Uredništvo:
Schillerjeva cesta Stev. 3,
na dvorišču, I. nadstropje. * *
Rokopisi se ne vračajo. * *
List izhaja vsak dan razun nedelj üi praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* ■*
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
HARODHI
DNEVN
Upravništvo:
Schilleijeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12"50 četrtletno ... K «'30 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28"— za vse druge dežele i. Ameriko K 30"— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 256.
Telefonska številka 65.
Celje, v torek, dne 9. novembra 1909.
Čekovni račun 48.817,
Leto I.
Občni zbor „Narodne stranke".
Izvrševalni odbor Narodne stranke je sklenil minuli četrtek, da se vrši strankin občni zbor dne 8. decembra v Celjn. Baš na isti dan, ko se je pred tremi leti stranka ustanovila. Je še prekratek čas, da bi se mogli baviti na letošnjem občnem zboru s kakimi zgodovinskimi reminiscencami, četudi dobro vemo, kako velikega pomena je bil 8. dee. 1906 za razvoj slov. političnega življenja na Sp. Štajerskem. Imeli bodemo na tem občnem zboru le pregledati delo, trpljenje in boje v minulem poslovnem letu. Bode tukaj bogatega in zanimivega gradiva dovolj. Klerikalizem je napel vse sile, in znabiti tisočletne verske tradicije v narodu in je pri zadnjih deželno-zborskih volitvah zmagal. Ta zmaga sicer ne nosi klerikalnim voditeljem sreče; že po prvem zasedanju deželnega zbora so morali tolažiti svoje volilstvo in se opravičevati' prizor katerega bodemo imeli še večkrat priliko opazovati. Klerikalci se sicer iz tega ne bodo ničesar hoteli naučiti, saj je še v „veri" vedno dovolj zaslombe za politična lopovstva. Ali klerikalni pritisk v domovini se jeojačil; četudi ne more doseči one sile ko na Kranjskem, saj ni zato predpogojev, čutimo ga pa vendar že marsikje. Naravni občutek nas torej vodi do tesnejšega združenja, konsolidacije naših sil. Občni zbor se ne bode le imel baviti z združenjem vseh naprednih strank v jako celoto, moral bode tudi v prvi vrsti posvetiti svojo pozornost združenju in ojačanju doma. Treba bode več delavnosti, požrtvovalnosti in vstrajno-sti. Treba bode s pregledom započetega in storjenega dela ter z načrtom prihodnjega navdušiti naše vrste, duševno se znova osvežiti in pokrepčati. Letošnji občni zbor bode z veseljem slišal
mnogo obetajoče poročilo o naši mladinski organizaciji, ki je korak in sicer mogočen korak naprej. Bavili se bodemo z gospodarskim in splošno nao-braževalnim delom — sploh letošnji občni zbor bode pomemben in zanimiv. Zato nujno apeliramo na vse na'Se krajevne in okrajne organizacije, da prično čim preje z agitacijo za udeležbo. 8. december mora združiti v Celju naše najboljše moči : to bode najlepša in naj-skladnejša ouvertura za prihodnje leto. Na svidenje tedaj v Celju!
Nemško prodiranje.
Mnogo se v zadnjem času piše in govori tudi že pri nas o narodnoobram-bnem delu, kateremu se splošno priznava, da je za naš narod življenskega pomena. Iščejo se nove poti in nove forme za uspešnejše delo in za boljšo, smotrenejšo organizacijo naše obrambe. Naš list je prinesel o tem že lepo vrsto člankov iz vrst odličnih naših sotrud-nikov. Podati hočemo v naslednjem našim čitateljem kratek pregled članka, ki ga je objavil Aug. Sauer v reviji „Deutsche Arbeit" pod naslovom: „In partibus infidelium". Članek kaže veliko razumevanje za manjšinsko — obrambno delo, priča pa tudi o veliki ljubezni in navdušenjn, ki skuša z veemi sredstvi utrditi narodno življenje manjšin ter se ne odkupi samo s krajcer-skim prispevkom v obrambne svrhe.
V uvodu konstatira pisatelj z zadovoljstvom, da je češko prodiranje na Nižje Avstrijskem vzbudilo tudi v alpskih deželah razumevanje in smisel za manjšine. Roseggrov fond je prišel ravno v pravem času, za sedaj je storjenega dovolj. Treba pa pripravljati stavbe za bodočnost; o tem pove nekaj misli, ki zanimajo tudi nas.
Med nemškimi akademičnimi organizacijami na univerzi v Pragi je že
več let navada, d?, si prevzame vsako društvo kak določen narodno-ogrožen kraj ob jezikovni meji v svojo oskrbo. Denar ki ga društvo pridobi z zbirkami ali prireditvami pripada v prvi vrsti temu kraju. Najmanj enkrat v letu priredi društvo korporativno izlet, v oskrbovan kraj. da se ponovijo in utrdijo prijateljska znanja in da se mlajšim članom pokaže lega mesta in njega prirodne krasote, da se študirajo pozicije, ki so najbolj izpostavljene sovražnim napadom, in se slišijo nasveti, želje in prošnje domačega prebivalstva neposredno od domačinov samih. Tako se vstvari med tem krajem in dijaškim društvom prijateljska vez, nekako združenje za obrambo in napad, ki ima svoj upliv daleč preko dijaških let in traja pri mnogih celo življenje.
To narodno pobratimstvo naj služi za vzor tudi širšim krogom, ne samo akademičnim društvom nemških univerz v Avstriji in Nemčiji temveč tudi vsem ostalim nemškim korporacijam doma v Avstriji in v zavezni Nemčiji. Nemška društva, občine, mestni zastopi, okrajni zastopi in s tein vsa velika masa nem-škeg* naroda v zaprtem nemškem ozemlju v Avstriji kakor v materni državi Nemčiji bi si naj izvolila jeden ali več izpostavljenih krajev na jezikovni meji slovenski, češki, poljski, madžarski, italjanski, romunski v svoje varstvo in oskrbovala vse narodno delo v omenjenih krajih.
Naloga obrambnih društev nemških pa bi bila posredovati medsebojne vezi in voditi primerno razdelitev.
Pisatelj povdarja dalje važnost nemškega in avstrijskega „Alpenvereina", natančno statistiko krajev in kataster nemških prebivalcev in nemške posesti. Če preti nevarnost, da preide kaka posest v tuje roke, se javi to takoj „varuhu" dotičnega kraja. Tako se organizira nakupovanje posestev v svrho
poletnega bivanja, drugod zopet tr eb direktne — trajne kolonizacije, tok izseljencev treba vesti iz Nemčije v sosednjo Avstrijo, mesto v prekmorske države.
