zrn grozdja. Gospod Tresch njemi je dao, ali Leopold si ga je ne mogeo več v vüsta djati, ar je bila roka hroma. Gospod Tresch njemi je šteo zrna sam v vüsta položiti, ali dečko je močno stisno zobe. Zapovedo njemi je v Jezušovom imeni odpreti vüsta. Dečko je to včasik včino, i gda
je požro tri zrna, je pravo: „Že mam zadosta“. — Nekoga dneva je šo gospod Tresch pali obiskat dečka i se v prekleti sréčo z gospodom plebanošom. Ali k dečkoma je sam vstopo. V tom sta obsedeniva kričala: „Pop je tü, nikaj ne povéva.“ Dozdaj sta plebanoša ne mogla viditi, ne čüti, da bi gde blüzi bio. Potom sta začnola nesmiselno skakati i plesati. Gospod Tresch pa je z blagoslovlenov vodov napravo na mesti, gde sta plesala, križ i jiva pozvao : „Zdaj pa le skačta, kak dugo se vama lübi.“ Včasik sta vöskočila vsaki v drügi kot.
      Gospod Tresch je proso navzoče, da bi privlekli dečka pa na sredo hiže. Ali to se njim ne posrečilo. Branila sta se z rokama, z nogama, delala nesramne gibe, skakala tüdi prek postele.
      Ednok je prineso gospod Tresch mali križec, da bi obsedeniva šküša-
vao. Eden od dečkov je meo ravno oči zaprte. Ali zavolo varnosti njemi jé gospod Tresch oči ešče z rokov pokrio, da ja ne bi mogo viditi, ka se bo godilo. Z drügov rokov njemi je položo križec na prsa; v tom megnjenji je zleto križ v najbližánji kot. To se je ponovilo nekelkokrat vseli z istim uspehom, dokeč je ne nazadnje zakričao nad šatanom z močnim glasom : „V imeni Jezuša Kristuša ti zapovem, neháj križec tam, koma ga položim !“ Znovič je položo križ na dečkove prsi i križ je mirno ostao na njih. Včasik se je dečko prebüdo i na pitanje, ka je to delao, je odgovoro; „spao sam“.                
Aldov
                  med vsako množino küpi
KONRAD BEZJAK, Babovci. Ptuj.
                                                    Bat’a.
     Bat’a se piše, Batja se pa imenüje gospod, šteri je pred leti na Češkom z delom, s pridnostjov i s pametjov napravo tovarno za obüteo, štero če že ne poznajo po celom sveti, v Jugoslaviji jo pa zagvišno pozna vsako dete.
     Bat’o pozna tüdi naš šoštar.
     Bojim se, ka smo samo pravični, če Povemo, ka to pismo naši šoštarje iz srca sovražijo. Bat’a njim odjeda krüh, na jezere ide število rok, štere so brez posla samo za volo delüvanja
plügov zemlé. Na zadnjoj konzistorialnoj konferenci v Subotici je bilo načnjeno tüdi pitanje cerkvenoga premoženja. Ne je prišlo do enotnoga sklepa. Subotiški škofijski ordinarijat se je odločo, da par mescov počaka, da politične občine povrnejo premoženje, ki so ga ob svojem časi pre-
vzéle. Če se pa to ne zgodi, bo sodnija odločavala.
      V Staroj Moravici se je kalvinska verska občina obrnola na sodnijo, da bi nazaj dobila od šolskoga sveta zaplenjeno premoženje. Prle kak je prišlo do tožbe, so prišli na miren način do sporazumlenja i verska občina je nazaj dobila svoje imanje.“
17. decembra 1933
NOVINE
3
Bat’ove tovarne i na ešče več jezer vdari število drüžinskih članov, šteri trpijo samo zato, ar zavolo Bat’e-oča, nemajo navajenoga zaslüžka.
      Vihér, šteri se je zdigno v Jugoslaviji proti Bat’i je najbrž močen i mrzeo, zato smo čteli v velki novinaj naše države zagovor ravnatela Bat’ove tovarne, v šterom na kratko povedano ne najde laži niti eden pameten človek. Gospod ravnateo pravi, ka je v zadnjih mesecih spadnola cena i kmečkih pridelkov za 50 procentov, plača delavcov za 30 procentov, zato je njuva fabrika znižala cene obüteli za okroglo 45 procentov. V zagovori
lejko č t e m o:
„Drago delati je nikši künšt ne, to bi Bat’a tüdi znao. Težje je poceni obüteo spraviti na trg, tü
je pa edini Bat’a zmagovalec, zato je proti njemi tak velko sovraštvo med čevlari.“
      Gospod ravnateo Bat’a tovarne ma od svoje strani prav.
