Štev.	V Mariboru 25. julija 1887. VIII. tečaj.
l0»fl!I7
List za šolo in (lom.
Izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca, ter velja za celo leto 3 gld., za pol leta i gld. 60 kr. — Posamezne številko dobivajo se po 15 kr. —Na anonime dopise so ne ozira. — Rokopisi in na oceno poslane knjige se ne vračajo. — Spisi in dopisi naj se blagovolijo pošiljati (frankirani) uredništvu; naročnine, oznanila in reklamacije pa npravništvu: Kclserstrasse 8 t Mariboru. — Za oznanila plačuje se od navadne vrste, če se
enkrat natisne 15 kr.
- --»
Vsebina. O šolskih knjižnicah. — O gluhonemih. — Uvod v naravopisje. — Dopisi. — Razno stvari. — Listnica. — Spremembe pri uciteljstvu. — Inserati.
0 šolskih knjižnicah.
(Piše H. Podkrajšek) Da je mladini treba v prostih urah berila, katero naj jej blaži srce in bistri um, to so povdarjali šolniki vseh časov. Potrebo le-to dokazujejo nam dandanes različni ministerski ukazi počenši z onim, ki veleva, da se ima pri vsakej šoli osnovati šolska knjižnica, do zadnje naredbe ministra za uk in bogo-častje, ki zaukazuje revizijo šolskih knjižnic na podlagi versko-nravnega stališča. — Ministerska naredba z dne 12. julija 1835. 1.. št. 315 govori tudi o uravnavi šolskih knjižnic, in kar je le-lu dovolj jasno označeno, kako naj so šolske knjižnice ovnovane in kakšne naj so knjige po vsebini, ne gre dopolnjevati visoke te -miredbe, temveč hočem izpfegoVoriti le par besed ij z o žirom na splošne nedostatke pri naših šolskih knjižnicah.
Prvi pogoj dobre knjižnice je število in kakovost knjig. — Dobre knjige so redke in zato ne bo odveč, ako po več iztisov jedne dobre knjige v biblioteko vzprejmemo. Število knjig naj bo primerno številu otrok in naj v ta namen šolska oblastva skrbe. da bodo krajni šolski sveti primorani tenko leto prelimi-nirati primerno vsoto za nakup mladinskih spisov.
Kakšne knjige naj se v prihodnje kupujejo za šols ke knjižnice, določi naj visoki c. kr. deželni šolski svet, to je, on naj izda imenik vseh onih knjig, ki so sposobne za otroške roke. Ista šolska oblast naj tudi konstatuje, je-ii ta ali ona na novo izišla knjižica sposobna za šolske knjižnice ali ne; ona naj jej zabrani pot v šolo, ali pa naj jo priporoča, kar naj svedoči, da so krajni šolski sveti primorani kupiti jo.
Videč velike nedostatke naših bibliotek, sprožil sem že pred dvema letoma pri nekej okrajnej učiteljski) konferenciji misel, da se izdela imenik vseh za šolske knjižnice sposobnih knjig. Se tekom tistega leta je prišel naučni minister pl Gautsch z naredbo o reviziji šolskih knjižnic, katerej je stoprav pred kratkim sledila takozvana superevizija. — Pri reviziji so razsojali učitelji subjektivno, nekateri tudi strankarsko, in zato smo prišli v položaj, da smo eno in isto knjigo hvalili in grajali. Po mojem mnenju niti superrevizija ni odpravila teh nedostatkov, kajti odkar se je ta vršila, izišlo je zopet nekaj knjig, in jaz bi si nikakor ne upal trditi, da bodo le-te vsi učitelji ali potrdili za nakup, ali pa zavrgli..
Da se dobri mladinski spisi pomnože, skrbeti moramo pred vsem mi učitelji sami. Prav mnogo je gospodov kolegov, ki svoje duševne sile posvetujejo na literarnem polju napredku narodovemu; združiti se je treba in pre verjeu sem, da ne bo težko marsikaj doseči.
Po uzoru slovanskih naših kolegov osnujmo mladinsko knjižnico in pišimo za-njo tako pridno in korenito, kakor pišo Cehi v „Knihovno pro mladež", katero izdaja Komensko društvo, Hrvati v knjižnico za deco, katero vrlo dobro ureduje hrvatsko učiteljsko društvo. Kako delujejo Rusi za izoiniko prostega naroda, povedal je prav dobro nekov dopisnik iz Rusije v nekem dopisu v zadnjej številki „Popotnik"-ovi. Tudi nemški kolegi so nam lahko v posnemo. Jessen, Naeckler, Obentraut podajajo nemškej mladini veliko dobrega berila v smislu stroge naše šolske censure. — Prav srečno idejo je sprožilo Srnarijsko-Rogačko učiteljsko društvo s svojim prizivom do slavnih učiteljskih društev na Slovenskem z dne 21. junija t. L, da se osnuje organizovana knjižnica za slovensko mladino. Ker je ta misel imenitne važnosti za nas slovenske učitelje, prosim vse gospode kolege, da v interesu velevažne te stvari store kolikor jim je mogoče, da se podjetje čim najpreje realizuje.
Knjige naj bodo podučne in zabavne, kajti otroci ne polagajo niti tendenc v knjigo, niti ne bero med vrsticami, temveč hote le kaj več zvedeti, ali pa se zabavati. To načelo naj vodi učitelje pri spisovanju kakor tudi pri izbiravanju knjig, dokler slednjega šolska oblastva sama določevati ne bodo hotela.
Ako je knjižnica po teh načelih dobra postala, treba je gledati tudi na to, da jo pridno in primerno vporabljamo.
Knjižnice se le ondu pridno vporabljajo, otroci le ondu radi bero, kjer so si v ljudskej šoli pridobili toliko samostojne naoblaženosti, kjer je njihova miselnost toliko razvita, da beroč knjigo razumejo stavek za stavkom, da si znajo tolmačiti smer, s kratka, da vedo kaj so brali. — Zal so pa naše učilne po deželi sem in tje še take, da učenci daleč zaostajajo za tem, kar bi jim bilo treba znati. Krivde ne pripisujem niti učitelju samemu, niti ne moram učenca popolnem zavreči. Posledica nepopolne izobražbe je pred vsem mržnja do branja in nasledek temu vedno večje podivjanje.
Izkušnja nas uči, da je nravno propal človek največkrat tudi slabo nao-bražen, in lo živinska strast, katere ni mogla krotiti trdna volja vsled prepičle odgoje duha ga je zapeljala k slabemu dejanju. — Veljaven šolnik mi je pravil, da je med kaznjenci, toraj med odrastlimi ljudmi, veliko takih, ki so hodili po osem let v šolo, a ne poznajo skoro nobene črke več, tudi pisati so se odvadili. V poštev je jemati samo ljudi, ki. so jedva pred desetimi leti dovršili ljudsko šolo, toraj za časa novih šolskih postav. Slabo naobraženi so zapustili šolske klopi, in ker jim pičlo znanje šolskih disciplin ni toliko koristilo, da bi po jednej strani razumeli tiskano besedo, po drugej zopet, da bi pismeno mogli tolmačiti svoje misli, svoja čutila, polenih so se popolnoma, knjiga jim je postala gnjus, iz vedno veče nevednosti je rastla vedno veča surovost in od-urnost. Isti šolnik mi je pripovedoval nadalje, da je v šoli veliko več opravil pri ljudeh, kateri niso šole od znotraj nikdar videli, kateri so še koprneli priučiti si lepe vednosti, branja in pisanja, ki jim odpreta vrata v tempelj nadalj-nega samoizobražanja, kakor pri ljudeh, ki so vsled lastne in deloma tudi uči-
teljeve malomarnosti zgubili veselje do elementarnih ved. Pokazalo se je to vselej eklatantno, kadar je prišel srečni dan v tednu, ko je bila knjižnica odprta. Prvi so segali po knjigah oni, ki so na zdravej podlagi pridobili si prvih naukov od vztrajnega in za blagor svojih učencev vnetega učitelja.