Tako bi nastajale med obema državama vedno tesnejše vezi, vedno več izmenjav, kar bi nemško silo močno utrjevalo. Iz manj nemških — torej nemško „izpostavljenih" krajev bi se pri-seljevali ljudje, zlasti mlajši naraščaj v čisto nemško ozemlje iz občine ali mesta, ki je — njihov „varuh". S tem bi se utrdilo njih nemško mišljenje in usposobilo za poznejši uspešnjši boj, ko se zopet vrnejo v „ogroženo" domovino prepojeni nemškega duha in velike nemške kulture. Tako bi se na eni strani krepila moč Nemštva v obmejnih krajih, ki bi tvorili nekak železen — nepremagljiv obroč proti tujim napadom, na drugi strani pa bi raslo zanimanje, poznanje naših krajev in naših bojev v bratski Nemčiji v mnogo višji meri, postajala torej tudi pomoč od zunaj vedno izdatnejša. Vsak napad na našo posest v Avstriji bi našel tisočkrat silnejši odmev v milijonih nemških src onkraj meje. To pa pomeni več, ko vse javno mnenje in vse časopisje, to bi pomenilo živo celoto, živo silo, ki si da le z oboroženo močjo nekaj iztrgati!
Podali smo na kratko te velike nemške bojne načrte, da vidimo še jasnejše kako je nemško „obrambno" delo in stremljenje, ki presega že daleč vse meje postavne in državne.
Mi vseh teh velikih sredstev nimamo, mi ne moremo pričakovati pomoči od drugod, sami branimo in stra-žimo naše meje, krepimo narodovo silo, da bo z večjo naobrazbo, krepkejšo voljo, z nravnostjo in treznostjo vztrajal in napredoval v svojih pozicijah.
Temu velikemu delu posvetimo vse svoje sile!
LISTEK.
Orlov in njegova žena.
Ruski spisal Maks im G or ki.
Preložil F e d o r Gradišnik.
(Dalje.)
Včasih je zapel Orlov tudi kakšno pesmico. Imel je močen glas, metalično zvoneč in pel ni slabo. Besede pesmi so donele iz Priškinih prsij urno in strastno ali kot otožen recitativ, ali pa so se razlile naenkrat v glasne tožbe in vzdihe, doneče melanholično iz kleti na dvorišče. Matrona je spremljala svojega moža s svojim mehkim altom. Oba sta bila pri tem zamišljena in žalostna, in Priškine temne oči so se orosile. Njegova žena je bila vsa zatopljena v svet zvokov, sedela je, prevzeta od njih, kakor v poluspanju in se zibala sedaj na to, sedaj na ono stran, včasih je bilo, kot da se hoče zadušiti od zvokov. — napravila je naenkrat sredi pesmi pavzo, nato pa je pričela iznova peti s sopranom. Nobeden izmed njiju ni čutil med petjem prisotnosti drugega; izlivajoč vso praz-
noto in vse dolgočasje svojega neve-selega življenja v tuje besede pesmi, sta iskala izraza za svoje lastne, na pol jasne občutke in misli.
Včasih je improviziral Griška:
„A - ah ti življenje, prokleto ti živ-ljenje!
In ti gnjev v moji duši, ti pro-kleti gnjev!
Gnjev ti prokleti, ah ti gnjev in bol!"
Toda Matrona ni ljubila teh improvizacij, in vpraševala ga je navadno:
„Čemu tuliš kakor pes, če zagleda mrliča ?"
Odgovoril ji je takoj besno:
„Neumna zver, kaj razumeš ti o tem?! Stara prikazen ti!
„Tuli, tuli — in zdaj še laja..."
„Molči! Ali sem morda tvoj po močnik, da me smeš podučevati he ?... Poglejte no!"
Matrona je videla, da se mu oči jezno iskrijo, da se napenjajo žile na njegovem vratu — in molčala je. Molčala je in preslišala demonstrativno nalašč vprašanja svojega moža, katerega jeza je ravnotako hitro ugasnila,
kot je vsplamtela.
Izogibala se je njegovim pogledom, po spravi koprnečim in nestrpno čakajočem na smehljaj njenih usten, in tresla se je od bojazni, da se bo pričel radi njenega ravnanja napram njemu zopet jeziti. Toda bilo ji je prijetno, sedeti tako kljubujoč poleg njega in videti, kako koprni po spravi ž njo — to se pravi vendar živeti; to je zbujalo občutke in dajalo vzroka za misli...
Bila sta oba mlada in zdrava, ljubila sta se in bila sta drug na druzega ponosna ... Griška je bil tako čeden,-ognjen in močan fant in Matrona bujna mala ženica, bele polti in vročih, strastnih oči, „vzor ženska", kakor jo je imenovalo celo dvorišče. Ljubila sta se, toda njiju življenje je bilo tako jednakomerno in dolgočasno, tako brez vsakih globokejših interesov in zunanjih vtisov, ki bi jima dajali možnost, odpočiti se drug od druzega in zadostiti naravni potrebi po izpremembi, veselju in navdušenju za to ali ono — z eno besedo: po smislu življenja. Psi-hologično pravilno je namreč, da se
mož in žena, če sta na še tako visoki kulturni stopnji, brez tacega smisla življenja in interesov drug druzega naveličata; da sta imela Orlov in njegova žena kak življenski cilj in naj bi bil obstajal ta tudi samo v težavnem, dolgočasnem shranjevanju denarja — živela bi bila čisto gotovo lažje.
Toda tudi tega cilja nista imela.
Ker sta bila vedno skupaj, so postali njihovi odnošaji vsakdanji, navadni. Vsak izmed njiju je poznal popolnoma natanko besede, izraze in kretnje druzega. Dan je sledil dnevu in prinesel ni ničesar v njihovo življenje, da bi ju bilo razvedrilo, zanimalo. Včasih v praznikih sta hodila k ravno tako ubožnim ljudem v posete kot sta bila sama; včasih so prihajali tudi k njima gostje, pili so, prepevali in se tudi stepli. In potem je sledila zopet brezkončna vrsta dolgočasnih dnij, sličnih posameznim delom nevidne verige, oklepajoče življenje teh ljudij z delom, dolgočasjem in medsebojnim srdom.
(Dalje prih.)
Politična hroniha.
o Glas iz Dalmacije. Neki zadrski hrvaški list je te dni modroval o političnem položaju in došel do zaključka, da je današnja češka politika, s katero se je idenficirala Slovanska jed-nota, zagrešena in da je zapeljala slovansko delegacijo v — nevarno sotesko. List misli s tem na nevoljo vla-dinih in najvišjih krogov. Ali se enemu ali drugemu dalmatinskih bratov skomina poskledici leče? Naše mnenje je. da moramo biti v prvivrsti mi Jugoslovani veseli, ako silijo z nami vred Čehi za i z -premembo sedanjega vladnega sistema, ki nas gospodarsko, politično in kulturno tišči k tlom. Go-lenie mnenje je morda izraz kakega častiželjnega posameznika, velika večina dalmatinskih poslancev pa bode nedvomno vstrajala v sedanjem zgodovinskem boju.
o Češki drž. posi. dr. Čelakovsky je govoril zadnjo nedeljo na shodu v Semilu. Glede taktike „Slov. jednote" je izvajal sledeče: Lahko bi kdo mislil, da sedanje stanje ne bode več dolgo trajalo. Nemško časopisje pa vendar zastopa možnost nadaljnega obstoja sedanje vlade. Zategadelj je bila potrebna izjava čeških poslancev in Slovanske jednote, da se jim ni mogoče dogovarjati s sedanjo vlado o de-lazmožnosti parlamenta in koncu krize temveč šele s prihodnjo, če hoče biti pravična vsem narodom. Kako se bodo razmere zasukale, se še danes ne da reči. Mogočni vplivi delajo na to, da bi se vladalo s § 14 vprid Nemcem in na škodo Slovanov. Odgovornost poslancev je torej velika in mora se jim pripustiti, da določijo svojo taktiko od slučaja do slučaja. Za sedaj je Slov. jednota zavrla delo v parlamentu z nujnimi predlogi in sicer za to, da ser z njo pogaja. Prvi vpliv te taktike je to, da prihajajo gotovi ljudje do spoznanja. da se proti nam ne da vladati.
