169 D V E D O M O V I N I • T W O H O M E L A N D S • 5 6 • 2 0 2 2 h t t p s : / / d o i . o r g / 1 0 . 3 9 8 6 / d d . 2 0 2 2 . 2 . 1 2 @language: sl, en @trans-language: sl, en @publisher-id: id @doi: 10.3986/dd.2022.2.12 @article-type: 1.01 @article-category: S270 @pages: 169–186 @history-received: 21. 02. 2022 @history-accepted: 27. 04. 2022 * * * Ž u r n a l m e t a * * * @issue: 56 @volume: 2022 @pub-year: 2022 @pub-date: 10. 07. 2022 * * * O p r e m a * * * @avtorji: Alenka Gril, Sabina Autor, Janja Žmavc @running-header: Učenci s priseljenskim ozadjem pri pouku na daljavo v drugem valu epidemije UČENCI S PRISELJENSKIM OZADJEM PRI POUKU NA DALJAVO V DRUGEM VALU EPIDEMIJE BOLEZNI COVID-19 V SLOVENIJI Alenka GRIL,I Sabina AUTOR,II Janja ŽMAVCIII COBISS 1.01 IZVLEČEK Učenci s priseljenskim ozadjem pri pouku na daljavo v drugem valu epidemije bolezni Covid-19 v Sloveniji V prispevku predstavljamo rezultate raziskave o učinkovitih prilagoditvah pouka na daljavo za učence s priseljenskim ozadjem v drugem valu epidemije v Sloveniji. Odgovori majhnih vzorcev učiteljev (N = 29) na spletno anketo nakazujejo upad težav z opremo IKT v primerjavi s prvim valom, medtem ko so se še vedno prisotne težave, povezane z učenjem in učnim jezikom ter posledicami socialne izolacije. Učitelji so individualizirali način poučevanja in učne pomoči glede na zaznane jezikovne in učne težave ter osebne stiske. Raznojezični pristopi so se izkazali za učinkovite pri zagotavljanju inkluzivnega poučevanja v večkulturnih okoljih in bi jih veljalo krepiti tudi pri pouku v šoli. KLJUČNE BESEDE: pouk na daljavo, epidemija covida-19, učenci s priseljenskim ozadjem, inkluzivno izobraževanje, večjezičnost ABSTRACT Pupils With an Immigrant Background in Distance Learning in the Second Wave of the COVID-19 Epidemic in Slovenia The paper presents a study on the effective adaptation of distance learning for students with an immigrant background in the second wave of the COVID-19 epidemic in Slovenia. The online survey of a small sample of teachers indicates a decline in ICT equipment-related problems compared to the first wave, while learning and language problems and the social isolation effects persisted. Teachers adapted the teaching approaches and learning assistance individually to the perceived language and learning problems and personal distress of students. Plurilingual approaches prove to be effective in enabling an inclusive multicultural learning environment and should be strengthened also in the school classes. KEYWORDS: distance learning, COVID-19 epidemic, students with an immigrant background, inclusive education, multilingualism III dr. jezikoslovja; Pedagoški inštitut, Ljubljana; janja.zmavc@pei.si, ORCID https://orcid. org/0000-0003-2686-482X II mag. filozofije; Pedagoški inštitut, Ljubljana; sabina.autor@pei.si; ORCID https://orcid. org/0000-0002-6820-9666 I dr. psihologije; Pedagoški inštitut, Ljubljana; Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo; alenka.gril@pei.si; ORCID https://orcid.org/0000-0003-1547-7816 170 D V E D O M O V I N I • T W O H O M E L A N D S • 5 6 • 2 0 2 2Alenka Gril, Sabina Autor, Janja Žmavc UVOD Epidemija bolezni Covid-19 in ukrepi za njeno omejevanje, ki so spomladi 2020 vodili v zaprtje šol in izvajanje pouka na daljavo