Kmet i delavec,
šteriva ščeta meti poceni obüteo, tüdi ne hodite po slaboj poti. Povedati pa moremo,
da v ednakoj meri je upravičeno sovraštvo čevljarskih mojstrov, pomočnikov i vajencov, šterim je B a t’a tovarna, posebno na vesnicaj i tüdi v mestih, vzela vsakdanešnji krüh.
       Probajmo razrešiti to žmetno pravdo !                                 
       Trije si stojijo nasproti: Bat’a, — s siromašno lüdstvo, štero je srečno, če se poceni obüje, — i naši ravnotak siromašni šoštarje, šteri bi radi delali, preskrbeli svoje lüblene drüžine z vsemi potrebščinami, ali ne morejo, ar njim falejši izdelki Bat’e vzemejo zaslüž.
       Od treh borcov je gotovo najmočnejša tovarna Bat’a, zato, ka ma v svojih rokah vse, ka je potrebno za poceni izdelavanje obüteli. Bat’a ma svoje tovarne zakožo, za podplate za drüge reči, štere so potrebne za izdelavanje obüteli. Bat’a ma svoje mašine, svoje že od mladih nog šolane delavce, odlično organizirano razprodajo izdelkov, da ne pozabimo najvežnejše : tüdi odlične voditele.
       Küpci, kmetje, delavci i mali uradniki nemajo nikše organizacije. Tej majo svoje do skrajnosti male do-
hodke. Tej so srečni, če dobijo za male peneze obüteo. Kmet i delavec dnesden ne morete gledati na to : Kaj je lepše, štero obüvalo je bole napravleno; srečna sta, če mata na nogaj — če tüdi samo za silo dobro obüteo.
      Tretji bojevnik, čevlarje organizirani, ali njuve organizacije so Bafi slabe. Zakaj ? Zato, ar v njuvoj organizaciji je zbrana masa dela, samo dela. Toda ne pozabimo, ka punčul je zvün dela ešče iz kože, iz poplatov, drete, čirisa itd. Gospodje, šteri so pa lastniki teh dobrin, nemajo vidno nikaj sküpnoga z čevlari... Pa, če bi stali vsi tovarnarje kož, poplatov, platna,
t smole, škeri itd. na strani čevlarov, bi tüdi težko zmagali Bat’o, ar ta tovarna ne dela z rokov, kak naš mali Veški šoštar, ne, Bat’a dela s stroji ! Teda: stroj i odlična organizacija na ednoj strani, ročno delo i nezadostna organizacije na drügi strani, to je vzrok, zakaj je popuna zmaga v doglednom časi na strani Bat’e. I to je vzrok, zakaj pravimo, ka je tü vsaka borba na te način, kak se dnes den bije, brez vsakoga haska. Proti stroji postavite stroj, proti organizaciji organizacijo, to je jedina rešitev. Ali ta rešitev je tüdi samo začasna, kajti, če bomo proti stroji postavili stroje, s tem lüdi mečemo na cesto. Nikelko sto lüdij lejko spravimo ne te način do krüha, to je istina, ali kakti hitro postavimo stroji nasproti bolši stroj, organizaciji nasproti bolšo organizacijo, vsikdar več lüdi vržemo na cesto. (Istine, ka se zednim cena punčulov od dneva do dneva zniža, na
 konci pa dosegne to najnižjo mero, pod štero še ne moreta iti bojevnika, ali s tem nezaposlene šoštare ne rešijo propada.)
      Iz povedanih pa pameten človek lejko razhere dvoje :
      1. Stroj vničava dnes čevlara, vütro delavce, pojütrišnjem kmeta, če se ne najde način, šteri spremeni stroj iz gospode v hlapca.
      2.      Nova uredba človeške drüžbe je potrebna. Dnes joče čevlar i njegova lačna drüžina, vütro pa — kmet — lejko tüdi tebe süne nered sveta med tiste, šteri jočejo !
                                                                                                                      Pika.
Pred 250 leti je premagao polski krao Sobieski Jan Törke pri Beči. Austrija je slovesno obhajala letos zahvalni spomin te zmage.
                      Slov. krajina.
                       Knižice dobre. Salezijanci izdavajo v Ljubljani na Rakovniki vsaki mesec dve dobri knižici, šterivi koštata vsaka eden dinar. Če što naroči za vsaki mesec 10 izvodov skoz celo leto te knižice, je dobi za 80 par. — Mesto vnogoga nepotrebnoga dara, naj bi se pri raznih prilikaj s temi knižicami obdarüvali naši prijatelje i poznanci pa naša mladina.
     Pokrovitelstvo za Dom sv. Frančiška. Prezvišeni gospod lavantinski knezoškof i naš apoštolski administrator Dr. Tomažič Ivan Jožef so blagovolili sprejeti pokrovitelstvo pri deli, štero šče postaviti prvo hišo za siromake v Slov. Krajini v „Domi sv. Frančiška. Odbor se je Prezvišenomi toplo zahvalo za odiküvanje i lübezen do siromakov.