Drobne politične novice.
Grški kralj ne odstopi? — Grško poslaništvo na Dunaju je izjavilo, da poročila o nameravanem odstopu grškega kralja niso istinita. Od ponesrečenega Typaldosovega upora sem je na Grškem popolnoma mirno.
Vesti o vojaški zvezi med Avstrijo in Rumunijo odločno označuje rumunska brzojavna ageutura za izmišljene.
Predlogo za ločitev cerkve od države je skleni! predložiti min. svet na Danskem drž. zboru.
Vojnav Melili. Španski uradni viri poročajo, da so španski vojaki zasedli brez boja Hidun, ki velja za ključ do celega polotoka Tres Forcas. Nadalje, da so zasedli srečno nekaj hribov pogorja Gurugu. — Zasebno pa so izvedli v Londonu o težkih porazih Španjolcev.	____
Dnevna hroniha.
o Srbsko planinsko društvo. Dne 7.
t m. se je vršil na belgrajskem vseučilišču ustanovni občni zdor „Srbskega planinskega društva'1. Na čelu je bil pripravljalnemu odboru minister Jovan Žujevič. ki je že leta 1901 skušal ustanoviti tako društvo, a je svojo namero moral opustiti zaradi raznih zaprek.
o Turčija napram Srbiji. Turška je obvestila srbsko vlado, da dovoljuje Srbiji za prevoz srbskega blaga na železniški progi Mustafa paša-Carigrad iste ugodnosti, ki jih je podelila Bolgarski in Romunski.
o Slavnostni sprejem kristjanov v iurško vojsko Dne 7. t. m. se je v Solnnu na svečan način prečital sultanov irade, ki odreja, da se odslej sprejemajo v turško vojsko tudi kristjani. Sprejem krščanskih vojakov v armado se je izvršil s posebno ceremonijo. Pri
slavnosti so bili navzoči najvišji državni dostojanstveniki in voditelji vseh krščanskih narodnosti.
o Kdo je kriv poraza pri Mukdenu?
Ruski vojaški svet je prišel do prepričanja, da poraza pri Mukdenu ni pouzročil Kuropatkin, ampak baron Kaulbars, ker ni izvedel Kuropatkino-vega povelja, da bi napadel Japonce, da«i je imel 120 bataljonov s seboj. Nadalje tudi ni zapazil, da Nogi Ruse obkoljuje. Verojetno je pa, da Kaulbars sploh ni hotel za Ruse delati; to je namreč oni Kaulbars, ki je v Odesi vojakom prepovedal igrati „Hej Slo-
*, u
vam!
a Zveza jugoslovanskih želežničar-jev, ki se je ustanovila 24 m. m., vidno napreduje. Predsednikom je izvoljen tov. Ivan Hochmüller. Organizacija je strogo strokovna in se v politična vprašanja ne bo vtikala; ima samo namen, zastopati težnje jugoslovanskih železničarjev. odpomoči zatiranju in zapostavljanju slovenskega in sploh jugoslovanskega železničarja, tako od strani uprave kakor od strani nemških nrad-nikov in uslužbencev. Zveza nudi svojim članom tudi pravo varstvo. Pristopila bo k Ligi slovanskih železničar-skih organzaciji. Zveza ima danes že nad 400 članov in je upati do konca leta na njih 800. Članarina je ua mesec K 110, vstopnina Ki'—, prispevek za izkaznico in pravila 30 vin.
a Vstaši in orožniki v Makedoniji.
V	nevrokopskem okraju je prišlo do ostrega spopada med bulgarskimi vsta-škimi četami vojvod Dinke. Čavdaro-vega in Zajkovega s turkimi orožniki.
V	boju je padlo več orožnikov. Orožniki so ujeli vojvodo D.nko ter ga privedli v Solun.
a Napad na samostan. Albanci so napadli samostan Zabel, ubili in ranili več menihov ter odvedli vso živino, ki je bila last samostana. — Oblast je popolnoma brez vsake vesti in noče na nobeden način skrbeti za varnost ljudij.
a Turški guverner — predsednik časnikarskega društva. V Solunu se je osnovalo časnikarsko društvo. Za predsednika je bil izvoljen tukajšnji valija (sultanov namestnik).
a Društvo slovanske vzajemnosti. „Obščestvo slavjanskoj vzajimnošti" je v Petrogradu imelo občni zbor, ki mu je predsedoval predsednik gosudar-stvene dume Homjakov. Zborovanja so se udeležili tudi Poljaki, na čelu jim grof Olizar. Zborovanje je sklenilo, da se osnuje podružnica društva v Vilni. Poslanec Gižickij je priporočal snovanje sokolskih društev.
a Ženske učne moči na srednjih šolah. Avstrijsko splošno žensko dru štvo je prosilo učno ministerstvo, da bi smele tudi ženske podučevati na realkah in gimnazi jah. Ker se je uvedlo nov tip raožkih srednjih šol, se občuti pomanjkanje učnih moči za moderne jezike. Seveda bi se pri tem oziralo v prvi vrsti na one učiteljice, ki imajo izpit za podučev< nje na srednjih šolah, v drugi pa na one, ki so pooblaščene podučevati na licejih.
Štajerske novice.
z Svoje somišljenike še enkrat pozivamo, da se pri jutrišnjih nadomestnih deželnozborskih volitvah v celjskem mestnem volilnem okraju drže stroge abstinence. Naj nikdo ne gre volit! Izvrševalni odbor Nar. stranke.
z Zaupni sestanek napreduj akov i i vseh slovenskih dežel se vrši v nedeljo 21. t. m. v Ljubljani. Velik shod za kooperacijo vseh slov. naprednih strank se vrši v drugi polovici meseca decembra v Ljubljani.
z „Ostanimo zvesti veri svojih očetov !" je klical svoj čas v Celju dr. Negri, ki je pa sam prestopil k prote-stantizmu in izdal torej vero svojega očeta, dobrega katoliškega Čiča. Zua-čajnost in poštenost nad vse, kaj ne?
z „Iz Kranjskega ne pride ničesar — dobrega!-' je trdil dr. Negri na sobotnem shodu v Celju. Očividci nam zatrjujejo, da se je dr. Javorniku grozno pobesil nos — nekateri drugi iz Kranjske importirani „Nemci" pa
so se že začeli po kranjsk' prdušat'. No — frajpir je slednjič potolažil razburjene duhove.
z Proti železnici Polzela-Motnik-
Kamnik se hoče boriti dr. Negri. Prav v smislu tiste celjske klike, ki mu je naklonila mandat, ker nima nobenega boljšega kandidata. Kajti če bi se nova železnica zgradila, bi imelo v prvi vrsti od nje dobiček mesto Celje. Celjska klika seveda obtežuje meščane vedno in vedno z novimi davki in dokladaini, ne skrbi pa nikoli za to, da bi se jim zvišal in zboljšal zaslužek. Bikovke, kamenje, dolgovi in hujskanje proti Slovencem — to je vse, kar vedo celjski voditelji. Negrijevo nasprotovanje sicer ue bode železnice ne pospeševalo ne zavlačevalo, Savinčani pa lahko zopet vidijo, kako jih sovražijo in njim nasprotujejo nemški meščani v Celju!
