3<j £%(p,

Jm ■


hm


BRflTauščinn
zn sREčno smRT

:: v čast ::

našemu na križu umirajočemu Go¬
spodu in Zveličarju Jezusu Kristusu

:: in ::

blaženi Devici iliariji, njegovi
a □ a žaloslni materi a □ □

ustanovljena dne B. januarja 1907. pri
sv. Jožetu v Ljubljani (Elizabetna testa 9).

gog

□ Ljubljana, 1912. □
Tiskala Zadružna tiskarna.

aocts


i

Smrt sv. Jožefa

Št. 2433.

Tretji natisek se dovoli.

Kn. šk. ordinarijat v Ljubljani, dne 17. junija 1912.

J. Flis,

gen. vik.

Imprimi potest.

Dunaj,  dne 19. junija 1912.

Jan. B. VVimmer S. J.

provincijal.

I.

Začetek in namen bratovščine.

Najvažnejši trenutek v življenju člove¬
kovem je smrtna ura, ki odločuje srečno ali
nesrečno večnost. Smrt je pa navadno taka,
kakršno je življenje. To potrjuje stara iz¬
kušnja. Kdor pobožno živi, srečno umrje in
se večno zveliča.

Kdor tedaj želi srečno umreti in se
zveličati, se mora že v življenju pripravljati
na srečno smrt.

Pa koliko je ljudi, ki nič ne mislijo
na smrt, dokler ne pride, in so zato v naj¬
večji nevarnosti, da nesrečno umro in se
vekomaj pogube. To je razmišljal častiti o.
Vincencij Karata, sedmi 'general družbe Je¬
zusove, in to je dalo tudi povod, da je leta
1648. v Rimu v cerkvi Jezusa Odrešenika
(al Gesu) z dovoljenjem papeža Inocencija
X. ustanovil bratovščino v čast „našemu
na križu umirajočemu Gospodu in Zveličarju
Jezusu Kristusu in njegovi prežalostni Ma¬
teri Mariji", ali izkratka bratovščino „za
srečno smrt". V omenjeni cerkvi se je nam¬
reč zbralo vsaki petek popoldne mnogo
vernikov; izpostavilo se je sv. Rešnje Telo;
v pridigah se je govorilo o trpljenju Jezu¬
sovem in žalosti njegove presvete Matere.

- 4  —

Nato je bil še pouk o pripravi za srečno
smrt, in slednjič skupne molitve.

Iz te navade je sčasoma postala imeno¬
vana kongregacija ali bratovščina. Že papež
Aleksander VII. ji je podelil odpustek s pis¬
mom dne 21. avg. 1655. Ista pobožna vaja
in zveza se je v kratkem jako razširila, posebno
po krajih, kjer so bile hiše in cerkve družbe
Jezusove, ter je povsod rodila dober sad.
Navadno se je za pobožne vaje odločila
nedelja.

Na prošnjo o. Mihaela Angela Tambu¬
rini, generala družbe Jezusove, je papež
Benedikt XIII. s slovesnim pismom dne 23.
septembra 1729. omenjeno bratovščino ali
kongregacijo v Rimu povzdignil v nadbra-
tovščino, nje vodstvo izročil generalu jezui¬
tov. Podelil ji je obilne odpustke in dal
generalu družbe Jezusove pravico, ustanav¬
ljati druge bratovščine za srečno smrt v
cerkvah iste družbe, ter jim podeljevati od¬
pustke. Tako ustanovljene bratovščine so
se kmalu razširile po celem krščanskem svetu
ter so cvetele v Italiji, Franciji, Belgiji, Nem¬
čiji in Avstriji do razpusta družbe 1.1773. Tudi
v Ljubljani je bila v tedanji cerkvi jezuitov,
sedanji št.-jakobski. Papež Pij VII. je ob¬
novil družbo Jezusovo in je na novo potrdil
(s pismom dne 6. februarja 1821.) tudi to
imenitno bratovščino z vsemi prej podelje¬
nimi odpustki in predpravicami. Papež Leon
XII. je podelil s pismom dne 22. januarja
1827. generalom reda pravico, da smejo orne-

- 5 —

njeno bratovščino ustanavljati tudi v drugih
cerkvah, ki ne pripadajo družbi Jezusovi,
združevati z rimsko nadbratovščino ter po¬
deljevati njene odpustke in milosti.

II.

Pravila bratovščine,

potrjena od kn. šk. ordinarijata v Ljubljani 14. okt.

1906., št. 4811.

I. Namen bratovščine je priprava za
srečno zadnjo uro, ki je odločilna za celo
večnost, s tem, da se udje pogosto spo¬
minjajo trpljenja G. N. Jezusa Kristusa in
njegove žalostne Matere Marije, in da se
priporočajo svetim patronom te bratov¬
ščine, in da udje drug za drugega molijo
in opravljajo dobra dela, in posebno da
uravnajo vse svoje življenje po naukih Je¬
zusa Kristusa in po zapovedih sv. katoliške
cerkve. Kajti kakršno je'"tvoje življenje, taka
bo tvoja smrt.

