Janko Samec:
Božična.
Mi pa gremo po božička — po  bradatega možička, ki v tem ostrem zimskem mrazi sam po belem snegu gazi!
Vzamemo  ga   h   gorki   peči, v  kot mu datno slttme soeže, da se mehko nanjo uleže. da se jezik mu ruzoeže.
Potlej pa sladko pospimo po  storjenem dobrem  delu. Z jutrom ranim pohitimo tja do fare, cerkoe bele.
Tamkaj stopimo o svetišče: tam se Dete je rodilo: bo orehoo nam prgisče podarilo za plačilo.