Toraj tudi odgojevalni moment določuje vrednost dobre knjižnice. Polne police najboljših knjig, in da so še tako lepo vezane in vpisane v kataloge, no koristijo nič, ako jih nihče ne bere, in če jih bere, da jih ne ume. — Ako torej hočemo, da bodo dobro urejene knjižnice donašale dober sad, učimo naše učence pred vsem milega materinega jezika, učimo jih s premislekom brati in vsako berilno snov temeljito preštudirati. Še-le potem, kadar smo se na podlagi berila prepričali, koliko more otroški duh sam prebaviti, stopimo z otroci v knjižnico in dajmo jim berila, primernega njihovej individualnosti. Na večrazrednih šolah je vsled tega primerno, da je vsak učitelj za svoj razred bibliotekar, kajti le on bo pogodil pravo, ako si je prizadeval spoznavati nadarjenost in naravo svojih učencev.
Završujoč to razpravo priporočam častitim gospodom tovarišem prav posebno, da pripravljajo učence že v šoli za pridno vporabljanje knjižnic ter jih tako seznanijo s praktično in prekoristno stranjo branja v vsakdanjem življenju.
-4in>-
0 gluhonemih.
(Dalje.)
Glasovni jezik.
Umetni telogibni govor le gluhomutci in njih učitelji dovolj natančno razume, za sporazumevanje z drugimi ljudmi ni. Zategadelj se dandanes ali blizo popolnoma opušča ali le v začetku poučevanja (kakor narečje (dialekt) pri slušečih in govorečih prvencih) rabi. Tim skrbneje pa se goji glasovni jezik. Se pa li more gluhonem naučiti glasovnega jezika, se raznemiti? Da, samo ne po isti poti, kakor slušeč človek, po posluhu, ampak z vidom. Govorila se namreč pri vsakem glasu drugače gibljejo in postavljajo in obraz z usti dobi pri vsakem glasu drugo podobo. Izgovori n. pr. glasove a, u, m, 1, s . .. pred ogledalom in opazuj pri tem gibanje in postavljanje govoril ter spreminjanje obraza z usti, prepričal se bodeš, da se gibljejo in postavijo govorila pri vsakem glasu drugače in obraz z u^ti dobi pri vsakem glasu svojo določeno obliko. Ker se tedaj glasovi in sicer ne le posamni, drug od drugega ločeni, ampak tudi, kako slede v besedi, na obličju, ustih in govorilih tako rekoč obrazijo, to se pravi spoznajo, in ker ima gluhomutec navadno zdrava in pravilno razvita govorila, je v stanu, ne samo naučiti se, glasove, zloge in besede izgovarjati, t. j. govoriti, nego tudi na obrazu, ustih in govorilih spoznati, kaj je kdo govoril; kajti na obrazu, ustih in govorilih se čre-dijo „glasovne slike" tako, kakor slede glasovi v besedi. Alko izgovorim besedo „voda", spozna gluhomutec na mojem obrazu in ustih, da sem izpregovoril najprej glas v, potem o, za tem d, in slednjič a. Ker na koncu besede malo preneham, hitro zbere v mislih glasove v skupino (besedo), (ako ni to že med
mojim izgovarjanjem storil), in skupina zbudi v njegovi duši pojem „voda", če besedo razume.
Iz tega sledi, da moramo, ako hočemo gluhomutca razumiti, in ga uvesti v svoj jezik, tako, da mu bo, kakor nam sporazumevalno sredstvo. 1. naučiti ga besede in stavke izgovarjati, 2. govor od ust brati, da ne le drugi njega, ampak tudi on druge razume, 3. govor sploh razumevati. Da pa pride gluhonem do izgovarjanja besed, se mu morajo najprvno jezikovni glasovi izvabiti, izviti.
Pojdimo k točki
1. Izvabljanje glasov.*) Glasovi se ne izvabljajo po isti vrsti, kakor se jih n. pr. uče govoreči prvenci v prvem šolskem letu, ampak najložje izzivni se izvijejo najpred, drugi pa tira pozneje, čim težje jih je izvabiti. V slpvenščini bi vtegnil biti ta-le red primeren: h, f, a, o, u, v, b, p, d, t, g, k, m, n, 1, s, z, š, ž, c, č, r, e, i, j. Nekateri še imajo ng in nk za posebno glasove; p pa vzamejo kot bh, t kol dh in k kot gh.
Kdor hoče gluhonememu glasove izvabljati, mora natančneje poznati govorila (glasotvorni aparat) in dobro vedeti, kako so postavijo iu delujejo, da nastane ta ali oni glas.
Popisaval ne bodeni govoril (pluč, sapnika, jabolka z glasotvornicama, jezika, zob, ustnic, nosa.. ), ker se najdejo v vsaki „Somatologiji" popisana, pač pa hočem kratko popisati, kako se morajo postaviti in kako delati, da nastanejo posamni jezikovni glasovi:
h: Dobimo ga, ako poženemo sapo (brez glasu) iz pluč skoz usta, med tem ko privzdignemo zadnji del jezika ter zožimo tamkaj ustno duplino. Pri gluhomutcu se to doseže, ako se mu s palčico jezik navzdol pritisne. Iztok sape pa spozna, da drži pred ustih roko.
f: Ta nastane, če zgornjo vrsto zob na spodnjo ustnico položimo in sapo skoz vrzeli v gornji vrsti zob poženemo.
a: Usta se odpro in jezik mirno leži. Tako dobi ustna duplina podobo lijaka. Ako sedaj skoz glasilko (Stimmritze) iz pluč zrak poženeš ter glasotvor-niči (Stimmbiinder) dovolj močno streseš, glasi se ti „a". Da učenca na delo vanje sapnega jabolka pri tvorjenju a-ja opozoriš, položi večkrat njegov prst na tresečo se jabolko. Prste ene roke na tvoje, prste druge roke na svoje sapno jabelko položivši, naj potem učenec sam poskusi izgovoriti „a". Ce prvi poskus ne da glasa, poskusi v drugič, tretjič, tako dolgo, da mu ga izvabiš. V časih da gluhonem učenec slučajno (n. pr. pri igri) a, ali kak drugi glas od sebe. Ako kaj takega zapaziš, zahtevaj od njega, da ti glas večkrat ponovi in si ga zapomni.
o: Med tem ko izgovarja a, mu vzboči in okroži ustnici, in dobil boš o. n: Učenee glasi o, ti mu pa vzbočeni in okroženi ustnici od zgoraj in spodaj stisni, tako da ne bosta več okroženi ampak sploščeni.
*) Ker niso pluča vajena napenjanja, kakoršno zahteva izgovarjanje g asov, jih je treba, prej ko se prične izvabljanje glasov na tu pripravljali in vaditi, kar se stori v gluho-nemnieah s tem, da učenci novinci globoko dihajo, počasi izdihajo, močno pihajo, mehuije napihavajo ali kaj takega delajo, pri čem se pluča bolj kakor navadno napenjajo.
v: Ustnici se komaj druga druge dotikate, ali pa se f prav rahlo izgovori; tudi se dobi v, če pride učenec iz u-ja na f.
b: Nosnici se zaprete, ustnici pa močno stisnete. Sapa se zgosti v ustni duplini s tem, da se prepona (Zvverchfoll) vzdigne. Potem se na mah odprete ustnici in sapa se sumne izpahne iz ust.
p: Je krepek b, kai učenec na jačjem izpahu (sumku) sape spozna, d: Nosnici se zaprete, in usta z zobmi obeh čeljustij in jezikovim koncem zamaščijo; sapa se napne, (kakor pri b-ju) in v hipu skoz usta sune. t: Je jačji d.
g: Med tem ko učenec naglo zaporedoma d izgovarja, se mu s palčico jezik predej krepko navzdol pritisne in g se oglasi, k; Je jačji g.
m: Ustnici se stisnete kakor pri b-ju. Med tem teče sapa skoz nosnici in strese nosni krpi, kar spozna učenec, ako položi prst na nosno krpo. Da se tres krpe še ložje spozna, se lahko ena nosnica zatisne.
n: Ustna duplina se zapre spredaj s sploščenim jezikom, kateri se položi znotraj visoko na vrsto zob zgornje čeljusti (na mesto, ki je obdaja), in sapa teče skoz nos, kakor pri m-u Tukaj ng in nk, n s tim razločkom, da se ustna duplina ne zapre s sprednjim, nego zadnjim delom (korenino) jezika.