po vsem svetu, so se nadaljevali tudi v šolskem letu 2020/2021. Jeseni, v t. i. drugem valu epidemije, se je pouk v Sloveniji preselil na daljavo za več kot štiri mesece.1 Sprememba načina poučeva- nja je povzročila težave vsem vključenim v izobraževalni proces: šolam, učiteljem, učencem, staršem. Poučevanje se je namreč preselilo iz šole, kjer se pouk izvaja v formalno temu namenjenem prostoru in v neposredni socialni interakciji, v pouk na daljavo, ki se v celoti izvaja v individualnih domačih okoljih in je povsem odvisen od informacijske tehnologije in digitalnih kompetenc uporabnikov. Posebej izrazito so se težave pokazale med učenci s priseljenskim ozadjem (UNESCO, 2020),2 ki so pravi- loma že predhodno imeli slabše domače razmere za učenje (tudi manjšo podporo staršev), omejen dostop do računalnikov in interneta ter manj razvite digitalne veščine (OECD, 2020). V Sloveniji so bile težave UPO pri pouku na daljavo na eni strani podobne težavam drugih učencev iz splošne populacije (npr. Uršič & Puklek Levpušček, 2020): pomanj- kanje opreme in veščin na področju informacijske in komunikacijske tehnologije, primernega prostora za šolsko delo, podpore staršev, učne motivacije, socialnih stikov in doživljanje čustvenih stisk itd. (Gornik et al., 2020; Žmavc et al., 2020). Na drugi strani pa so se ti učenci srečevali z zanje specifičnimi ovirami za učenje, ki so bile zlasti jezikovno pogojene, npr. nerazumevanje snovi in navodil v učnem jeziku, pomanjkanje stikov s slovensko govorečimi vrstniki, pomanjkljivo znanje sloven- ščine pri starših, da bi jim ti lahko pomagali pri učenju (Gornik et al., 2020; Žmavc et al., 2020). S podobnimi težavami pouka na daljavo so se pri nas soočali tudi romski učenci (Bešter & Pirc, 2020). Kot posebej ranljivi pri šolanju v pandemiji koronavirusa so se v različnih državah po svetu pokazali otroci begunci (npr. Edmonds & Flahault, 2021; Mudwari et al., 2021; Primdahl et al., 2021). Neustrezno odzivanje šol in podpornih institucij na ovire (materialne, jezikovne in socialne), ki so UPO dodatno onemogočile vključenost v izobraževanje na daljavo v prvem valu epidemije, naka- zujejo povečanje tveganja za neenake možnosti in izide izobraževanja zanje, tako v Sloveniji (Gornik et al., 2020) kot v drugih evropskih državah (Van der Graaf et al., 2021: 91–100). Težave, povezane z novim načinom šolanja na daljavo v prvem valu epidemije, so precej raziskane, primanjkuje pa raziskav izvedbe pouka na daljavo v drugem valu. Takrat so imele šole z učitelji in učenci že precej izkušenj z uporabo informacijske 1 Šolanje na daljavo je v 1. valu epidemije potekalo od 19. 3. do 11. 5. 2020 (za učence 1.–4. razreda in zaključne razrede osnovnih in srednjih šol), za ostale učence in dijake pa do 24. 6. 2020. V 2. valu epidemije so se šole zaprle 23. 10. 2020, nižji razredi OŠ so se vrnili v šolo 22. 2. 2021, ostali pa 15. 3. 2021, vendar je za dijake pouk v šoli potekal le vsak drugi teden vse do 17. 5. 2021. 