d C. kr. glavni davčni urad v Celju ima vkljub temu, da smo ga na to že opozorili še vedno, samonemško dostavno knjigo, to je sešitek knjige, v katerej naj potrjujejo stranke prejem raznih listin, opominov itd. je sestav-, ljen le iz samonemške tiskovine. Kako pridejo naše slovenske stranke in davkoplačevalci do tega, da naj potrjujejo prejem dostavljenih jim stvarij na tiskovini, katere ne razumejo ? To je navadno preziranje našega jezika in ker smo prepričani, da je gospod glavni davčni oskrbnik vsestransko objektiven c. kr. drž. uradnik, ga pozivamo, da ta nedostatek nemudoma odpravi. Glede napisov na poslopju davčuega urada pa se bodemo še posebej zmenili, ker nikakor nečemo več trpeti, da bi davkoplačevalci svoje težko pridelane novce s tako težavo oddajali, kajti nekateri morajo včasih zamuditi kar cele ure, predno se jim posreči najti oni srečni kraj, kjer se lahko davka znebijo!
d Zimski šport na Štajerskem. Deželna zveza za tujski promet na Štajerskem je sklenila, da izda za bodočo zimsko periodo svoj prospekt. Radi tega prosi, da se jej do 13. t. m. pošljejo podatki o društvenih izletih, o zimskih športnih slavnostih itd. Želi, da se vse napiše po kronoložkem redu in da se po možnosti pridenejo dobro uspele slike zasneženih pokrajin in scen iz športnih iger. Namen bi bil lep in nakana hvalevredna, samo da bi se hotelo pri tem le malo ozirati na nas Slovence in slovenski jezik.
o V Slovenskih Goricah govore ljudje o pogrebu žive ženske, ktero so baje pokopali pred kakim mesecem dni pri Sv. Barbari pri Mariboru. Grobar je kopal sosedno jamo, kar začuje stokanje v bližnjem grobu. Odpre zopet zakopan grob ter najde v rakvi — žensko, obrnjeno z licem proti zemlji; od prstov si je v grozni obupni sili odgrizla meso. Bila pa je izdihnila med tem dušo. Imela je baje živčno bolezen. Ko se je je zopet enkrat polastila, so ljudje mislili, da je mrtva, ter so jo pokopali, ker ni bilo več videti življenja v njej. Prosimo poročila, jeli ta govorica odgovarja resnici ali ne?!
o Osebna vest. Sodnik Granitz iz Marnberga je dobil šestmesečni dopust ter se je podal v Gradec, zdravit se. Pa ne da bi mu bilo škodovalo tisto kolo, ki ga je imel tako dolgo preveč? Njegovi nemški živci so tako utrujeni, da jih ne razburi kak slovenski bicikelj ali zvonec. Baje se vrne ob novi kolesarski sezoni zopet v Marn-berg iskat si novih „lovorik".
z Moč odveze. Sobotna „Tagespost" prinaša oglas, ki poziva neko pobožno žeusko, da naj vrne ono ročno torbico, ki jo je vzela v spovednici, kjer je opravljala svojo vestno in dolgo spoved. Grozi se jej, da se jo bo naznanilo policiji, ako ne vrne ukradenega blaga. Pa je res dobro, če človek gre
včasih k spovedi, vsi grehi se mu od pustijo. Radovedni smo pa, če je ona žena ukradla v spovednici pozabljeno torbico po odvezi in si je greh prihranila za drugo spoved, ali si je pa prilastila tuje blago že med spovedjo in pred odvezo, ter potem povedala, da je kradla. Bolj pametno je drugo: kajti človek je rešen greha, ima odvezo in — torbico, kar je seveda še več vredno.
z Blagor tretjerednikom. V nedeljo popoldan je v kapucinski eerkvi na Miklavževem hribu pri Celju pravil neki dolg kosmat pater v prekmurski slovenščini, da bodo sedaj vsi tretje-redniki dobili 25krat na leto generalno in univerzalno odvezo od papeža po domačem duhovniku in da bo ta odveza ravno toliko zalegla kakor pri onih, ki so v prvem redu in v kloštrn. Ljudstva se je silno trlo v cerkvi, da se ni mogel nikdo ganiti. Zbrane ter-cijalke so ganjenja in veselja kimale z glavami in nekatere celo tiho na glas izražale svoje 7adovoljstvo. Mislile so pač pobožne device, da bodo sedaj že lahko včasih pogrešile. Kdo bi tudi ne, če dobi vsakih 14 dni na tešč želodec odvezo? Potem so šle k oltarju poljubljat malo monštranco, v kateri je par iveri Kristusovega križa. Zelo zanimivo je pa dejstvo, da ima vsaka cerkev reda svetega očeta Frančiška na celem svetu take kosce križa, ki je moral biti res presneto velik in težek.
d Iz Hrastnika. V Hrastniku se je ustanovilo dne 31. okt. samostojno „Telovadno društvo Sokel". Odbor se je konstituiral sledeče: br. M. Boš, starosta, A. Dragar, podstarosta, V. Roš, načelnik, E. Sorčan, podnačelnik, F. Šentjurc. tajnik. J. Gorenje, blagajnik, A. Adamčič, gospodar, F. Peklar in J. Koren, odbornika, J. Raker in D. Stakovnik. namestnika, V. Jurko in I. Krejči, pregledovalca računov. Društvo šteje 41 članov.
z Več poduradniških mest je izpraznjenih v področju c. kr. železniškega ravnateljstva v Trstu. Zahteva se dovršena spodnja gimnazija, oziroma kak drugi enakovrstni učni aavod. Izmed teh imajo prednost taki prosilci, ki so vojaški obveznosti že zadostili. Ker so razmere jako ugodne, priporočamo reflektantom, da prošnje za vspre-jem takoj pošljejo na žel. ravnateljstvo v Trstu.
z Iz Braslovč. Naš živinozdravnik g. dr. Lampret je napravil v sobotnem „Slovencu" „usposobljenostni izpit" za službo pri kranjskih klerikalcih. Dober tek njemu in njim!
z Ali mislite, da vam bom jaz kravo v sveto olje de vali Zato imate župnika in kaplana! Iz Braslovč nam pišejo, da se tamošnji živinozdravnik dr. Lampret iz celega sveta norčuje. Zadnjič so ga prišli klicat k težko bolni kravi. Namesto da bi nesrečneže potolažil, pa se je iz njih še norčeval Rekel jim je: „Ali mislite, da vam bom jaz kravo v sveto olje deval? Za to imate župnika in kaplana!" Ljudje se zgražajo nad tako surovostjo, naš župnik pa ima menda radi tega dr. Lam-preta še rajše!