1: Sploščen jezik se dene znotraj visoko na vrsto zob gornje čeljusti (na meso, ki zobe obdaja), na sredi pa se jezik pogrezne, tako, da teče sapa prek pogreznenih jezikovih robov, katere trese pri ustnih kotih ven.
s: Zobje se približajo, brez, da bi se dotikali; konec sploščenega jezika je čisto blizo zgornjega roba zob spodnje čeljusti. Pri tako postavljenem jeziku in zobih teče nekoliko posiloma sapa iz ust.
z: Glasi se a in govorila se postavijo, kakor pri' s-ju, (z je doneč ali glaseč se s.)
š: Ustna kota se nekoliko zbližata, ustnici se okrožite ter malo na zven zavihnete; zobje se skoraj dotikajo, jezik pa stoji pred zgornjimi sekavci, brez da bi se jih dotikal.
ž: Glasi se a in ustnici, zobje in jezik se postavijo, kakor pri s-ju. (ž je doneč ali glaseč se š).
c: Je s t-jem spojen s. Učenec izgovarja t in mu pristavi s, tako da se oba glasova v eden glas, ts = c, spojita.
6: Je s t-jem spojen š. Učenec hitro zaporedoma izgovarja t in ga zveže s š-jem, kar da č = tš.
r: Jezik se ne dotika niti neba, niti dna ustne dupline, nego stoji prost v ustih. Med tem ko naglo teče sapa skoz usta, trese se prosti konec jezika tako, da neprestano in enakomerno od neba odhiteva (odleteva). Da se pride do r-a (r je namreč zelo težko izvabiti), da se učencu naglo izgovarjati d, od katerega se dospe do dr-a in po časi do čistega r-a. Eazen jezičnega imamo še gollni r, kateri nastane, ako se treseta nebna obloka. Nekateri ljudje le tega izgovarjajo.
e: Jezik se na sredi vzboči, konec se rahlo dotika zob spodnje čeljusti na notranji strani, ustna kota stopita nekoliko nazaj in ustnici se priležete zobom; zdaj se vzdigne jabolko, in sapa, ki trese glasotvornici, teče skoz skrajšano in na sredi zoženo ustno duplino.
i: Kakor e, samo stopita ustna kota še bolj nazaj, ustnici se tesneje pri-ležete zobom, jezik se bolj vzboči in jabelko se više vzdigne. Pri i-ju znatno vztrepeče glava na temenu. Jezik učenec vzboči, ako se mu konec (jezika) s palčico nazdol pritisne, jabelko pa vzdigne, če se mu v to s palcem malo pomaga. Pred vsem pa je treba, da učenec, prst na učiteljevo goltno jabelko po-loživši, opazuje, kako stopi jabelko pri i-ju in e-ju više.
j: Kakor i, samo da mora, kadar se veže s samoglasniki, brez prenehlaja preiti v samoglasnik, se tako rekoč v njega zljiti.
Izvabljenje glasov je na videz lahko in priprosto, v resnici pa prav težko. Teorija sicer določno pravi, tako in tako se morajo postaviti govorila, ta ali oni glas, je pa tako vravnati, je včasih silno težko. Pri največi spretnosti učitelja se pri nekaterih gluhonemih nekateri glasi sploh ne dado dobiti čisti, tako da je prav za prav malo raznemenih gluhomutcev, ki bi vse glasove razločno izgovarjali; skoraj vsak izreka ta ali ta glas nepopolno.
Na tem mestu hočem tudi kar omeniti, da govori raznemen gluhomutec enolično, včasih hrskavo in neprijetno, ne blagoglasno, kakor slušeč človek, kajti on ne sliši svojega govora in ne more voditi, enako slusečemu, svojega glasa; govorila delajo tako rekoč, kakor stroj brez čuta.
Ko je (nov) glas izvabljen, ga mora učenec večkrat zaporedoma izgovoriti, da si ga zapomni. Dalje pa se postopa pri obravnavi glasa, kakor v pisalno-
bralni metodi pri polnočutnih prvencih.	(Dalje sledi.)
-»»—--
Uvod učenčev v troje kraljestev prirode.
Z ozirom na berilo štv. 126. „Trojno kraljestvo prirode" III. B. str. 138.
Metodično obravnaval P. R.
Česa potrebuje človek, da more živeti ? (Hrane, živeža). Kateri je naš naj-navadnejši živež? (Kruh) Iz česa je kruh? (Kruh nam mati pečejo iz moke). Kje pa dobijo mati moko? (Moko mlinar semelje iz žita). Kaj je mlinar? (Mlinar je rokodelec).
Imenujte še druge rokodelce! — Kje melje mlinar? (V mlinu). Kje dela kovač? (V kovačnici). Kje kolar? (V kolarnici) itd. Vsak rokodelec mora imeti za izdelovanje svojih izdelkov poseben prostor. Ta prostor je njegova „delal-niča". Imenuj kovača, kolarja, mizarja R.!
J —ov oče so mizar. Jaz pridem k njim in njim naročim, da mi naredijo mizo. Kaj pa morajo oče imeti, če hočejo mizo narediti? — Kako se imenuje reč, iz katere se kaj izdeluje? — roba, tvarina, snov! Kako se imenuje roba, iz katere izdeluje čevljar čevlje? Kako se imenuje, roba, katero potrebujejo za svoje izdelke lončar, sodar, kovač itd.? Dobro, rokodelci potrebujejo tedaj v izdelovanje svojih izdelkov robo, tvarino ali snov? česa pa jim je še treba, da morejo izvršiti svoje delo? Orodja. Cesar še tedaj vsak rokodelec potrebuje razven robe? Rokodelec tedaj mora imeti .orodje in robo!"
Od kod dobi krznar kože, ki jih izdeluje? Od živali. Od kod svečar vosek za sveče in strd za medico? Od bučel. Od kod tesar les za bruna? Iz
gozda? Od kod vrvar predivo za vrvi? Kje dobi kamnosek kamne za svoje spomenike? V zemlji. Kje opekar glino za opeko? Tudi v zemlji.
Je-li kraj, kjer si dobivajo krznar, tolčar, tesar, vrvar, kamnosek, opekar in drugi rokodelci svojo robo, kaka shramba? Ne. Res, navadna shramba, takšna, kakoršne imajo ljudje, to ni. Vendar je pa prostor, kjer se nahajajo te tvarine v preobilni meri, tudi nekaka shramba, veliko skladišče. Kdo jo je napolnil s toliko raznimi tvarinami? Ljubi Bog.
Vidite, dragi moji! Bog nam je pripravil vso to robo ter jo postavil v ono veliko shrambo, čiji strop je lepo, modro nebo, njen pod zemlja, ki je v spomladi kaj lepo pisana, v zimi pa z belo odejo pokrita. Po dnevu razsvetljuje to veliko božjo shrambo ona velika luč — solnce, po noči mesee z majhnimi lučicami — zvezdami. V to veliko shrambo je Bog del toliko robe, toliko mnogovrstnih tvarin, da najde človek, če si hoče, v tej veliki shrambi, česar potrebuje. Kako lepo nam pravi pregovor: Za pridnega je pod vsakim kame-nom kos kruha, ali
„Priden človek ima kruha, Glad mori samo lenuha."
Še lepše pa nas opozarja pesnik Vodnik na bogate zaklade v božji shrambi z besedami, ki se glase:
Slovenec! Tvoja zemlja je zdrava, Za pridne nje lega naj prava, Polje, vinograd, gora, morje, Ruda, kupčija tebe rede.