2 V nadaljevanju za učence s priseljenskim ozadjem uporabljamo okrajšavo UPO. 171 5 6 • 2 0 2 2 Učenci s priseljenskim ozadjem pri pouku na daljavo v drugem valu epidemije tehnologije. Na pouk na daljavo naj bi bili bolje pripravljeni, priskrbeli so manjkajočo računalniško opremo, izdelana so bila e-gradiva in verjetno tudi individualizirani načrti izvedbe pouka. Smernice za organizacijo pouka v času epidemije je pripravilo tudi ministrstvo (Logaj, 2020). Te domneve smo naslovile v pričujoči raziskavi z vidika subjektivnih izkušenj UPO in njihovih učiteljev s poukom na daljavo. PRILAGODITVE POUKA NA DALJAVO ZA UČENCE S PRISELJENSKIM OZADJEM Pri učencih, ki prihajajo iz drugačnega kulturno-jezikovnega okolja, lahko nespod- budno šolsko ali domače okolje izraziteje negativno vplivata na učno uspešnost in nadaljnjo karierno pot. Raziskave po svetu kažejo, da UPO v mnogih državah dose- gajo v povprečju nižje učne rezultate kot učenci, ki tudi doma uporabljajo učni jezik (OECD, 2020). Toda pri razumevanju izobraževalnega konteksta je ključno, da UPO obravnavamo kot heterogeno skupino. Razlikujejo se namreč glede na materni jezik, znanje učnega jezika (pri nas slovenščine), predznanje, pridobljeno v državi izvora, razvitost različnih sposobnosti in digitalnih kompetenc, socialno-ekonomsko in izobrazbeno ozadje družine ter z njima povezano učno podporo doma, pa tudi glede na specifične psihosocialne stiske idr. Vse te različne osebne in socialne okoliščine UPO lahko predstavljajo ovire pri učenju in poglabljajo neenakosti v izobraževal- nih izidih (OECD, 2020). Poučevanje UPO zahteva načrtovanje in izvedbo pouka, ki pripoznava njihove potenciale in pedagoškega procesa ne strukturira okoli njiho- vih šibkih, temveč okoli močnih točk, kot je denimo kompetenca v maternem jeziku (Žmavc, 2021). Zato je treba specifične potrebe in okoliščine učencev upoštevati pri individualiziranem načrtovanju prilagoditev učnega okolja in načinov poučevanja tako, da bodo pri različnih predmetih ustrezno podprle vsakega učenca posebej, mu omogočile učni napredek in razvoj sposobnosti ter osebnih potencialov na različnih področjih. Ustrezen pedagoški pristop, ki zagotavlja uresničevanje otrokovih pravic, izhaja iz koncepta inkluzije (npr. Lesar, 2019; Peček & Skubic Ermenc, 2016) kot peda- goškega načela medkulturnega izobraževanja (Lesar et al., 2012; Vižintin, 2018). V Sloveniji je inkluzivni pristop v izobraževanju UPO začrtan že na sistemski ravni, npr. z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI, 2019) in s Smernicami za vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole (Zavod RS za šolstvo, 2012), ki predpisuje njihovo všolanje v redne oddelke vrtcev ter osnovnih in srednjih šol in določa obvezne prilagoditve zanje pri učenju slovenščine kot drugega jezika, dveletno prilagojeno ocenjevanje ter možnost organiziranja pouka maternih jezi- kov in kultur, pa tudi drugih oblik dodatne učne pomoči, sicer zagotovljenih vsem učencem. Tako so formalno zagotovljene enake možnosti izobraževanja. Težave pri učenju in sledenju pouku pa povzroča jezikovna ovira (npr. Knez, 2008), saj razno- jezični pristopi v Sloveniji (še vedno) niso splošno uveljavljeni vsešolski pristopi, raven znanja učnega jezika pa UPO pogosto ne omogoča doseganja rezultatov, ki 172 D V E D O M O V I N I • T W O H O M E L A N D S • 5 6 • 2 0 2 2Alenka Gril, Sabina Autor, Janja Žmavc bi bili primerljivi z dosežki v njihovem maternem jeziku. Zato so potrebne doda- tne prilagoditve poučevanja, ki so odvisne od strokovne usposobljenosti učiteljev, njihove motivacije in senzibilnosti za različnost med učenci ter