     Med takoj kupimo. Čebelarska podružnica v Dolnji Lendavi kupi po zelo ugodni ceni še kakih 600 kg medu. Plača ob prevzema Kdor ima torej še kaj medu za prodajo, naj to čim prej javi v trgovini Marice Sever, ker bomo v kratkem prenehali z nakupovanjem meda.         Predsednik.
     Za profesora na realnoj gimnaziji v Maribori je imenüvani g. Novak Vilko iz Beltinec. Gospodi ministri smo zahvalni, ka je toga dobroga, vučenoga a betežastoga gospoda spravo do slüžbe. Gospodi Novaki, našemi vrelomi narodnjaki pa iz srca čestitamo.
4
NOVINE
17. decembra 1933.
      Teško je zbetežao misijonski brat naš rojak iz G. Bistrice, čižmažija Ivan v Grobljah, V molitev dobrih düš ga priporočamo.
      Ogenj. Dec. 9. večer so zgorele v Beltincih štale Pozderec Alojza. Zrok nesreče je dozdaj ne dognan.
      Srdica. Šolska mladine z vučitelstvom se najlepše zahvali vsem, ki so prišli k šolskoj proslavi 1. dec. gda smo obhajali spomin našega narodnoga zjedinjenja. — Šbil Ida.
      Slamoreznico mata k odaji. Pintarič Štefan, Martjanci 64, edno za 500 i drügo za 600 Din. Potem Orh Josin v Podlipovci št. 12 p. Medija — — Izlake — postaja Zidanimost, za 800 Din. dobro ohranjeno, firme Ježek Blansko. — Ki potrebüjejo slamoreznice, naj si je v gornjih mestaj poglednejo.
VZAJEMNA POMOČ
    reg. pom. blag. Ljubljana pozivlja vse svoje člane, ki reflektirajo v nadal no zavarovanje, da predlože do 15. decembra t.1. vse stare članske izkaznice v zameno, ter da plačajo mesečni prispevek za oktober 1933.
Po katoličanskom sveti
     Blaženi Don Bosco svetnik. Na posredüvanje blaženoga Don Bosca je dober Bog včino dve čüdi. Obe je potrdila i znanost i vera. Sveti Oča so ob priliki, gda se je pred njimi prečteo odlok od dve čüd, z najlepšimi rečami hvalili junaške jakosti blaženoga Don Bosca, koga so tüdi sami Poznali, bili pri njem, ka si štejo v veliko čast. Zdaj ka so se te nove čüde potrdile, bo se bi. Don Bosco po celom sveti častio, ne samo pri salezijancaj, kak Sveti Don . Bosco. Gda to veselo vest objavimo, prosimo Sv. Don Bosca, šteroga drüžini je Slov. Krajina vnogo gorečih kotrig dala, naj reši njeno mladino.
     Tristoletnica lübezni. Vsmilene sestre sv. Vincencija obhajajo tristoletnico, ka dvorijo trpečim betežnikom z Kristušovov potrplivostjov i ž njegovov lübeznostjov podpirajo siromake. Ka so te dobre düše včinole v 300 letaj trpečimi človečanstvi, je človeči jezik ne mogoči povedati, samo smileni Bog more to obračunati. To drüžbo teh smilenih človečih angelov je nastavo sv. Vincenc Pavelski v Parizi z pomočjov blažene Marillac Lujze, ki je bila prva predstojnica vsmilenih sester. Razširjene so po celom sveti i jih je dnesden štirideset jezer. Slovenskomi narodi ide posebna čast i hvala, ka je neštete jezere svojih hčer zročo do zdaj že v te lepi človeči angelski šereg, da nüdi pomoč trpečemi človečemi rodi.
      Anglija. Pred več sto leti je dao podreti razvüzdani krao Henrik VIII., — ki je Angleže ločo od katoličanske cerkve, ar so sveti oča ne šteli i ne mogli razvezati njegovoga valanoga zakona — Mariji posvečeno lepo cerkev i apatijo Benediktincov v Buckfasti. Po dobroj materi Mariji okrepleni redovnicje so pred 25 leti začeli sami stare podrtine popravlati i na novo zidati. Pa posrečilo se njim je. Sami so bili meštri i delavci pa so cerkev i klošter v staro formo nazaj postavili i dali posvetiti. Pri posvečenji so bili tüdi sami sv. Oča zastopani po svojem odposlanci.