z Na dr. Ilešičev poziv, da se naj navedejo pravilna slovenska imena nekaterim krajem, ki so že zelo ali pa čisto ponemčeni, je našel v „Grazer Tagbl." odmev. Tam se namreč zaletava neki nevednež v profesorja in ves slovenski narod, in se iz vsega skupaj grdo norčuje, a tako neumno, da izziva le pomilovanje. Trdi. da nimamo za marsikak kraj slovenske oznake, kar pa ni res; istina je le, da se žalibog ne uporabljajo zadostno! Najlepši odgovor na ono čvekanje je (člančič trdi, da misli iziti slovenski atlant), da vsakdo gre gospodu profesorju vestno na roko; „Matičina" skrb pa bodi, da
pridejo na zemljevid lepa slovenska imena brez nemških v oklepih. Če Nemci vse ponemčijo (najnovejše: Weiden — Udine — Videm, Falkenberg Monfalcone — Tržič itd.), čemu bi pa Slovenci poleg svojih lastnih imen pisali tuja?
a Nemškutarstvo v mariborski okolici. Ponemčuje se v mariborskem okraju vse bolj intenzivno in izdatno. Sedaj je poskočilo število članov „Siič-marke" v Razvanju od 20 na 40 in v novi odbor so izvoljeni ti-le „Nemci": Poki, M. Kac, Legat. I. Kac, Novak in Korošec. „Straža" in „Slov. Gosp." ne delajta samo za kmeta na slovenski zemlji, tembolj je tega treba pred Mariborom. Kaj pa da bi bilo dobro, ako bi bilo delo malo — drugače !
d Iz Maribora. V soboto jutro ob 3. uri sta šla dva huzarja po Dravski elici na Veliki trg. Eden je bil zelo pijan in je sekal s sabljo ua okrog, dočim je bil drugi trezen in je hotel svojega pijanega tovariša pomiriti. Na Koroški cesti je sekal pijani vojak s sabljo po zeljnih vozovih, na katerih so spali vozniki s svojimi ljudmi in je seveda povzročil mnogo straha. Potem sta šla vojaka proti kopališčni ulici in pri Narodnem domu sta srečala kuharico Polak, kateri nista pustila naprej. Ko je neki hlapec zahteval, da jo naj pustita pri miru, jo je vojak s sabljo udaril dvakrat tako močno po glavi, da se je smrtnonevarno ranjena zgrudila. V grajski ulici je potem divji Madjar vrgel neko dekle, ki je šla v cerkev, ob tla in jo je hotel posiliti, kar se je pa preprečilo. Čudno je, da ■ni vojaka prijela že prej policija. Divji Madžar se piše Lisztes in služi pri 16. regimentu.
z Sovražniki avtomobilov. Da avtomobil za potnike in voznike prav za prav ni prijeten, je res, ali vendar se moramo čuditi, da jih ljudstvo po nekod napada. Pri vožnji iz Ptuja (!) so šolarji napadli nekega Gradčana in so metali kamenje za njegovim avtomobilom. Pri Pesnici potem ga je pa nebi voznik prasknil z bičem mimogrede pod očesom prav brez vzroka in potrebe. To je velika posurovelost in je anačilna tem bolj, ker je nekdo trdil, da so pri onem vozniku na Pesnici, ki je uslužben v Mariboru, našli v enem žepu suknje stekleničico šnopsa, v drugem pa eden izvod „Štajerca".
Rranjsiie novice.
o Osebna vest. Zlat križec za zasluge dobi domobranski evidenčni ofi-cijal Mihael Molè pri 27. pešpolku v Ljubljani ob priliki svoje trajne upokojitve.
o Iz davčue službe. Davčni komisar g. Martin Spindler je premeščen iz Kamnika k davčni administraciji v Ljubljano.
„Neprijetno afero" imenuje celo .Slovenec" izdanje škofove brošure, afero, ki jo je hotel spraviti čimpreje s sveta, „da ne bo škandala in pohujšanja". — Mi nimamo nič pristaviti!
o Na idrijski realki, ki je sedaj » podržavljena, ostane za ravnatelja dr. Stanislav Bevk.
o IV. redni občni zbor „Slovenske Sokolske Zveze" se je vršil v soboto v Ljubljani. Zveza priredi prih. leto izlet v Celje o priliki 20 letnice celjskega Sokola in slovesne otvoritve Sokolskega doma. Tajnik B. Kajzelj je podal o delovanju Zveze v pretečenem letu obširno, temeljito poročilo. Za delegate v odbor „Slovanske Sokolske Zveze" so coločeni: dr. Oražen, dr. Ry-baf, dr. Schegula, Viljem Kukec in A. Thaler. — Za žensko telovadno obleko se uvede češki kroj. — V zvezo se sprejme 12 novih sokolskih društev, med njimi oni v Ptuju in Trbovljah.
—	Stališče dr. Oražna, ki je svojo do vratu zadolženo pivovarno prodal, da reši sebe materijalnega in socijalnega pogina, se je odobrilo. — Danes ima Zveza 67 sokolskih društev s 14 odseki ter 6500 člani, od teh 1692 telovadcev, 1293 šolskega naraščaja in 821 telovadk. V preteklem letu se je ustanovilo 20 novih sokolskih društev, med njimi prvo koroško v Borovljah. Tudi v Clevelandn v Ameriki že deluje „Slov. Sokol" od 1. 1897. in xi v kratkem zgradi „Slov. sokolski dom".
—	Prememba pravil se sprejme in se določi letni prispevek 50 v. za člana. V odbor so voljeni vsi dozdajni odborniki, za starosto zopet dr. Oražen.
Hrvatsko pevsko društvo „Kolo" iz Zagreba je prijedilo v soboto koncert v Ljubljani na poziv „Glasbene Matico". Koncert, ki se je vršil v veliki dvorani „Uniona", je bil sijajno obiskan in je izzval v občinstvu viharje navdušenja. Bil je koncert umetniško na višini, obenem pa praznik brvatsko-slovenske vzajemnosti. V nedeljo je priredila „Glasbena Matica" hrvatskim gostom lep banket v dvorani hotela „Tivoli". Izpregovorile so se ob tej priliki navdušene napitnice in tople besede za hrv.-slov. pobratim-st-vo. — „Slov. Matica" je ta dan tudi priredila „ilirsko akademijo", kjer je skupno s hrv. gosti proslavila spomin velikega Ljudevita Gaja. O Gaju in o ilirski dobi je predaval predsednik „Slov. Matice" dr. Fr. Ilešič. — Zvečer pa se je na čast hrv. gostom v slov. gledališču igrala opera „Madame Buterfly".
d Pri zgradbi nemškega gledališča v Gradišču v Ljubljani so zaposleni tudi vojaki 27. pehotnega ljubljanskega polka. Mislilo se je, da je dovoljeno vojake vporabljati za dela samo pri izrednih priložnostih, pri kakih velikih nezgodah itd. Da bi se pa vojaki vporabljali za dela pri privatnih zgradbah, tega še ni nikdo slišal. Menimo, da nikakor ni dopustno, da bi vojaki odjedali kruh delavcem in delali konkurenco onim, ki živijo od dela svojih rok. Na vseh plateh že mora vlada Nemcem pomagati.