njihovih implicitnih prepričanj o poučevanju v medkulturnem okolju (Budinoska, 2017; Lesar, 2019). Za učinkovito šolanje UPO je torej treba zagotoviti celostno podporo, npr. po modelu medkulturnega izobraževanja (Vižintin, 2014), ki zajema že omenjeni področji sistemske podpore izvajanju pouka in razvijanja medkulturne zmožnosti učiteljev in učencev, privzemanje medkulturnosti kot pedagoškega načela, razvijanje medkul- turnega dialoga v šoli in zavedanja o večkulturni družbi pri vseh učnih vsebinah ob sodelovanju šole s starši priseljenci in lokalno skupnostjo. Pred desetletjem opravljena primerjalna raziskava poučevanja UPO med učite- lji v Sloveniji in na Švedskem (Lesar et al., 2012) je pri nas nakazala manj razvite podporne mehanizme na ravni lokalne skupnosti (npr. sodelovanje s prevajalci) in šolskega sistema (takrat še neurejeno učenje materinščine in slovenščine ter doda- tne pomoči pri pouku, pomanjkanje gradiv v različnih jezikih), zaradi česar so bili učenci tedaj deležni le prostovoljne pomoči učiteljev. Ti so prilagajali učne cilje, ocenjevanje in delovne liste ter jim nudili dodatno pomoč po pouku, a so se manj zavedali pomena podpiranja razvoja materinščine pri UPO za učinkovitejše učenje jezika novega okolja in učno uspešnost. Od takrat so v različnih projektih na posa- meznih šolah po Sloveniji razvijali svoje, lokalno specifične pristope vključevanja UPO v izobraževanje – npr. »Uspešno vključevanje otrok, učencev in dijakov migran- tov v vzgojo in izobraževanje« (Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik, 2008) in »Izzivi medkulturnega sobivanja« (2016–2021)3 in svoje izkušnje dobrih praks prenašali tudi na druge šole in podporne organizacije v skupnosti (npr. SIRIUS 2.0, 2017–2021).4 Nekatere rešitve so bile nedavno vključene tudi na sistemsko raven (npr. večstopenjski učni programi za učenje slovenščine kot drugega jezika, siste- mizacija pripadajočega delovnega mesta učitelja slovenščine kot drugega jezika; ZOFVI, 2019). Sistemska podpora je bila zagotovljena tudi s projektnim financira- njem izobraževanja učiteljev na področju socialnih, državljanskih in medkulturnih kompetenc (npr. projekt »Le z drugimi smo«, 2016–2021).5 Vse to nakazuje, da naj bi bile slovenske šole že pred epidemijo pripravljene na poučevanje UPO in bi lahko te prakse izvajale tudi pri pouku na daljavo. V kvalitativni raziskavi pouka na daljavo z UPO v prvem valu epidemije Covid-19 (Žmavc et al., 2020) se je pokazalo, da so na nekaterih šolah v Sloveniji učitelji prila- godili pouk tako, da so poučevanje individualizirali, zmanjšali obseg vsebin in učnih ciljev ter ocenjevanja, se osredinili na učenje slovenščine in oblikovali prilagojena učna gradiva (večjezična, slikovna in video gradiva). Pogosteje so se povezovali med sabo in prilagajali čas ter oblike komunikacije, da bi se osebno povezali z učenci in 3 http://www.medkulturnost.si 4 https://www.pei.si/raziskovalna-dejavnost/projekti/sirius 5 https://lezdrugimismo.si 173 5 6 • 2 0 2 2 Učenci s priseljenskim ozadjem pri pouku na daljavo v drugem valu epidemije njihovimi starši, jih podprli pri reševanju čustvenih in socialnih stisk ter jih spodbujali k učenju tudi skupaj s starši. Vključevanje raznojezičnih pristopov ni izstopalo kot posebna strategija pouka na daljavo. Nekateri učitelji