      Velika žetev. Oskar Marin, apoštolski prefekt, misijonar v Afriki kre zlate obali javla, da je zaprosilo stojezero poganov za sveti krst. A samo trije misijonarje so mogli priti, da krstijo 30 jezero lüdi. Gorečnost naroda je tak velika, da se je prijavilo 43 mladencov, ki se pripravlajo za dühovniški stan.
      Ruski mantrniki. Z višjim pastirom Monsinjorom Matulignisonn je püščenih iz ruskih voz 12 kat. dühovnikov, štere so zamenili za 13 bolševikov, šteri so bili obsojeni v Letoniji. Ti püščeni dühovniki so pripovedavali, da so na den dobivali samo 300 gramov krüha i malo tople vode i da so je mučili. Eden z med njih je bio 80 krat zaslišan i mučen. Drügoga so zaprli v ledenico z 50° mrazom, iz štere so ga samo te püstili vö, gda je začeo krv vömetati. Izstradani i razdrapani so prišli tej junaki Kristušove vere prek meje i pravili, da je šče 90 katoličanskih dühovnikov v Rusiji zapretih.
      Kratki glasi.Dec. 12 je bila v Rimi Proslava na čast Materi Božoj Gvadalupskoj, štero ne more preganjani mehikanski katoličanski narod doma slovesno počastiti zavolo preganjanja vere. Pri Rimskoj proslavi bodo nazoči tüdi sv. Oča. — Med svetce se spišejo, ar so čüde potrjene, sledeče blažene düše: Lujza de Marillac, Pirotti i Marija MiMajla Svetoga Oltarskoga Svestva. — Bivši francuski oficir Fukó (Foucald) je postao goreči dühovnik i je mantrniško smrt pretrpo v püstini Afrike. Vmorili so ga muslimani, šterim je teliko dobroga včino. Ešče v živlenji je napisao redovna pravila, po šterih je tüdi sam živo, za novi red, šteri bi se posveto za spreobračanje muslimanov. Ta pravila so odobrena i zdaj se je obleklo v Parizi prvih devet dühovnikov v obleko toga ostroga reda. Njihova obleka je bela z kapucov, z ledrnim pasom, na belom škapuliri pa nosijo rdeče srce z križom. Zovejo so „Mali bratje Presvetoga Srca“. Vsi so že odpotüvali v püstino Saharo, 120 km. daleč od francuske postojanke, da rešijo düše nemrtelne.
    Okoli po sveti.
     Povrnenja vučenoga protestanta. Iz protestanske na katoličansko (evangeličanske) vero se je povrno v Ameriki Dr. Edo Orchard, glasoviten govornik. Odpotüvao je zdaj v Anglijo, da se tü pripravi za dühovniško pozvanje. Takše so poti pravice i smilenosti bože.
     Slikanje v dalečino. Radio, šteri prinaša od dalečine glase, bo odsehmao tüdi prinašao slike, kepe. Jezuš je pravo, kak čtemo v evangeliumi, da bo antikristuš delao čüde. Zavolo tej pa, ar so poistini ne čüde, nego samo na zvünaj zvünredne reči, nieden dober krščenik ne odstopo od vere, nego ešče bole trdno bo vervao i ešče bole goreče bo lübo Boga, ki nam vsaki čas teliko novih dobrot deli.
     „Naše Duhovno Življenje“ se zove slovenski verski list, šteri je pisani v knjižnoj slovenščini i izhaja za Slovenske izseljence v Buenos Airesi v Argentini. Da se našim izseljencom ohrani vera, ga toplo priporačamo za naročitev.
                                                 Pošta.
     Kühar Štefan. Nautenil. Din 141·20 sprejeli, na novo leto spisali iz letošnje naročnine 41 Din; iz stare pa 9 Din., tak je zdaj nazaj vse plačano in naprej na pol leta. Hvala lepa za pozdrave štere pošiljate celoj Slov. Krajini; tüdi mi vas prisrčno pozdravljamo. — Bežan Jožef. G. Lendava. Uprava vam je 20 Din za novo leto računala, zato telko mate naprej plačano.
SUHE
GOBE
    kupuje po najboljši ceni Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta 5.        10-10
KÜPÜJEM
vsakovrstne
kože
vsake divjačine kakti :
                                                     koze od kune, jazbeca, lisice, veverice, zavca, tora i vse drüge po najvišjoj dnevnoj ceni. KOVAČ ŠTEFAN, Dolič, št. 25. pošta Gor. Lendava
Prezvanje.
  Podpisana izjavim, da nisem plačnica za nikše duge, štere napravi moj mož Kolman Alojz iz Satahovec 44.. Satahovci, 9. dec. 1933,
                                                                             Kolman Bara, žena.
Glasüjte v Novinaj !
Za tiskarno Balkányi Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok., Črensovci.
                                           Pred oblastjo odgovoren Jerič Ivan, dekan v Dolnji Lendavi.