Ta velika in bogata shramba se imenuje: „Priroda". Vse v njej nahajajoče se reči, pa se imenujejo rprirodnine" ali „prirodna telesa". Imenujte mi nekatere prirodnine ali prirodna telesa! (Drevesa, zelišča, kamenje, živali itd.)
Zakaj ne smemo krta preganjati ? Ker nam koristi. Zakaj je treba ruja-vega hrošča zatirati? Ker je škodljiv. Zakaj sejemo žilo? Ker dobimo od žita naš vsakdanji kruh. Zakaj ne smemo zobati volčjih jagod. Ker so strupene. Čemu lomijo po gorah apnenik? Da ga porabijo kot zidni kamen ali da žgo iz njega apno. Čemu dobivajo iz zemlje živo srebro? Da polnijo z njim toplomere in tlakomere, da ga rabijo kot zdravilo itd. Kaj pa so krt, rujav hrošč, žito, volčja jagoda, apnenik, živo srebro? So prirodnine ali prirodna telesa? Otroci, iz navedenih slučajev razvidite, da je človeku potrebno, da pozna prirodnine. Oemu je tega treba? Zato, da more potem prirodnine v svojo korist obrniti. Učili se bodemo toraj prirodna telesa spoznavati, da jih bodete dobro poznali ter v svojo korist obračali. Kako pa bodemo imenovali učni predmet, ki nas uči prirodnine spoznavati? Pomnite! Ta učni predmet se imenuje „pri-rodopisje" ali „pr i r od opi s".
Ponavljanje: Kaj je priroda, prirodno telo (prirodnina) in prirodopisje?
Imenujte mi še enkrat nekatera prirodna telesa! (Konj, krava, svinja, mačka; črešnja, sliva, hruška; kreda, železo, kamen). Imenovali ste med drugimi prirodninami tudi mačko; oglejmo si to prirodno telo nekoliko natančneje.*)
*) Če ima učitelj natlačeno mačko, lahko jo postavi na mizo neeneem v opazovanje, če ne, velja tudi podoba.
Povejte mi, kaj ste uže zapazili na tej prirodnini! (Mačka ima glavo, vrat, tiup, vep in četiri noge.
Pomnite! noge imenujemo tudi „zunanje ude". Ogledite si sedaj mačkino glavo natančneje! Kaj ima mačka na glavi? (Oči), čemu služijo mački oči? (Z očmi mačka gleda). So li oči mački neobhodno potrebna? (Ja, sicer si ne bi mogla živeža iskati). Kaj mislite, so-li očesa kako orodje? (Oči so gledalno ali vidno orodje, gledalo ali vidilo, tudi vidni organ). Povej nam še enkrat, čemu so mački oči, P! (Z očmi mačka vidi). (To učitelj zapiše na tablo, kakor je spodej označeno!) Si ti še kaj druzega videl na mačkinej glavi S! (Ušesa). Cemu so mački ušesa, Z? (Z ušesi mačka sliši). Se zapiše na tablo. So-li tudi ušesa kakovo orodje, kakov organ, T? (Ušesa so slušalno orodje, slušalni organ, slušalo). Kaj pa si ti še zagledal na mačkinej glavi, U? (Nos). Cemu služi mački nos, O? (Z nosom voha). Se zapiše na tablo. Kako boderao imenovali ta organ, orodje, R? (Vohalno orodje, — organ vohala). Kaj pa ima mačka v gobčeku, F? (Jezik). Cemu je mački jezik, S? (Z jezikom mačka okuša). Res je; li ti tudi z jezikom okušaš hrano? Kaj ti pove jezik, če juha ni dovolj slana, kava ni dovolj sladka? Cemu je tedaj mački jezik? (Z jezikom okuša, on ji je okušalo. Se zapiše na tablo.
Ponavljanje: Imenuj nam še enkrat organe, katere ima mačka na glavi, N! (Oči, ušesa, nos in jezik). Ima li tudi človek te organe, M? Ima li vsak človek vse te organe ? Kako imenujemo človeka, kateremu manjka vid ? Kako pa onega, kateremu manjka sluh? Človek, ki je gluh, je tudrnem, ne ve govoriti, in take ljudi imenujemo „glunoneme". Slepec, kakor gluhonemak, oba sta velika ubožca, posebno prvi. Ste vže kedaj 'videli berača — slepca? Kako vendar tako siroče darove, katere dobiva, spoznati more, saj ne ve, dobi li krajcar ali desetico; ali kaj stori, če si hoče kaj kupiti ? (Slepec denar potipa). Prav si jo zadel, res je tako! S čim pa tipa, A? (Tipa 8 prsti). Pomnite! tipamo s celim telesom, vendar najbolje in najložje s prsti, kajti na koncu prstov imamo najfinejši tip. Prsti, kakor tudi cela človeška koža so tedaj tipalno orodje ali tipalo. Kaj spoznamo s tipanjem? S tipanjem spoznamo, je-li kaj okroglo ali oglato, trdo ali mehko, golo ali kosmato itd. Tipa tudi mačka? Da in sicer s tačicami, z jezikom in z brkami — mustačami, ki stoje okolu gobca. „Mačka tipa z mustačami in celim telesom"; se zapiše na tablo!
Ponavljanje: Slišali smo, da more mačka videti, slišati, vohati, okušati ter tipati. Te njene sposobnosti se imenujejo njeni čuti. Koliko čutov ima tedaj mačka? Pet. Imenuj je R! Vid, sluh, voh, okus, tip. Vid je tedaj sposobnost videti, sluh sposobnost slišati, voh sposobnost vohati, okus sposobnost okušati, tip sposobnost tipati. S čim vidi, sliši, voha, okuša in tipa mačka? Z očmi vidi, z ušesi sliši, — — — — — — s telesom tipa. Deli telesa, s katerimi mačka vidi, sliši, voha, okuša in tipa, se imenujejo njeni čutni organi ali čutila. Imenuj čutila M! Oči, ušesa, — — — vse telo. Imenuj čute S! Vid, sluh, — — — Eden bo imenoval čut, drugi pa čutilo, ki mu služi. A in L: Vid — oko; sluh — uho; voh — nos; okus — jezik: tip — vse telo. — Imenuj druge prirodnine, katere imajo tudi petero čutov K! Pes, orel, kača, ščuka itd. Čuti pa niso pri vsaki čutni prirodnini enako razviti, pri nekaterih je ta, pri drugih spet drugi čut ostreji. Kateri čut je naj-
ostreji pri mački? Vid. Pri psu? Sluh in voh. Pri orlu? Vid in sluh. — Tudi človek ima petero dobro razvitih čutov. Imenuj je L! Imenuj čutila B!
Sedaj pa še opazujmo ostale dele mačkinega telesa! Imenuj nam jih Z! (Vrat, trup, rep in noge). Čemu služijo mački noge C! (Da hodi s kraja v kraj, s kratka, da se premika). So-li noge tudi kakšno orodje? (Noge so pre-mikovalno orodje). Tudi to bom nam na tablo zapisa). Učitelj zapiše: „Mačka se z nogami ali premikovalnim orodjem premika".
Kako smo rekli v začetku, česar potrebujemo, da živimo S? (Živež). Potrebuje li tudi mačka živeža? čemu-li M? (Da se živi, se hrani in raste). To si zapišimo tako-le na tablo: „Mačka potrebuje hrane (živeža), da se živi (se hrani) in da raste". Kateri deli sprejemajo hrano? Usta, požiravnik, želodec, čeva. Kako lahko mačko imenujemo, ker živi T? (Mačka je žival). Se zapiše na tablo. — Beri nam sedaj s table, kar smo si o mački zapisali L! (Učenec bere: „M ač k a ima čutila: oči, ušesa, nos, jezik, vso telo; čuti, vidi, sliši, tipa, voha, okuša; se z nogami ali premikovalnim orodjem premika, kadar hoče; se prostovoljno giblje; potrebuje hrane, da se živi in da raste, je žival. Pomnite! Deli telesa (orodja), s katerimi mačka čuti, se premika, sprejema in uporablja hrano, se imenujejo organi. Zato rečemo: „mačka je orga-nično prirodno telo". Napisani znaki poiščejo se še na drugih tovrstnih prirodninah (živalih).