so izvajali pouk enako za vse učence. Teh ugotovitev ne moremo posploševati, saj je šlo za raziskavo na majhnem, nereprezentativnem vzorcu učiteljev, ki poučujejo UPO v Sloveniji. Toda tudi razi- skava, opravljena v terciarnem izobraževanju v Avstraliji,6 ki je prav tako obravnavala spremembe načina poučevanja na daljavo v času epidemije koronavirusa s študenti s priseljenskim ozadjem, je pokazala, da so učitelji razvili bolj angažiran, oseben in skrben pristop v komunikaciji, ki je bil osredinjen na študente in sodelovalno struk- turiran, kar je omogočilo bolj pristne in zadovoljujoče izkušnje učenja ter spodbudilo učno motivacijo (Baker et al., 2022). Na podlagi teh pozitivnih izkušenj šolanja na daljavo avtorji raziskave predlagajo razmislek, kako jih prenesti tudi v poučevanje v neposrednih interakcijah v šoli. Tudi zato se nam je zdelo pomembno, da v pričujoči raziskavi preučimo, kakšne učinke so imele prilagoditve pouka na daljavo na UPO, ko so se vrnili v šolo po skoraj polletnem zaprtju v drugem valu epidemije. PROBLEM Namen raziskave je bil preučiti, kako učinkovito so prilagoditve pouka na daljavo za UPO v Sloveniji v času zaprtja šol v drugem valu epidemije (jesen 2020–pomlad 2021) podprle njihove specifične potrebe, ki izhajajo iz materialnih, jezikovnih in socialnih ovir v domačem okolju. Zastavile smo si več raziskovalnih vprašanj: 1. Kako pripravljeni so bili učenci in učitelji na pouk na daljavo v 2. valu epidemije glede na izkušnje v 1. valu? Katere vrste težav so se zmanjšale oz. ostale enake? 2. Kakšne prilagoditve pouka na daljavo so v 2. valu epidemije načrtovali in izvajali učitelji za UPO? Kakšne dodatne učne pomoči so bili deležni učenci? Kako so se učitelji pri podpori učencem povezovali z drugimi šolami in lokalno skupnostjo? 3. Ali so učitelji v 2. valu epidemije prilagajali pouk na daljavo UPO glede na to, kakšne težave pri pouku in osebne stiske so pri njih zaznali? 4. Kako so se učinki prilagojenega pouka na daljavo v 2. valu epidemije izrazili v znanju, komunikaciji in medosebnih odnosih UPO po vrnitvi v šolo? 6 Navajamo raziskavo iz terciarnega izobraževanja, saj druge dostopne raziskave o izobra- ževanju UPO v pandemiji bolezni Covid-19 v drugih državah niso podrobneje obravnavale sprememb v načinu poučevanja. 174 D V E D O M O V I N I • T W O H O M E L A N D S • 5 6 • 2 0 2 2Alenka Gril, Sabina Autor, Janja Žmavc METODA V raziskavi smo uporabile kvantitativni pristop, in sicer spletno anketiranje. Vzorec. Vzorec sodelujočih učiteljev je bil neslučajni, priložnostni. K sodelovanju smo preko elektronske pošte povabile učitelje iz osnovnih in srednjih šol, s katerimi smo sodelovale v projektih s področja vključevanja priseljencev v izobraževanje. Prosile smo jih, da vabilo posredujejo tudi drugim sodelavcem na svoji in drugih šolah ter UPO.7 V raziskavi je sodelovalo 29 učiteljev. Na posamezna vprašanja je odgovorilo manj učiteljev (vsaj 19).8 Večina sodelujočih je bila žensk (20), manj je bilo moških (3). Stari so bili med 20 in 65 let, največ jih je bilo v starostnih skupinah med 26 in 35 let (7) ter med 46 in 55 let (6). V šolstvu delajo različno dolgo: največ manj kot 5 let (7) ali več kot 25 let (8). Dva učitelja imata priseljensko ozadje (nista rojena v Sloveniji in njun materni jezik ni slovenski). To