95
iZa poduk in kratek čas.
Davki, ki si jih ljudje sami nakladajo.
L e o o b a*
(Pogovor dveh sosedov.)
B. Prijatel! kaj pa si danes kaj delal?
A.  Pšenico sem spravljal iz pšeničnika.
B.  Koliko si kaj nameril?
A.  Deset mernikov; le malo je je*
B.  Jez sem je pa pridelal na svoji njivi, ki tudi ni večja od tvoje, 20 mernikov.
A.  Ti imaš pa tadi svojo srečo; ne vem ali znaš co-prati, ali pa so vsi ljudje molili, kader si bil ti rojen.
B.  Morebiti si pa sam kriv, da si tako malo pridelal. Kaj nev veš, da med sejanjem in sejanjem je velik razloček? Cene odbereš prave njive za sevo, če njivo le pre-pušaš škerjancem gnojiti, jo slabo obdelavaš, slabo seme sejea — kako češ kaj pridelati ?
A.  Razločka pri setvi res nič kaj ne delam; kam bi človek prišel, če bi na vse te „kunštia pazil!
B.  Zato pa imaš tudi svojih 30 gold. zgube.
A.  Zna biti, da sem pri obdelovanji polja kaj kriv, pa tudi s sadjem nimam sreče, drevja vendar ni potreba obdelovati.
B.  Ravno pri sadji si tudi sam kriv, da ga nimaš. Le pomisli, koliko dreves bi še lahko zasadil na krajih, kjer prazen prostor stoji, in si tako sadje pomnožil, pa še tacega drevja, ki ga imaš, nične oskerbuješ, ga ne cediš, ne trebiš, mu ne obsekuješ suhih vej in ne obiraš gosenc, kako ti bo rodilo? Drevje mora ravno tako biti osker-bovano , kakor žito, če hočemo, da nam sad donaša. Tako ti je tudi pri sadji tvoja lenoba morebiti kakih 20 gold. snela.
A.  Nimam časa se toliko s sadjorejo pečati, moram v nogradu delati,
B.  Koliko si pa vina pridelal v svojem nogradu?
A.   10 veder ga je, pa bi ga tudi lahko 20 veder bilo, saj moji sogorniki ga imajo po 20 veder na enakem prostoru.
B.  Kaj pa je spet tega krivo, da ti terta tako slabo rodi ?
A.  Sam ne vem, saj sem še nekaj delal, sem grubal, rezal, kopal, vezal — pa vendar malo pridelal. Ne rečem, da se moji sogorniki niao morebiti enmaio bolj trudili, da so tertju gnojili itd., jez pa nisem mogel, ker imam premalo gnoja in ljudi za delo.
B.  Pa ravno to je vzrok, da si tako malo pridelal, saj tudi nograd mora biti dobro obdelan, da dobro rodi. In tako je le spet tvoja lenoba kriva, da imaš 10 veder vina in tedaj tudi saj 30 gold. manj.
A.  Jez res nikjer nimam prave sreče, z mervo in otavo mi ne gre, kakor drugim, čeravno travnikov ni treba obdelovati.
B.  Kdo pa ti je tega medveda natvezel? Travnik hoče dela, da trava raste. Kjer je premočimo, kopaj grabne, da se voda v nje odteka; kjer je presuho, napeljuj če moreš vode na-Dj, in kjer mah raste, potresi pepela, povleci z brano, preorji, pognoji, obsej s travnimi semeni in boš zboljeal svoje travnike, polovico sena več pridelal, boš zamogel več živine rediti, več gnoja pridobiti, njive, travnike, nograde gnojiti in zboljšati in tako si svoje pridelke pomnožiti, ali če bi tudi kakih 15 centov sena več pridelal
in prodal, bi zanj kakih 20 gold. potegnil. Premisli, koliko zgubo ti lenoba tudi v tem naključva! Še nekaj: kako je pa kaj tvoja ajda? al si je kaj dosti pridelal?
A.  Z ajdo je pa letos posebno slabo, slana jo je po-smodila in le v hribih mi je je nekaj ostalo.
B.  No I koliko si je vendar dobil?
A.  Je še nisim omlatil in spravil.
B.  Kaj pa čakaš, saj je že sv. Martin!
A.  Saj se mi je ne mudi mlatiti, jo bom saj bolj za seme prihranil.
B.  Prijatel, slabo tudi v tem gospodariš, zakaj ptice ti je bodo dosti pozobale, miši snele, veliko jo bo začelo kaliti in rasti in tako je znaš spet kakih 5 mernikov manj pridelati, kakor pa ti je je Bog še pustil, in saj 10 gold. zgube imeti, ktere bi ne bil imel, ako bi jo bil spravil ob pravem času. Al spoznaš zdaj svojo škodo, ki ti jo čez leto le tvoja lenoba napravi? Pri pšenici 30 gold., pri sadji 20 gold., pri vinu 30 gold., pri senu 20 gold., pri ajdi 10 gold., skupej 110 gold. in koliko pa še pri druzih rečeh, ki ti jih tukaj ne očitam. Povej mi: ali ti ni žal za-nje?
A.  Kako, da bi mi ne bilo!
B.  Da bi ti pač očitna zguba oči odperla!
__________                    J. Jažirk.