Sedaj še bomo pa neko drugo prirodnino tako opazovali, kakor smo poprej mačko. Vzemimo črešnjo. Ima li črešnja tudi pet čutov, kakor človek, mačka, konj i. dr. živali, katere vže poznamo? Ne, črešnja ne vidi, ne sliši, ne voha, ne okuša in ne tipa; ona nima ni oči (za gledati), ni ušes, ni nosa, ni ust, ni tipalnih organov. Kateri pomen imajo tisti deli črešnje, ki se očesa ali brstje imenujejo? Iz njih se razvije cvetje ali listje.
Katero orodje smo našli pri mački za čuti P? (Premikovalno) Se-li more črešnja prostovoljno premikati s kraja? (Ne.) Ima tedaj črešnja premikoval-nega orodja — noge V? (Ne).
Kaj smo za tem našli o mački? „Mačka potrebuje hrane, da se živi in raste"). Je-li bila R ova črešnja pred 20 leti tako velika, kakor je danes M? Zakaj je sedaj večja, nego je bila takrat F? (Ker je večja vzrastla). Res je, mi pravimo, črešnja raste, žito raste itd. Kaj stori, da živali rastejo N? (Hrana).*' Prav je tako, hrana to stori. Iz tega pa sklepamo, da tudi pri čerešnji neka „hrana" napravi, da drevo raste. Ali ste vže videli, kaj oče vsako jesen okoli dreves narede V? (Jamice izkopajo.) Kaj pa denejo v te jamice R? (Gnoj.) Vedite! ta gnoj je črešnji hrana, kakor tudi hrana drugim enakim prirodniin telesom. Kaj bodemo tedaj mogli črešnji pripisavati? (Čerešnja potrebuje hrano, da raste in se ne posuši. To se zapiše na tablo! In kaj smo še na zadnje mački pripisali T? (Da je žival). Bomo li to tudi črešnji mogli pripisati F? Ne. Namesto da bi rekli, črešnja živi, bomo rekli, ona raste; ona je rastlina. To so zapiše na tablo! — Beri nam sedaj s table, kar smo si o črešnji zapisali B! (Učenec bere: „črešnja ne čuti, se prostovoljno ne pregiblje, potrebuje pa hrano, da raste: je — rastlina!") O ma>'ki smo rekli, da je organično telo; moremo to trditi ludi o črešnji? Učenci bodo rekli „ne". Pač, tudi črešnja je organično telo; saj ima tudi svoje dele ali organe. Imenuj jih nekaj R! Kore-
s
nine, deblo, veje, mladike, listje, cvetje, les, skorja. Dobro, črešnja je organično (iz delov sestavljeno) prirodno telo, a manje organov ima, kakor mačka.
Še druge vrste prirodnina je kamen, kakoršnega najdete na cesli. Čuti li kamen in ima čutila. Nič ne čuti in nima nobenega čutila. (Op. Učenci imenujejo več vrst kamenja, pa ker jih drugače ne poznajo, imenovali jih bodo po tem, čemu nam služijo, n. pr. apnenec, zidni kamen, kresilni kamen itd. Učitelj naj bo s tem zadovoljen!) Je-li kamen kateremu onih teles, ki smo jih do sedaj opazovali, podoben? Ne. Kaj bodemo tedaj o kamenu rekli F? Kamen nima nobenega čuta — ne čuti, se ne premika, ne raste in zato ne potrebuje hrane, povekša se včasih le od zunaj. Ees, on povekša se tako, da se ga enaki deli, kakor n. pr. pesek, zemlja i. dr. primejo, na njem ostanejo in ga store večjega in debelejšega. Povej še enkrat lastnosti kamena R! Katere organe smo našli na kamenu S? (Nobenih). Je tedaj kamen organično telo T? (Kamen je neorganično telo). Tedaj tudi ni žival ne rastlina; pomnite! kamen je rudnina. Povejte druge rudnine! Zlato, železna ruda, glina, kamena sol itd.
Kako tedaj razdelimo vsa prirodna telesa — prirodnine? G? (V živali, rastline in rudnine). Pomnite! prirodnine delimo na tri kraljestva: živalstvo, rastlinstvo in rudninstvo! Povej lastnosti živali, rastlin, rudnin!
Prirodna telesa:
Mačka	Crešnja	Kamen
čutila — čuti		
oči — videti \ ušesa — slišati / vso telo — tipati ( nos — voha j jezik — okuša se z zu- \		
naniimi ] udi gib- / f P1:0" ljeinpre- ^J"0 mikoval-U,blJe/n nimi udi ] Prem,ka premika, potre- \ buje hra- / potre-ne, da i buje živi in \ hrane raste	potrebuje ) , , . hrane, potrebuje da raste ) bl'ane	ne raste, \ se le od } 86 od z»" zunaj po- \ naJ ,P°vek" vekšuje J šuJe
je: , / žival*)	j«: rastlina*)	je: rudnina
Imenujte mi več živali I (Pes, mačka, svinja, koza in dr.) Imenujte mi več rastlin! (Crešnja, sliva, hrast, trava, osat itd.) Imennjte mi več rudnin! (Železo, žveplo, kreda itd.)
*) Na višji stopnji, za katero je la tvarina odmerjena, bi se smelo kot. znak živali in rastlin — menimo — tudi povedati, da se plodijo.	Uredništvo.
Dopisi.
Središče, dne 20. julija 1887. Skupščine, kojo je imelo Ormoško učiteljsko društvo dne 7. t. rn. pri Velikej nedelji, udeležilo se je razun 15 udov tudi nekaj Velikonedeljske gospode. — Po prečitanju zapisnika o zadnjem zborovanju in objavi društvu došlih pisem, razpravljal je gosp. Košar o vprašanju „Jeli res, da popačenost šolske mladeži narašča, ako da, kje so njeni vzroki in kako je odstraniti?"
V precej obširnem in dobro premišljenem govoru dokazal je poročevalec, da so tožbe o pojemanju moralnosti pri našej šolskej mladimi, ki se v sedanjem času tako pogosto slišijo — pretirane, neopravičene: Jedro ljudstva ni slabše postalo in mladina je kakoršna je bila, kakoršna je in bode. Pri dokazovanju vidnega propada moralnosti mladine ter ljudstva sploh navaja se tako rada statistika razbojnikov in hudodelnikov ter se dokazuje, kako njih število od dne do dne narašča, a ne pomisli se, da tudi število ljudstva postaja vedno večje in da gojitva justiee v prejšnjem času ni bila na stopnji sedanje. Koliko zlo-činstva in hudodelstva ostalo je v prejšnjih časih nepoznato, medtem ko dandanašnji najmanjši prestopek pravičnosti ne odteče. —
Tej razpravi dostavil še je g. Kosi (jun.) par besedij in teza g. poročevalca, glaseča se »Tožbe o pojemanju moralnosti naše šolske mladine so neopravičene; vrše se v tem obziru res čudni, pomilovanja vredni dogodlaji, a ti v obče niso ne novi in tudi se ne vrše bolj pogosto kot y prejšnih časih" — se vsprejme.
Omeniti še moram, da so si pri tej seji izvolili navzoči gosp. Rakuša, da bode društvo pri glavnem letošnjem zboru Staj. uč. zaveze v Radgoni zastopal. Ker ni bilo nobenih nasvetov, zahvali se predsednik g. poročevalcem in vsem ki so se zborovanja udeležili, za njih trud ter s trikratnim „živio" do presvitlega cesarja zaključi zborovanje. Po odpevanju veličastne cesarske hymne podali smo se k skupnemu obedu. — Prihodnje zborovanje bode dne 4. avgusta v Ormožu, ker se bode pri tem zborovanju razpravljalo med drugim tudi II. vprašanje iz vsporeda letošnje uradne konference, nadejati se je zopet mnogobrojue udeležbe.