so učitelji različnih predmetov, ki poučujejo na osmih šolah v različnih krajih po Sloveniji, večina na osnovnih šolah (20), nekaj na srednjih šolah (4). Na njihovih šolah je med 12 in 200 UPO (M=65,3), sami pa jih poučujejo od 1 do 45 (M=13,2). Nekateri so zadolženi za pomoč pri vključevanju UPO (12) oz. poučujejo slovenščino kot drugi jezik (7). Sodelovali so tudi v projektih s področja vključevanja priseljencev v izobraževanje (17). Merski pripomočki. Pripravile smo spletno anketo. Vprašanja zaprtega tipa smo oblikovale na osnovi izsledkov kvalitativne študije pouka na daljavo z UPO v 1. valu epidemije (Žmavc et al., 2020). Vprašanja so se nanašala na zaznane težave pri pouku na daljavo v 1. in 2. valu epidemije (odgovori da/ne) in pogostost le-teh med učenci v 2. valu (odgovori v 5 kategorijah: nihče – nekateri – polovica – večina – vsi). Ocenili so tudi pogostost zaznanih osebnih stisk učencev med šolanjem na daljavo in zazna- nih učinkov šolanja na daljavo po vrnitvi v šolo (odgovori v 5 kategorijah pogostosti). Poročali so o lastnih načinih načrtovanja in izvajanja prilagoditev pouka na daljavo za UPO (odgovori da/ne) in oblikah učne pomoči ter povezovanja med šolami, ki so je bili deležni njihovi učenci (odgovori v 5 kategorijah pogostosti). Pri vseh vpraša- njih je bila dodana možnost prostega odgovora pod »drugo«. Nazadnje so sporočili še svoje osebne podatke (demografske in o delovnih izkušnjah). Postopek. Spletno anketo smo oblikovale na portalu 1ka in podatke zbirale dva meseca (24. 4.–30. 6. 2021). Udeleženci so najprej podali soglasje o zbiranju osebnih podatkov, skladno z GDPR (69 učiteljev), in nato odgovarjali na vprašanja. Veliko jih je prekinilo izpolnjevanje takoj po podanem soglasju (40 učiteljev), nekateri pa pred vprašanji o osebnih podatkih (5 učiteljev). Izpolnjevanje ankete je trajalo do 10 minut. 7 Vabilu za sodelovanje v raziskavi se je odzvalo le malo UPO (18), ki tudi niso odgovorili na vsa vprašanja, zato njihovih odgovorov ne predstavljamo v tem prispevku. 8 Numeruse respondentov navajamo pri posameznih vprašanjih; na demografska vprašanja jih je odgovorilo 23. 175 5 6 • 2 0 2 2 Učenci s priseljenskim ozadjem pri pouku na daljavo v drugem valu epidemije Za celoten vzorec smo izračunale frekvence odgovorov na posamezna vpraša- nja. Odgovore podane v 5 kategorijah pogostosti smo združile v 3 (nihče – manj kot polovica – več kot polovica) oz. 2 kategoriji (nihče – vsaj nekateri). Na tako preoblikovanih spremenljivkah smo z neparametričnimi statističnimi testi9 preverile povezanost med odgovori na dve spremenljivki ali razlike v distribuciji odgovorov na eno spremenljivko od slučajne razpršenosti. REZULTATI Težave in osebne stiske UPO med šolanjem na daljavo Ali so bili učitelji in UPO bolje pripravljeni na pouk na daljavo v 2. valu epidemije, smo preverile s primerjavo zaznanih težav v obeh valih. Učitelji (N=29) so v 2. valu epide- mije zaznali manj težav (1–10, Mo=3) kot v 1. valu (3–11 težav, Mo=6), vendar ne na vseh področjih. V 2. valu so zaznali občutno manj težav z računalniško opremo kot v 1. valu (f1=22, f2=7; χ2(29,1)=11,5; p<.001),10 enako pogosto pa težave z dostopom do interneta (f1=22, f2=15). Težave z dostopnostjo tehnologije so v 2. valu imeli le neka- teri UPO (f0=4; fpol=5; χ2(27,2)=13,6; p=.001).11 