Za poduk iii kratek čas. Slovenci na narodopisni razstavi v zlati Pi>agi. II. Opisavši v kratko potovanje Slovencev do Prage in Ijubeznivc pozdrave in sprejeme od strani naših bratov Čehov, povem še naj nekaj o našem bivanju v zlati, stostolpi Pragi in o narodopisni razstavi. Praga je za nas avstrijske Slovane najimenitniše mesto. Mesto skupaj s predmeslji šteje 380.000 prebivalcev; govori se skoro le češko-slovanski jezik. Kar sem bil v tej krasni češki prestolnici, sem le tu in tam sliSal čisto malo nemški govoriti. Tudi ulični napisi so v češkem jeziku. Na dan pa, ko smo prišli Slovenci na razstavo, so pa tudi plapolali narodni češki praporji nam na čast. In kako lepo je nas tudi še vsprejel v razstavi predsednik grof Lažansky! Razstavni odbor pa je vse goste še pogostil s prav gosposkim obedom, pri katerem so se sližalo navdušene napilnice v češkem, slovenskem in brvaškem jeziku. Ali kakšna razstava je bila, rne utegne raarsikateri vpraSati. Kaj se je vse videlo, kaj jc lo narodopisna razstava? Na vse to ni tako lahko odgovoriti, kakor vprašati; zakaj dobro vem, da večina, ki največ in najrajši bere »Slov. Gospodarja«, še ni videla kake velike razstave, kake slovanske narodopisne razstave pa gotovo redko kateri. Videl je že marsikateri kakor razstavo pdjskih, vinogradskih, sadjarskih itd. pridelkov, kakor so buče, repa, korenje, grozdje, jabelka, luk in take reči. Ali glej, to ni narodopisna razstava. Pazi, kaj povem. Vsako ljudstvo, vsaki narod ima svoje posebnosti; še večje posebnosti so pa imeli stari, predniki n;;ši, ki so živeli pred kakimi sto ali več sto leti. Tako, postavim, so se čisto drugaee ljudje poprej v obleki nosili, kakor zdaj. Kedo starejših še se ne spomni na rdeee telovnike (»lajbiče«) z velikimi srebrnimi gumbi, na jirhaste blače in škornje z dolgimi golenicami, na klobuke s širokimi okrajniki pri moških, in na bele rute, peče in »avbe« pri ženskah? Glej, to je bila posebnost v noši pri nas, pri Slovencih, t. j. bila naša posebna slovenska noša, katero je zdajšna spodrinila. In tudi hiš in drugih poslopij niso zmirom tako stavili, kakor zdaj. Poprej je bilo vse leseno in s slamo krito. In pohištvo, kakor stoli, postelje, škrinje in omare so naši predniki drugače imeli napravljene, kakor jih zdaj imamo. Celo posoda je bila drugačna na kmetih, kakor je zdaj. Leseni okrožniki in lesene ali košeene žlice so bile v navadi nekdaj. Orodje za obdelovanje polja, kakor plug, brana, za vejanje žita, velnike itd. se dandanes precej razlikuje od starejšega, in pa kakoršno iraamo mi, ali pa ga imajo na Geškem ali pa v Bosni in Hercegovini, kjer sem videl Turka, da je kar na polju, kjer je imel žito, ralatil, na to pa vzel veliko velnico in proti vetru lučal žito, da ga je očistil plev. Kaj pa še naj rečem o šegah pri snubljenju, pri ženilninah in pa raznih godovih v letu! Kakšna je tu razlika med raznimi narodi! In glej, dragi bralec, kakšno nošo so imeli stari Čehi, kako so si stavili svoje hramove, hiše, škednje, kakšno so imeli hišno opravo, mize, stole, postelje, zibele, kakšno so imeli orodje pri obdelovanju polja, kakšno orožje so upotrebovali v vojski, sosebno v husitski vojski, kako so si olepšavali svoje hiše, kako so živeli na deželi, v mestu, kako so pisali, risali, vezali, delali obleko, kaj so vse znašli, kaj vse zdaj delajo, kako zdaj živijo doma na Češkem, v Ameriki, kaj pridelajo, kako napredujejo itd. vse si videl na razstavi, katera se zato, ker je vse to svojina češkega naroda, imenuje češkoslovanska narodopisna razstava. Se ve, da cele ne bom in je tudi ne morem opisati, marveč tu in tam hočemo si kaj ogledati. Smešnica. »France«, vpraša učitelj v šoli, »France, kaj pa se zopet nisi počesal? Ali nimate doma glavnika?« — »Imamo«, odreže se Francč, »imamo dva, toda Bobeden nima vee zobov«.