A. K.
Iz Celovca. Rojaki! Dne 21. avgusta t. I. obhajala se bode na slovenskem Koroškem slavnost, katerej enakih imamo le malo zaznamovanih v našej zgodovini. Dika naša, starosta koroških Slovencev, neutrudljivi prvoboritelj in rodoljub slovenski, slavni naš rojak p reč. gosp. profesor Andrej Einspieler daroval bode v ta dan svojo zlato mašo v rojstnem kraju v Svečah v Rožni dolini na Koroškem.
K tej slavnosti, slavna društva slovenska in dragi rojaki Slovenci, vabimo Vas danes najuljudneje. Udeležite se te pomenljive slavnosti v mnogobrojnem številu, da moremo združeni z Vami dostojno počastiti onega moža, ki je vse svoje življenje posvetil v to, da bi koristil milemu našemu narodu slovenskemu. — Voziti se bode treba do Celovca po železniei in od tukaj z vozovi dalje čez Bistrico v Sveče, kamor je vožnje kake 3 ure, pešhoda pa čez 4 ure. — Gorenjci iz Kranjskega imajo najboljši in najbližnji pot čez hrib „Kočno".
Podpisani odbor prosi tedaj vsa ona slavna društva in posameznike, ki se želijo udeležiti slavnosti in pridejo do Celovca, da se blagovolijo prej ko prej, najdalje pa do 6. avgusta, oglasiti za prostore, da bodo mogoče o pravem času oskrbeti dovolj voz za vse udeležence. — Vožnja na priprostih kmetskih vozovih stala bode tje in nazaj za osobo 1 gld. 20 kr. — Ravno tako se je oglašati do gori navedenega časa vsem onim, ki želijo udeležiti se banketa.
Natanjčneje se bode naznanilo v kratkem po tiskanih vabilih in programih, kakor tudi po raznih slovenskih časnikih. Pisanja, slavnost zlatomašnika Einspielerja zadevajoča, naj se pošiljajo tajniku slavnostnega odbora pod naslovom: Janez \Vieser, župnik E1 i z abe t i n s k eg a samostana v Ce-
lovcu, kateri bode tudi vsaki čas pripravljen, radovoljno dajati pojasnila na razna vprašanja.
Bratje! Zanašamo se na Vašo udeležbo; pridite k nam, da se skupno z našim slavljencem veselimo; slednji pa naj tudi vidi, kako slovenski narod spoštuje in čisla svoje zaslužne može. Na svidenje!
V	Celovcu, 14. julija 1887.
Slavnostni odbor:
Dr. Valentin Nemec, kanonik, konzistorijalni svetnik in dekan pri Sv. Hemi, predsednik.
Matej Šervicelj,	Janez Wieser,
knezoškof. svetov, in komendator na Reberci, župnik Elizabetinskega samostana, podpredsednik,	tajnik.
S Krškega okraja. (O k r a j na u č i t e 1 j s k a k o n f e r e n c i j a.) Učiteljstvo Krškega okraja je imelo svojo običajno letno konferencijo pod vodstvom okrajnega šolskega nadzornika, g. profesorja J. Vodeb-a v 30. dan meseca junija v Krškem šolskem poslopju. Namestnikom je gosp. nadzornik imenoval g. nad-učitelja Grčar-ja z Mokronoga. Perovodjema sta bila voljena g. učitelj Leveč iz Radeč in gospica učiteljica Šmitik iz Boštanja,
O stanju šol, o napredku pouka sploh in v obče je poročal g. nadzornik ter se je, kar se tiče tega — izvzemši par šol — prav povoljno izrazil. Temu poročilu je sledil govor g. Gabršek a „o individualnosti otrok". Med drugim je omenjal, da je učiteljeva dolžnost spoznavati individualnost posameznega otroka kajti le potem zamore šolnik vspešno postopati, ako on dobro pozna duševna in telesna svojstva slehernega mu v pouk in vzgojo izročenega otroka. Se ve, da v ta namen potrebuje obilo časa za opazovanje in študiranje pri šolskih otrocih. Potem je navajal razne individualne strani otrok, kakor se pojavljajo v šoli in v življenju. Kazal pa je tudi način, kako se je učitelju pri tem ravnati.
„Štiri letne čase", na podlagi dotičnih sestavkov v berilih, obravnaval je praktično za vse skupine g. Cepuder.
Na to so se določile knjige in berila za prihodnje šolško leto. — O stanju, o uporabi in o računu okrajne učiteljske knjižnice je poročal gosp. Gabršek.
V	stalni odbor okrajne učiteljske konferencije so bili voljeni gg.: Bezlaj, Gabršek, Medič in Ravnikar; v odbor okrajne knjižnice pa gg.: Abram, Cepuder, Lapajne, Medič in gospica Mihel.
Od posameznih nasvetov naj omenim jednega in sicer: meščanski učitelj g. Bezlaj je predlagal spremembo velicih počitnic, kakor je bilo učiteljstvo že sklenilo pri lanski konferenciji, a letos je bilo ono — ne vemu čemu? — družili misli in predlog je propal. —
Konečno se g. nadzornik zahvaljuje gospodoma poročevalcema za trud, kakor tudi vsem drugim — zlasti navzočemu g. okrajnemu glavarju, ki je skupščino počasti! s svojo prisotnostjo ter zaključi konferencijo s trikratnim „živio" na presvitlega vladarja. — Za vzorno in nepristransko voditev zborovanja se je v imenu učiteljstva zahvalil gosp. nadzorniku g. Grčar.---
Občni zbor „Pedagogiškega društva" na Krškem je bil dne 30. junija t. 1. ob 2. uri popol. na vrtu g. Gregoriča v Krškem. Predsednik g. Gabršek otvori zborovanje točno ob napovedani uri, predstavi vladnega zastopnika okraj nega glavarja g. Weiglein-a ter prav prisrčno nazdravi vse došle prave in podporne ude. Omeniti mi je, da so nas pošastih tudi gg. učitelji iz sosednje Štajarske. Tudi je bilo dosti druzega občinstva prišlo k zborovanju. Najprej so se rešili nekateri dopisi, sosebno dopis;„Šmarijsko-Rogaškega učiteljskega društva" o zadevi „organizovane knjižnice" za mladino. Društvo pritrjuje navedenim točkam ter bode najbolje podpiralo to zadevo.
O društvenem delovanju preteklega leta je poročal društveni tajnik g. Ravnikar. Obširno poročilo o delovanju društva minulega leta je tiskano v letošnjem
„Pedagogiškem letniku". Kdor se zanima za to koristno društvo, lahko se prepriča iz poročila v „Letniku", da odbor ni rok križem držal, temuč je marljivo deloval, na razvoju društva. V tem smislu bode društveni odbor tudi v prihodnje deloval, namreč: v „vsestranski razvitek slovenske pedagogične literature"; „z združenimi močmi" mu je in ostane geslo.
O dohodkih in izdajkih je poročala blagajničarica gospica Wesner-jeva. Z ostalimi društvenimi novci se bodo nekoliko prokrili stroški, ki smo jih imeli z izdajo „Pedagogiškega letnika". Račune so pregledali in v redu našli gg.: Abram. Grčar in Lunder.
V društveno vodstvo (odbor) so bili voljeni enoglasno stari odborniki gg.: Bezlaj, Gabršek, Lapajne, Lunder, Medič, Ravnikar in gospica Wesner. Le-to je med sabo volilo za predsednika g Gabršek-a tajnik je g. Ravnikar, blagajni-• carica gospica Wesner, pevovodja gosp. Medič, ostali pa ostanejo kot odborniki.