Tudi težav z uporabo aplikacij so učitelji v 2. valu zaznali manj (f1=19, f2=10; χ2(29,1)=5,8; p=.016), bodisi pri nekaterih ali pri večini UPO, le redko pa pri nobenem (f0=3; fpol=11; χ2(27,2)=6,2; p=.045). V obeh valih epidemije je večina učiteljev zaznala težave UPO z razumevanjem navodil (f1=18, f2=14) in nerazumevanjem učne snovi (f1=21, f2=20). Po mnenju učite- ljev se v 2. valu le redko kateri UPO ni soočal z jezikovnimi težavami (f0=2; fpol=12; χ2(27,2)=8,2; p=.016). Težave učiteljev zaradi pomanjkanja gradiv za samos- tojno učenje so v 2. valu skoraj izginile (f1=11; f2=3; χ2(29,1)=6,1; p=.013), medtem ko so imeli v obeh valih večinoma težave zaradi pomanjkanja gradiv v različnih maternih jezikih učencev (f1=20, f2=19). V obeh valih epidemije je tretjina učiteljev poročala o odsotnosti UPO od pouka (f1=12, f2=9), vendar so jo v 2. valu večinoma zaznali le pri nekaterih učencih (f0=6; fpol=9; χ2(27,2)=8,2; p=.016). Večina učiteljev je v obeh valih zaznala, da UPO niso redno opravljali nalog (f1=18, f2=17). Le pri nekaj UPO niso zaznali teh težav v 2. valu (f0=2; fpol=12; χ2(27,2)=8,2; p=.016). Prav tako učitelji v 2. valu le pri redkih UPO niso zaznali težav z motivacijo (f0=3; fpol=12; χ2(27,2)=6,0; p=.050) in organizacijo učenja (f0=2; fpol=14; χ2(27,2)=8,7; p=.013). Tretjina učiteljev je v 9 Uporabljene neparametrične teste navajamo pri predstavitvi posameznih vprašanj. Testne statistike navajamo le za odgovore, kjer so razlike značilne (p<.05). 10 McNemarjev test sprememb za povezane vzorce (χ2, df=1) 11 χ2-test skladnosti ocen pogostosti v treh kategorijah s slučajno razpršenostjo 176 D V E D O M O V I N I • T W O H O M E L A N D S • 5 6 • 2 0 2 2Alenka Gril, Sabina Autor, Janja Žmavc obeh valih čas za poučevanje namenila pogovorom o čustvenih in socialnih stiskah učencev (f1=10, f2=8)12. Večina učiteljev je imela v obeh valih težave z neredno komunikacijo s starši (f1=16, f2=16). V 2. valu so učitelji pri večini svojih UPO zaznali težave pri pouku, ker doma niso imeli pomoči staršev ali skrbnikov (f0=3; fpol=16; χ2(27,2)=9,6; p=.008). Polovica učiteljev je v 2. valu zaznala težave večine svojih UPO zaradi pomanjkanja možnosti za sodelovanje s slovensko govorečimi sošolci, druga polovica učiteljev pa tega ni zaznala pri nobenem ali le pri nekaterih učencih (f0=7; fpol=13). Učitelji so zaznali nekatere osebne stiske UPO (N=23). Večinoma so vsaj pri nekaterih svojih učencih zaznali nemotiviranost (f0=5; fnekaj=18; χ2(23,1)=7,3; p=.007), manjšo zbranost (f0=6; fnekaj=17; χ2(23,1)=5,3; p=.022) in neorganiziranost (f0=5; fnekaj=18; χ2(23,1)=7,3; p=.007) ter stisko zaradi pomanjkanja stikov (f0=3; fnekaj=20; χ2(23,1)=12,6; p=.000).13 Prilagoditve pouka na daljavo za UPO Pri oblikovanju načrta prilagoditve pouka na daljavo za UPO v 2. valu epidemije je sodelovala le tretjina sodelujočih učiteljev (10), večina (19) pa ne (N=29). Med tistimi, ki so načrtovali prilagoditve, jih je polovica načrtovala na individualni ravni učenca (5), nekateri na individualni ravni učitelja predmeta (3), na ravni aktivov učiteljev (3) ali na ravni šole (3), le en učitelj pa na ravni razrednega učiteljskega zbora. Prilagodi- tve so nekateri načrtovali že na začetku šolskega leta in jih izvajali tudi pri pouku na daljavo (2), drugi na začetku zaprtja šol (2) ali vsak teden (3), nihče pa etapno. Pone- kod so načrtovali prilagoditve za te učence šele v mesecu februarju (torej ob koncu zaprtja šol). Večina učiteljev je načrt prilagoditev dopolnjevala glede na spremljanje napredka učencev, mesečno ali tedensko (5). Načrtovali so prilagoditve vsebine (5), npr. individualno srečanje z razlago vsebine; metod (5); učnih ciljev (6); preverjanja znanja (5), npr. drugačne oblike spremljanja znanja, več govornega in manj pisnega preverjanja. Nekateri so načrtovali prilagoditve oblik pouka (3) ali ocenjevanja (4), npr. individualno, z dodatno razlago pojmov in praktičnih primerov; postavili nižje kriterije (minimalne standarde); manj ocen (eno na leto), samo ustno ocenjevanje; vpis samo dobrih ocen kot obliko motivacije. Večina učiteljev je prilagajala izvedbo pouka na daljavo UPO (18), le tretjina ne (10; N=28). Največ jih je izvedbo pouka prilagajalo tako, da so obravnavo snovi omejili na doseganje minimalnih standardov (12), obravnavali manjši obseg snovi (11) ali uporabljali prilagojena gradiva (več slikovnega gradiva, video posnetkov, iger, kvizov, ipd.) (11), da so na videokonferencah pri pouku v matičnem razredu UPO spodbujali k dialogu s sošolci, da bi zagotovili boljše razumevanje snovi (11), ali da 12 V kvalitativni raziskavi poučevanja na daljavo UPO v 1. valu so o tem poročali vsi učitelji (Žmavc at al., 2020), kar kaže na nezanesljivost zbranih podatkov na malih vzorcih. 13 χ2-test slučajne razpršenosti odgovorov v dveh kategorijah 177 5 6 • 2 0 2 2 Učenci s priseljenskim ozadjem pri pouku na daljavo v drugem valu epidemije so razlago prilagajali različnim ravnem znanja (10). Učence so spodbujali tudi k rabi učnih virov v njihovem maternem jeziku (8) ali uporabljali lastna gradiva, ki so spod- bujala samostojno iskanje različnih virov (8). Nekateri učitelji (7) so uporabljali ista gradiva za vse, a dopolnjena s povezavami na drugačne predstavitve obravnavanih tematik. Nekateri učitelji so pri skupinskem delu UPO razvrščali v skupine z drugimi sošolci (7). Dajali so jim različne izbirne naloge, da bi spodbujali samostojno učenje (7). Nekateri učitelji (6) so pouk občasno izvajali v sodelovanju s šolsko svetovalno službo in drugimi učitelji. Nekateri (6) so učencem ocenjevali tudi izdelke, povezane z učno snovjo (oz. spise, ustne predstavitve). Nekaj učiteljev (4) je k sodelovanju pri učenju poskusilo pritegniti tudi starše, npr. za pojasnjevanje snovi, skupno učenje slovenščine, skupne naloge za razvedrilo. Nekateri (6) so razredne ure namenili pogovoru o stiskah učencev in povezovanju med sošolci. En učitelj je učencem dodatno razlagal snov ali z njimi individualno reševal dodeljene naloge. Najpogosteje so učitelji večini svojih UPO nudili individualno učno pomoč pri opravljanju nalog rednega pouka preko videokonferenc ali telefona (f0=2; fpol=16; χ2(25,2)=12,1; p=.002).14 Le pri nekaj učiteljih so večini UPO pomagali prosto- voljci iz lokalnih društev (f0=13; fpol=2; χ2(26,2)=7,9; p=.019) ali študenti (f0=13; fpol=2; χ2(24,2)=7,8; p=.021), pri polovici učiteljev pa teh oblik pomoči ni bil deležen nihče. Nekaj učiteljev je za pomoč pri učenju za nekatere UPO angažiralo kulturne mediatorke, večina učiteljev pa ne (f0=20; fpol=20, fpol=18, fpol=17, fpol=3, fpol=15, fpol=16, fpol=13, fpol=12, f