Horošhe novice.
a Nova nepostavuost. V Beljaku je izpraznjeno mesto klas. filologije in slovenščine kot učnega jezika, ker je prof. Josip Skrbinšek bil letos prestavljen v Slane na Češko. Tega važnega mesta nočejo razpisati, ker hočejo nanj spraviti nekega nemškutarja Herzele-ja, ki je še le v Beljaku kot suplent presedlal na nemško stran. Ta pa še nima izpita za slovenščino zato čakajo z razpisom mesta. Merodajni faktorji naj se za to zadevo v pravem času pobrigajo; kajti če dobi to mesto renegat, tedaj je naš gimnazijski naraščaj v nevarnosti, da se ponemči. Zahtevati moramo, da se mesto razpiše za klasično filologijo, združeno s slovenščino, kot postranskim jezikom, da se pouk v slovenskem jeziku malo povzdigne; kajti to je res škandal, da se slovenščina predava v šoli slovenskim fantom v nemškem jeziku!
a Oj, domišljavost ! Na državnem kolodvoru v Beljaku je stopila v vlak neka „boljša dama" s karto za tretji razred. Želela si je oddelka za dame. V enem je že sedelo pet delavskih žen, a v tega ni marala sesti, pač pa je ono petorico strupeno pogledala. Ko je prišel kondukter, je vljudno prosila od njega za oni drugi prosti oddelek, a je ni uslišal, češ, da še ta ni do cela zaseden. Sedaj je začela hudobariti, a slednjič se je vendar usedla k delavkam. Visokorodna dama je nezakonska hči bivše krošujarice in žena nekega klerikalnega magacinerja.
a V Celovcu je nenadoma umrl v noči od nedelje na pondeljek notar Jožef Kolleger, zadet od srčne kapi. Pokojni je bil 56 let star in je pred poldrugim letom prišel iz Sovodenj v Celovec.
a Samomor. Včeraj 8. t. m. se je v Celovcu v srce ustrelil ženijski stotnik Karplus in je bil na mestu mrtev. Vzrok ni znan. Njegova mlada gospa, je v obupu hotela skočiti skozi okno a jo je služkinja zadržala.
Najnovejša brzojavna in telefonica poročila.
Poljaki in krščanski socijalci. Delovni program zbornice.
v Dunaj, 9. nov. Člani parlamentarne komisije Poljskega kluba in vodje krščanskih socijalcev so imeli včeraj zvečer skupno posvetovanje. Šlo se je za trdno določen delovni program, na temelju katerega bi se vršila nadaljnja pogajanja. Ta program bi naj .obstal po predlogu dr. Glombinjskega iz sledečih 6 točk: proračunski provizorij, finančna predloga, delegacijski krediti, špiritusov kontingent, rekrutna predloga, lokalne železnice. Odločilni sklepi se še niso storili. Kršč. socijalci so izjavili, da morajo počakati še mnenja nemškonaprednih strauk. Glorabinjski je poročal o svojih dogovorih z vodji Slovanske jednote; ti so rekli, da je njihovo stališče precizirano z jednoti-nim sklepom, da se ne pogajajo s sedanjo Bienerthovo vlado, da so pa radi pripravljeni sodelovati pri rešitvi krize. Glombinjski je tudi poročal o svoji konferenci pri Bienerthu; ta je dejal, da ne more tako dolgo nasvetov Slovanske jednote resno vpoštevati, dokler se mu ne predloži trden delovni program; narodnostna vprašanja bi se morala postaviti v drugo vrsto. Ako pa se hoče priti do kompromisa, katerega žele vse stranke v državnem zboru, se mora tu in tam nekoliko popustiti.
Izjava posi. Šilingerja.
v Olomuc, 9. nov. V Pavlovicah se je vršil minulo nedeljo veliki češki tabor, na keterem je govoril kler. češki drž. posi. Šilinger. Naglašal je, da se Slovanska jednota ne more spuščati z Bienerthovo vlado, ki se je pokazala Čehom tako sovražna, v nobena pogajanja, pač pa mora napeti vse sile in se poslužiti celo skrajnih sredstev za odstranitev sedanje vlade in sistema.
Košuto vi načrti.
o Budimpešta, 9. nov. „Budapesti Hirlap" piše, da misli Košut za sedaj operirati z zmernejšim delom liberalne stranke in nagodbenjaki; ako bi pa cesar na odobril njegovega načrta, potem pa se bode zopet približal Justh-ovi skupini.
Drobne novice.
o Dunaj. 9. nov. Danes dopoldne je sprejel cesar ministre Aehrenthala, Bienertha in Weisskirchnerja v posebni avdijenci.
o Dunaj, 9. nov. Ob 9. uri dop. se je pričelo tu posvetovanje avstrijskih škofov; navzoči so vsi 3 slov. škofje, dr. Napotnik, Jeglič in Sedej.
o Melilla, 9. nov. Španjolci so ustavili boj proti Kabylom.
o Madrid, 9 nov. Ob priliki obiska portugalskega kralja Manuela se je včeraj vršila dvorna večerja, pri kateri sta si oba kralja prisrčno napila.
o Trst, 9. nov. Ob 8. uri zj. so se udeleženci turškega zleta v Avstrijo odpeljali z Lloy ovim parnikom „Baron Gautsch" v Pulj.
Darujte za Nar. sklad!
Po svetu.
v Tihotapci pobili mornarje. Hon-durski čoln „Catumbla" je bil uhitel tihotapce in jim odvzel veliko množino ruma. Poveljnik je prepustil del zaplenjenega, ruma možtvu, ki se je tako napilo, da se nobeden na ladji ni mogel ganiti. Sedaj so prišli pa tihotapci in so vse možtvo pobili (18 mož), njihova trupla pometali v morje, ladjico pa potopili. Tihotapci so seveda ušli in nikdo jih ne pozna.	f
v Krvav krst. V nekem kraju gou-vernementa Don se je mislilo dati krstiti židovsko dekle; židovi iz vasi so pa udrli v cerkev in mlado dekle s silo spravili od krsta. Na to je nastal pretep, pri katerem jih je baje bilo več ubitih na obeh straneh.
v Požar v petrolejski jami. V Bo-
ryslavu v Galiciji je izgorela „Hucul-jama". Delavci so se pravočasno rešili
v Neznansko visok honorar je neka amerikanska založba obljubila Pearyju, če opiše svojo pot na severni tečaj. Za njegove laži da podjetje 6 25 dolarjev za vsako besedo.
v Varnost na Srbskem. Blizn Kru-ševca so umorili poznanega četnika M. Poreckega, ki je nosil tudi vojvodski naslov. Umor je izvršila bulgarska banda in je tem bolj znamenit, ker si dosedaj še nikdo ni upal nad silovitega hajduka.
v Samoumor dušnega pastirja. Duhovnik reformirane kalvinske občine v Marmorošu, Zoltan Zsigzai, si je neko preteklo noč v Zalonti pri svojem bratu odvetniku prerezal žile na vratu radi živčne razdraženosti. Dasi so ran zdravniki takoj pomagali, je vendar umrl. Pokojnik je bil prijatelj grofa Tizse.
o Tajinstven umor v Petrogradu,
katerega ni bilo moči nikakor raztol-mačiti, je sedaj popolnoma jasen. Inženir Gilevič se je dal zavarovati za 200.000 rubljev na korist svojega brata. Potem je najel stanovanje, kamor je zvabil sebi nekoliko podobnega moža, katerega je ubil in tako razmesaril, da ga ni bilo moči spoznati. Inženir je mislil, da bodo mrtveca imeli za Gile-viča. Sleparstvo se je pa ponesrečilo.