Letni donesek za prave in podporne ude ostane še zanaprej 1 gld. Tu mi je omeniti, da tisti gospodje, ki so k društvu pristopili in tudi ze „Pedagogiški letnik", prejeli, pa letnine še niso poslali, prosijo se prav vljudno taisto za minulo in za tekoče leto poslati, kajti stroški, ki smo jih imeli z izdajo knjige, so veliki! Tudi prosimo vse gospode in gospodičine, da bi zraven priložili 5 kr. več za poštnino.
Po nasvetu tajnikovem se je sklenilo, da ostane knjigam ista cena. kakor jo je bil odbor že poprej provizorično določil in sicer 1 gld. 40 kr. za »Letnik", 80 kr. »Vzgojeslovje" in 30 kr. ,,Pouk o črtežih". Po pošti 5 kr. več.
Za tem je sledilo izvrstno predavanje deželnega potovalnega učitelja in tajnika c. kr. kmetijske družbe, gosp. Gustava Pirca: „Kako je šolski vrt urediti in obdelovati?" Govoril je jako obširno in zanimivo ter je nas iznenadil z veselo novico, da dobimo kmalu knjižico, spisano v ta namen, ki jo je zaukazalo tajniku kmetijske družbe sestaviti vis. c. kr. poljedelsko ministerstvo, katera bode učiteljem dobro došla za vporabo.
Izmed nasvetov sta se vsprejela: a) Odbor „Pedagogiškega društva" naj pošlje na visoko učno ministerstvo prošnjo za dva meseca trajajoče velike šolske počitnice na vseh ljudskih šolah in b) prošnjo do slavnega deželnega zbora za reguliranje učiteljskih plač — oziroma popravo sedanje šolske postave (Vesteneck-ove šolske novele).
Na to predsednik g. Fr. Gabršek zborovanje sklene s trikratnimi „slava"-klici na našega preljubljenega vladarja Frana Josipa I.
Po zborovanju so nas v počastili s svojim pohodom gospoda deželna in državna poslanca Pfeifer in Suklje in predsednik Krškega krajnega šolskega sveta g. dr. Mencinger.	—r.
Iz Krasa, 13. julija 1887. (Z b o r o v an j e u č i t. društva za sežanski okraj). Po sklepu odborovem je zborovalo naše, za delo in napredek vneto društvo, 7. julija t. 1. ob 9. uri dop. v prostorih narodne šole v Sežani. Točno ob določenej uri smo se zbrali pred šolsko sobo III. razreda, kjer nas je pričakoval vrli naš sotrudnik g. Matko Kante. Bilo nas je 19 in sicer U učiteljev in 5 učiteljic. Podali smo se v šolsko sobo in po zvršenej skupnej molitvi je pričel g. Kante poučevati svoje učence o dopolnilu v 2., 3. in 4. sklonu in s predlogom. Za dobrih 40 minut se je s poukom prenehalo, otroci so se podali v lepem redu proti domu in po kratkem odmoru stopi naš vedno mladostni predsednik k šolskej mizi ter nas s kratkim, a jedernatim ogovorom prisrčno pozdravi. Lepo ga je bilo slušati! Osobito nas je ganolo, ko nas je s prosečim glasom opominjal, naj opustimo abotno pisarenje po političnih časnikih o zadevah. ki tičejo naš stan.
Njegovemu opominu sta dala povod dva učitelja, ki sta o zadnjem zborovanju v Divači marsikaj kvasila, kar biv lahko spodkopalo še to betvo ogleda, ki ga učiteljstvo vživa med Kraševci. — Čuditi se je, da g. urednik »Edinosti"
sprejema v predale svojega lista take „stvorbe idealov". Bolje bi bilo, ko bi vse v koš vrgel in g. dopisune podučil, kaj je umestno in kaj ni umestno.
Končavši predsednik svoj pozdrav, vabi vse navzoče, da se vdeleže naslednje točke t. j. kritikovanja pouka s plodonosno pazljivostjo. Vsled Luk—ga predloga se izbere g. K—šič glavnim kritikarjem. Kritika K —šičeva je bila jedernata, opira- » joča se povsem na paed.-didakt. pravila in za g. K—ta, kakor je v istini zaslužil, laskava. Vsi smo se ž njo vjemali, in kaj bi se ne: K—te je mož na svojem mestu in je poleg vseh dobrih lastnosti, ki je poseda, tudi skromen. V prospeh šolstva ga želimo še večkrat videti med šolsko mladino. Na z dar M—ko! —
Za tim nastopi g. S — 1 j in predava o risanju v osnovnih šolah, povdarjaje posebno, da se opusti risanje po pikah. Pokazal nam je tudi na tabli raznih podob, ki naj jih bi učenci risali, — Njegov izdelek nas je povsem zadovoljil, ker bil je izborno sestavljen, in kaj bi ne bil: g. S—Ij je znsin v celem oko-lišču kot nadarjen in marljiv risar. Živi ga Bog! — Predsednik se pohvalno izreče o predavanju in priporoča učiteljem glede risanja „Symmetrisehe Elemen-tarformen fiir den Unterricht im Freihandzeichnen".
G. B—ar nadaljuje o kmetijstvu v nadaljevalnem tečaju, pove nam, kako je razdelil tvarino iz Kramarjevega berila za dve šolski leti in kaj je določil pri vsakem šolskem letu za zimski in kaj za poletni tečaj. Ko so si učitelji vse zabeležili, nasvetuje, da si to doma dobro ogledajo in o tem pri prihodnjem zborovanju govore.
Tajnik prečita zapisnik zadnjega zborovanja, kojega navzoči potrde. Na-svetovalo in vzprejelo, pa tudi zavrglo se je marsikaj; navdušenje pa je bilo ined zbranimi veliko, ko g. K—te nasvetuje, da naše društvo po vzgledu učit. društva za Šmarijsko-rogaški okraj izrazi velazaslužnemu g. Janu Legu kot začetniku naše „org. knjižnice" svoje priznanje njegovih zaslug za našo literaturo in šolstvo. Ta nasvet se je vzprejel z burnimi slava-klici.
Pridobivši si marsikatero dragoceno drobtinico v nadalnje delovanje in sklenivši, da se 6. okt. t. 1. snidemo v Dutovljah, smo se podali veseli domov. Na svidanje v Dutovljah!	B—o.
Iz Ljutomera. Dne 26. junija t. 1. zborovalo je naše uč. društvo v Ljutomeru. Počasti! nas je prvo pot s svojo navzočnostjo c. kr. okrajni glavar visokorodni gospod baron Mae Nevin O Kelly. — Po odobrenju zadnjega zapisnika prečita se dopis od Kleinmayer-ja in Bamberga, kjer naznanjata novoizišlo knjigo „Zvončki". Gospodu Brezovniku smo hvaležni na tej zbirki, ki popolnoma ustreza svojemu namenu glede vsebine. Vsaj mi pa si mislimo, da je gospod zbiratelj hotel knjigo spraviti med narod, da bi bila tako razširjena kakor je Bazlagova »Pesmarica". Žalibog se njegova želja ne more izpolniti, ker je knjiga — predraga. Jeden goldinar in 30 kr. je našemu kmetu in nagornjaku dosta denarja. Bačunil bode: Mohorovemu društvu dam jeden goldinar ter dobodem zanj šest knjig in ta jedna sama . . . Obžalujemo, ka založnika nista mislila nato.
Gospica B. Hochtl govorila je o „Otroških zabaviščih" ter nam kazala njih uredbo in namen. Gospod predsednik se jej zahvali na zanimivem govoru. Gospod Fran Schneider pa nam je popisaval ptiče našega okraja. Njegovo predavanje, okrašeno z mnogimi črticami iz življenja ptičev, bilo je vseskozi zanimivo ter v mnogem obziru prav izvirno. Sam prijatelj Nimrodov, vodil nas je od grma do grma, od gnezda do gnezda kažoč življenje ptičev k naravi in človeku, kakor tudi njih pomen v slovenskem narodnem bajeslovju. Gospod Schneider naj nam skoro poda nadaljevanje !	Josephus.
Iz Prage. („U s tre d ni spolek jednot učitelskyh v Oechach"), čegar zastopniki številnih učiteljskih društev (130 po številu) so se dne 30. maja v Pragi sošli, objavil je svojo gmotno stanje. Dohodkov je bilo 1031 gld, stroškov 423 gld., ostane toraj gotovine 607 gld. Bazun tega ima društvo še v Jasli Maškovo ustanovo (62 gld.) in Škodov fond 101 gld. 36 kr. Sklep odbora,
naj bi se letos opustil učiteljski shod, bil je sprejet in ob enem odobren predlog, naj bi se učiteljstvo spodbujalo k številnej udeležbi izleta v Ljubljano in
Trst. Upati toraj je, da obišče Slovence letos tudi dokaj čeških učiteljev.
----—
Novice in razne stvari.
[Iz c. kr. dež. šolskega sveta.] V svojih sejah 16. in 30. junija 18S7 je dež. šolski svet odobril, da se v Ljubečnem osnovi dvora/redna ljudska šola, namerjavana lj. šola v Skofji vesi pa se opusti, je objavil trirazrednicu v Rečici in dvorazrednico z Radvanju definitivnima, je dovolil, da se provizorično razširi enorazrednica v Gomilskem v dvorazrednico in dvorazredniea v Rušah v trirazrednico in je izrekel predsedniku krajn. šolskega sveta in kr. šolskemu nadzorniku Otonu Eber-ju na Muti za njegovo šoli prijazno in požrtovalno delovanje svoje priznanje.
[Uradna učiteljska konferenca] za šolske okraje Maribor, sv. Lenart in Slovenska Bistrica bode se letos vršila dne 7. septembra s tem-le sporedom: 1. Poročilo nadzornikovo. 2. Bode gosp. profesor Lavtar predaval „o računstvu". 3. Reševalo se bode prašanje „Kako se naj mladina odgojuje k pieteti?" (Poroč. gg. Jos. Slekovec, naduč. v Jarenini in Ant. Godec, poduč. v Lembahu.) 4. Poročilo književnih odborov. 5. Volitve. 6. Nasveti.
[Umrl] je 14. t. m. pri sv. Janžu na dr. polju učitejj v pokoju, g. Franc Maurus v 82. letu svoje dobo. Ranjki — v Voitsbergu rojen — je služboval več let pri sv. Janžu, se je potem učiteljstvu odpovedal pa čez nekaj let zopet vstopil in bil kot def. podučitelj v Lcskovcu ptujskega šolskega okraja pred par leti umirovljen. Naj v miru počiva!
[Ravnateljstvo c. kr. zaloge šolskih knjig] je izdalo s 1. julijem t. 1. novi imenik (Katalog) v svoji zalogi izišlih šolskih knjig. Kdor ga želi, naj se obrne do dotičnega ravnateljstva.
[Stritarjevih zbranih spisov] sta izišla tudi že 4. in 5 snopič, ter obsegata nadaljevanje poezij.
Vabilo. Učiteljsko društvo za mariborsko okolico bode imelo dne 4. avg. t. 1. svoje 3. letošnje zborovanje v navadnih postorih s tem-le vsporedom: 1. Zapisnik in dopisi. 2. „0 vzgojevalni imenitnosti poezije". Por. g. A. Godec.
3.	Pogovori o letošnjih konferenčnih vsprašanjih. 4. Nasveti. Začetek ob V, 11 uri dopoldan. K obilnej udeležbi vljudno vabi	odbor.
Vabilo. „Pedagogiško društvo" v Krškem bode zborovalo dne 4. Avgusta t. 1. ob 10. uri dopoludne na Raki na Dolenjskem v ondotni šoli. Spored: 1. Zapisnik in dopisi. 2. Prostovoljno predavanje. 3. Posvetovanje o spomenici na presl. deželni zbor glede prenaredbe deželne postave z dne 9. marca 1879.
4.	Razgovor o peticiji na vis. c. k. poučno ministerstvo v zadevi velikih počitnic. K mnogobrojni udeležbi vabi uljudno učitelje in šolske prijatelje
odbor
„Pedagogiškega društva v Krškem".
Spremembe pri učiteljstvu.
Gospodična Ernesta Razlag, podučiteljica na dekl. šoli v Brežicah je postala učiteljica ravnotam; — gospodična Marija Tur k, podučiteljica na
Lehnu pride za def. podučiteljico v Poličane; gspdč. K aro lin a Potočnik, podučiteljica v št. Pavlu v sav. dolini pa isto tako na dekl. šolo v Brežice.

Listnica.
H. P. v R.: Lepa hvala! Zaželjeni časopisi sledijo, Srčen pozdrav! — A. B. v V. iu F. J. v Š.: Pismeno. — Sr. M. v M.: Prisrčna hvala na poslanem. Le nas naprej tako vrlo podpirajle! — J. St. v P. in Sr. E. v R,: Prihodnjič; za to pot nam je zmanjkalo prostora — F. R. pri sv. B. Hvala. Morali smo nekaj skrčiti. Drugo Vam vrnemo o priliki. Srčen pozdrav!
Stv. 377.
NATEČAJI. Učiteljska služba
na trirazrednici pri Vseh svetcih (Allerheiligen), IV. plačilnega razreda in prosto izbo, se stalno umešča.
Prosilci, nemškega in slovenskega podučevauja zmožni, naj svojo prošnje do 15. avgusta t. I. pri krajnem šolskem svetu vložijo.
Okr. šolski svet Ormož, dne 4. julija 1887.	Predsednik :
Iflnrek ». »*.
štv 461	Nadučiteljsko mesto.
Na dvorazredni ljudski šoli na Planini se nadučiteljsko mesto z dohodki III. plačilne vrste in prostim stanovanjem umešča.
Prosilci za to mesto naj svoje redno obloženo prošnjo z dokazom, da so sposobni subsidarično poučevati katoliški veronauk, potom predpostavljenega okr. šolskega sveta vložijo do 15. avgusta 1887 pri krajnem šolskem svetu na Planini (Montpreis)
Okr. šol. svet v Kozjem, dne 4. julija 1887.	Predsednik :
Hitfiitifi g. r.
532	Nadučiteljsko mesto.
Na dvorazredni ljudski šoli v Podčetrtku se nadučiteljsko mesto z dohodki III. plačilne vrste in prostim stanovanjem definitivno umešča.
Prosilci za to mesto naj svoje redno obložene prošnje z dokazom, da so sposobni subsidarično poučevati katoliški veronauk, potom predpostavljenega okr. šolskega sveta vložijo do 20. avgusta 1887 pri krajnem šolskem svetu v Podčetrtku (Wind.-Landsberg.) Okr. šolski svet v Kozjem, dne 21. julija 1887.	Predsednik:
It up nifs «. r.
160	Podučiteljsko mesto.
Na dvorazredni ljudski šoli v Gomilskem se uovo sistemovano mesto podučitelja z dohodki IV. plačilne vrste definitivno ali tudi začasno umešča.
Prosilci ali prositeljice za to mesto naj vložijo svoje redno obložene prošnje potom predpostavljenega okr. šolskega sveta do 15. avgusta 1887 pri krajnem šolskem svetu v Gomilskem.
Okr. šolski'svet na Vranskem, dne 3. julija 1887, Predsednik:
tfetoliezlsa «. r.
šiv. 510.	Mesto učitelja in šolskega voditelja.
Na enorazredni ljudski šoli na Zgornji Ponkvi se mesto učitelja in šolskega voditelja z dohodki III. plačilne vrste in prostim stanovanjem definitivno ali tudi začasno umešča.
Prosilci za to mesto naj svoje redno obložene prošnje z dokazom, da so sposobni subsidarično poučevati katoliški veronauk, potom predpostavljenega okr. šolskega sveta vložijo do 15. avgusta 1887 pri krajnem šolskem svetu na Zgornji Ponkvi (pošta Velenje.) Okr. šolski svet Celje, dne 3. julija 1887.	Predsednik:
NetoUezha «. r.
Izdajatelj in urednik M. Nerat.	Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.