o Poštni urad okraden. Županstvo mesta Bakra na Hrvatskem je obvestilo reško policijo, da so eno prošlih noči udrli nepoznaui tatovi v tamošnji poštni urad. Izkopali so si bili veliko luknjo v zid, so zlekli Wertheimovo blagajno na prosto in potem so jo oplenili za 2000 K. Preiskava se že vrši, a bo najbrže ostala brezuspešna.
a Pravda gospe Steinheilove v Parizu. Bolj kot napreduje obravnava, bolj kaže Steinheilova, kako spretno se zna zatajevati in simulirati. Razvidno je tudi, da predsednik ni kos svoji nalogi, kajti vsakokrat mu da na vprašanje Steinheilova tak odgovor, da ni pravzaprav nič povedano. Steinheilove ni moči spraviti iz ravnotežja. Predsednik mora pustiti, da se ženska dolgovezno zagovarja, ker zakon predpisuje, da je to pravica obtoženih. Nikdo v dvorani ne misli, da bi ona ne bila kriva, tudi porotniki ne, ali vkljub temu se ne pride do nikakih rezultatov. Vedno in vedno govori obtoženka o vsaki malenkosti in slednjič zgrabi za najizdatneje žensko orodje, začne jokati.
a Proti pesniku Macharju. Deželni šolsKi svet češki je prepovedal srednješolcem posečati predavanja pesnika Macharja.
a Izredna smrt. Na južnem kolodvoru na Dunaju se je ustrelila neka 55 letna žena v usta. Pri njej so našli pismo z vsebino: Tu je 20 kron za moj pogreb. Prišla sem od daleč, da zabrišem za seboj popolnoma sled.
z Pravda Borowske. Radi zločin-stva zavratuega umora obtožena študentka medicine ga. Janina Borowska, je pooblastila svojega zastopnika v Krakovem, da ugovarja proti obtožbi. Sedaj je Borowska tudi pripravljena dokazati, da ni ona umorila Lewickega, ampak da se je radi nujnih vzrokov sam končal.
o Pravda srbskohrvatske koalicije
proti dr. Friedjungu se bo pričela 9. decembri in bo trajala kakih 14 dni. Tožena ie obenem „Reichspost".
o Strašna eksplozija. Blizu kraja Oruro v Boliviji je eksplodiral na železnici vagon dinamita, ki je usmrtil 19 ljudi. Škodo cenijo na 350.000 K.
a Zemljiško imetje Habsburžanov-Lotrinžanov obsega danes 24 grajščin na Češkem, Moravskem, Spod. in Zgor. Avstrijskem, Štajerskem, Tirolskem in Ogrskem; posestva merijo 179.047 ha, od tega je 79.600 ha gozdov. '
a Ženo in otroka umoril, 32 let stari delavec Marik v Plznu, ki se je bil ravnokar vrnil iz Amerike, je z nožem umoril ženo in svojo 8 letno -Jbčerko, Obstal je, da je ženo usmrtil radi ljubosumnosti.
z Zaroka srbske princese. Javlja se, da ne bode več dolgo do zaroke srbske princese Jelene z enim ruskih velikih knezov. To zvezo si je želel sam car.
v Živel s 50 soprogami. Iz New-Yorka poročajo: Sodišče v Filadelfiji je obsodilo nekega Baumanna Harrya na pet let teške jeie, ker je tekom svoje dolge „zakonske" karijere živel s 50 soprogami, od katerih so nekatere Ev-ropejke, nekatere Amerikanke, a druge so pa zamorke.
a Siromak Rotschild. Najbogatejši mož v Avstriji je danes baron Albert Rotschild, katerega premoženje znaša 11 miljard 126 miljonov 594 tisoč 673 kron. če računamo od te vsote samo po 4 odstotke obresti, znaša to na leto okroglo 440 miljonov kron, t. j. na dan nad 1 miljon 200.000 kron, na uro nad 50 tisoč, na minuto 833 in na sekundo 13 kron. Najstarši sin tega bogataša, Jurij, je v blaznici, najstarejša hčerka je neozdravljivo gluha, a najmlajši sin 21 letni Oskar se je ustrelil zaradi „nesrečne" ljubezni do guvernantke. Tako siromak Rotschild vkljub kupom denarja nima sreče.
z Srbski prestolonaslednik v Sofiji. „Dnevni list" javlja, da se v dvornih krogih govori, da se prestolonaslednik Aleksander te dni poda v Sofijo po-setit carja Ferdinanda. Ta pot prestolonaslednika v Sofijo je baje v zvezi z njegovo zaroko s hčerjo bolgarskega carja, princesinjo Evdoksijo.
d Ubili so uradnika. Voditelja okrajne ekspoziture v Grahovem v Bosni je neki kmet z nožem zaklal, da se osveti.
d 41.727 avtomobilov imajo na Nemškem v uporabi. V Berolinu samem jih je 2863. Od 1. oktobra 1907 do 30. septembra 1908 se je zgodilo po avtomobilih 5069 nesreč, vsled česar je bilo 3659 oseb slobljenih, 1110 zaprtih, 595 jih pa niso našli, ker so šoferji deloma ušli. V tej dobi je bilo ranjenih 2055 možkih in 470 žensk, ubitih pa 116 možkih in 31 žensk.
d Proti zakonskim možem. Ko je bil predsednik Taft na potovanju po Združenih državah, je prišel tudi v Cincinnati. Tam ga je prosilo 600 zapuščenih žen, da naj izda kak zakon proti onim možem, ki brez povoda zapustijo svoje žene. Kaznovalo bi se jih naj kot vojaške begune. Zadnje tri mesece je namreč ušlo cincinnatskim ženam skoro dvetisoč mož. To so posledice neumnih zakono .
Tržne cene.
8. novembra.
Dunajska borza za kmetijske pridelke.
Tendenca je bila danes prijetnejša ali samo v toliko, kolikor so ostale cene za rž in pšenico sobotne. Prome-tovalo se pa ni posebno, ker je bil konzum za nič. Promet je bil torej splošno tih. Krmila so živahno tendi-rala. Po ječmenu se je neKoliko povpraševalo.
Sladkor. Praga: sur. sladkor prompt K 26 95. nova kampanja K 26 95. Tendenca uporna. — Vreme: kalno.
Sladkor. Trst. — Centrifu-.al Pilés prompt K 331/4 do K 335/8, za dobavo K 331/4 do K 333/4. Tendenca: brez veselja.
Budimpešta. S vi n j ad: ogrske stare, težke — do — vin. mlade težke 149 do 150 vin., mlade, srednje 149 do 150 v, mlade, lahke 149—150 vin. zaloga 23.150 komadov. Prignano 400 komadov, odgnauo 193. Ostalo torej 23 357 komadov. Tendenca prijetna.
Budimpešta. Pšenica za ai ril K 14 08, pšenica za oktober K 1170,
rž za april K 10'20, oves za april K 7'63, koruza za maj K 6"81, ogrščica za avgust K —"—.
Pšeničuih ponudb zmerno, veselje kupiti reservirano, tendenca trdna. Prometa 15 tisoč meterskih stotov. Efektivna pšenica 5 vin. ceneja, drugo neizpremenjeno. Vreme: na dež.
Obrambni vestnih.
Za Ciril-Metodovo družbo nabralo se je včeraj na gostiji g. Otorepca v „Skalni kleti" K 5 56. Živeli darovalci!
d Za Ciril-Metodovo družbo se je nabralo na gostiji g. železniškega uradnika Irgoliča z geo Roziko Majceno-vičevo 10 kron in za narodni sklad K 2'38. Poslal jih je nam g. Anton Plepelec iz Središča.
d Za Ciril-Metodovo družbo je nabral g. Leopold Heiligstein K 1'30 v gostilni g. Vrečerja v Vojniku, denar se je izročil vojniški podružnici. — Iskrena hvala!
d V Vojniku je nabral g. Matko Lešnik, posestnik, za domačo podružnico 11.56 K, za kar se mu odbor iskreno zahvaljuje.
Iz sodne dvorane.
o Celjski policisti med seboj. Dne
5. t. m. se je vršila pred okrajnim sodiščem razprava proti celjskemu policistu Janezu Schwarzu, katerega je tožil njegov tovariš znani policaj J. Gračner zaradi prestopka zoper varnost časti, ker je Janez Schwarz pisal Gračnerjevi ženi brezimno karto, na kateri jo opozarja, da se njen mož vlači po mestu z drugimi ženskami. Schwarz je sicer tajil, vendar sta dva zvedenca potrdila, da je pisava na brezimni karti od njegove roke, vsled česar ga je okrajni sodnik dr. Ste-pisehnegg obsodil na 70 K globe ozir. sedemdnevni zapor.
Nam je prav, če se sedaj res začne magistratovska klika doli do zadnjih policajev med seboj prepirati. Procesi Aistrich-Woschnagg, Lang-Oechs (ta še ni dokončan) in drugi taki nam kažejo gnjilobo južnoštajerskega nem-škutarstva. No, pravda med dvema celjskima policajema je slednjič zelo brezpomembna. Zanimivo na stvari pa je, kako si je sodišče na vse kriplje prizadevalo, da bi stvar ne prišla v javnost. Obe razpravi, ki sta se vršili v tej zadevi, sta bili odrejeni na nenavadno uro, pol 9., očividno raditega, ker takrat še ni v dvorani drugih strank in odvetnikov. Pri drugi razpravi, ki se je dalj zavlekla, je bilo tudi več Slovencev v dvorani, vsled tega sodnik dr. Stepischnegg pri razglasitvi razsodbe niti ni povedal, kaj je obtoženec pravzaprav zakrivil, ampak ga je samo spoznal krivega, „da je spisal obtožbi priloženo karto". Mi se takemu počenjanju samo smehljamo. Dr. Stepischnegga pa opozarjamo na zadevne predpise kazensko-pravdnega reda.
o Radi uskrunitve obtoženi učitelj iz Sv. Ožbalta ob Dravi je bil obsojen v Mariboru v 13 mesečno ječo.
o S čevljarskim nožem je 43 let
stari delavec Franc Rančnik iz Rude-čega vrha piknil v obraz, vsled česar je prišlo eno oko v nevarnost. Svojo nepremišljenost bo v mariborskih ječah pokoril 4 mesece.
o Nož za zaušnice. Kolar Franc Egger iz Maribora, 61 let star mojster je bil 31 letni perici Karolini König povedal par nepremišljenih besed, vsled česar mu je dala ona, kakor se je pred mariborskim okrožnim sodiščem izrazil, dve „pošteni" zaušnici. Popoldan je potem zopet šel Egger v gostilno precej pijan, bilo je 22. sept., in je perici rekel, da mu še naj da katero, če se upa. Močna in velika Köniarova mu je še eno prilepila, ki je baje prekašala obe prejšnji skupaj. Sedaj je Egger vzrojil; potegnil je nož in ranil z njim perico na roki in trebuhu, ali na srečo le lahno. Zato bo pa sedaj sedel 4 mesece.
Listnica uredništva.
A. K. Rog.: Stvar vendar premalen-kostna. — Saj veste, kaj delajo včasi vinski duhovi !

Mlad
trgovski pomočnik
se takoj sprejme v trgovini z mešanim blagom pri gosp. Antonu Ošlaku na Ponikvi
ob južni žel. 539 21
Sprejmem zanesljivega v zemljeknjižnih zadevah izvežbanega
Dr. Horvat, Ptuj.
530 3 3
trgooskega
učenca
poštenih starišev, dobro telesno razvitega z povoljnim uspehom dovršeno Ijudsko-šolsko naobrazbo sprejme takoj
And. Elsbacher
v Laškem trgu. 538 3-2
in modno blago za obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornica za sukno v Humpolcu
na Čeikem. — Vzorci franko. —
sa
Pripora se!
ANTON sane
= v Ljubljani =
sv. Petra cesta štev. 8
pri nakupu platna, prtov, pr-tičev itd., bombaževinastega blaga, švicarskih vezil.
Opreme za neveste
perilo za gospe in gospode se
izdeluje doma in po meri. Cene nizke. Blago dobro.
iT
Pralnica in svetlolikalnica v Kolodvorskih ulicah 8.
Vsem častitim znancem in prijateljem, ki so nas ob smrti našega ljubega očeta in dobre mamice tolažili in oba pokojnika z mnogoštevilno udeležbo pri pogrebih še poslednjič počastili, izrekamo tem potom iskreno zahvalo. Posebej se zahvaljujemo oskrb-ništvu brežiške grajščine g. dr. Leuschnerju, ki je kupil krasni venec na očetov grob ter se je osebno z drugimi poduradniki in lovci očetovega pogreba udeležil, dalje č. g. župniku Preskerju za ganljive nagrobne vence pri obeh pogrebih; udeležili so se nadalje iz daljine očetovega pogreba gg. Miško Cizel, učitelj v Gradcu, Ivan Cizel, oskrbnik v Novih Dvorih, s soprogo,«več prijateljev iz Rajhenburga itd. Vsem iskrena zahvala!
Zlogonsko pri Brežicah — Praga—Johannisberg a. Rh. — Rajhenburg.
Žalujoči ostali.

ZVEZNA TRGOVINA
najstarejSa slovenska trgovina s papirjem in risalnim orodjem Rotov. ui.2 V Celju Rotov. ul. 2
1909—10 1909—10 Ugodna prilika za nakup šolskih knjig in zuezkoo
Vsak dan od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer.
Veda si. šol. mladine:
SEZNAMEK: Koprivnik, začetnica II.-IV. berilo Černiveo, računica I. —III. Brinar, čitanka. Lautar, računica I. — III. Končnik, slovnica. Leveč, slov. pravopis. Schreloer-Bez.ak, nemška vad-
nica I, —III. Schreiner-Bezjak, si. jez. I, —V. Schuster, zgodbe. Panholzer, velike in male zgodbe. Močnik, računica I. — lil. stop., kakor tudi vse druge nenavedene šolske knjige.
Šolske zvezke
po starem in novem predpisu šolskega sveta. Ekspedicija vsak dan ob 6. uri zvečer. K mnogoštevilnemu obisku vabi
Zvezna trgovina v Celju.
1