II. Posebni patroni te bratovščine so sv.
Jožef, sv. Frančišek Ksaverij in sv. Barbara.

III. Sedež bratovščine je sedaj kapela
sv. Jožefa pri oo. jezuitih v Ljubljani, Eli-
zabetna cesta. Ko bo sezidana nova cerkev
sv. Jožefa, se bo bratovščina tja preselila.

IV. Da udje dosežejo najdragocenejšo
milost srečne smrti,

1.) naj se zbero tretjo nedeljo vsakega
meseca ob 5. popoldan v kapeli sv. Jožefa,
kjer poslušajo primeren nagovor in molijo

6  -

skupno pred izpostavljenim Najsvetejšim za
srečno smrt, za bolne in umrle člane te
bratovščine;

2. ) naj molijo vsak dan 1 očenaš in
češčena-marijo, da bi vsi člani pobožno ži¬
veli in v milosti božji umrli.

3. ) Poleg tega se udom posebno pri¬
poročajo naslednje pobožne vaje:

a ) naj pogosto, vsaj enkrat na mesec,
vredno prejmo sv. zakramente, najpri¬
mernejše tretjo nedeljo v mesecu;

b)  naj vsaki mesec ali vsaj večkrat na
leto cel dan porabijo za pripravo na
smrt s tem, da kaj več molijo in pre¬
mišljujejo o trpljenju Jezusovem in o
žalostih bi. D. Marije ali o poslednjih
rečeh in si natančneje izprašajo svojo
vest, kaj bi jim grenilo zadnjo uro, in
naj pobožno prejmo sv. zakramente. Za
premišljevanje je posebno dobra knjiga
„Priprava na smrt", ki jo je spisal
sv. Alfonz Lig. in izdala družba sv.
Mohorja 1. 1900;

c) naj hodijo tudi ob delavnikih k sv.
maši, kjer se ponavlja krvava daritev
Kristusova na križu;

d)  naj vsak večer izprašajo vest in obude
popolno kesanje;

e)  naj časte patrone za srečno smrt;

/) naj opravljajo dela usmiljenja, n. pr,
naj oskrbujejo bolnike, zlasti ude te
bratovščine, in naj skrbe, da bolnik

— 7

prejme v pravem času sv. zakramente
za umirajoče;

g)  priporočajo se post in spokorna dela
v čast trpljenju našega Zveličarja in
njegove žalostne Matere.

V. Kdor želi biti sprejet v bratovščino,
se mora osebno zglasiti pri voditelju, ali
pri pooblaščenem duhovniku, ki ga brez¬
plačno vpiše in mu da to knjižico. —• Mili
prostovoljni darovi v poravnanje stroškov
za bratovščino, za olepšanje bratovskega
oltarja sv. Jožefa itd. se hvaležno spreje¬
majo. Odsotne osebe se morejo le v red¬
kih izjemnih slučajih veljavno sprejeti, n. pr.
ako ne morejo hoditi v cerkev zaradi bo¬
lezni.

VI. Član, ki ne izpolnuje teh pravil,
nima sicer nobenega greha, pač pa ne dobi
one milosti, ki bi jo sicer prejel z dotičnim
bogoljubnim delom.

III.

Velike koristi te bratovščine.

1. Srečna zadnja ura je najdragocenejša
med vsemi milostmi. Te najpotrebnejše mi¬
losti si ne moremo zaslužiti z lastnimi do¬
brimi deli, moremo si jo le izprositi s po¬
nižno, zaupno, vztrajno molitvijo. Ta bra¬
tovščina nas pa ravno navaja, da vsak dan
molimo za srečno smrt. Ker pa vsak član
ne moli samo zase, ampak tudi za vse druge

člane, je vsak deležen vseh molitev, ki jih
opravljajo udje te bratovščine po celem
svetu za srečno smrt. Za vsakega člana se
torej tisoč in tisočkrat moli, da bi v milosti
božji umrl. (Glej Pravila IV. 2.) Kolika do¬
brota, kolika tolažba! Gospod Jezus je sam
obljubil, da se hoče ozirati posebno na
skupno molitev. „Še vam povem, da, ako
se dva izmed vas zjedinita na zemlji, se
jima bo, za karkoli prosita, zgodilo od mo¬
jega Očeta, ki je v nebesih. Zakaj kjer sta
dva, ali kjer so trije zbrani v mojem imenu,
tam sem jaz v sredi med njimi." (Mat. 18,
19. 20.)

2. Bratovščini je podeljenih prav mnogo
odpustkov, ki jih ni težko zadobiti.

3. Bratovščini je lastno češčenje trpe¬
čega Jezusa in njegove žalostne Matere Ma¬
rije. Ta pobožnost pa v našem srcu vzbuja
sovraštvo do greha in goji popolno ljube¬
zen do Boga. To je najgotovejše poroštvo
srečne smrti in blažene večnosti.

4. Sv. Duh opominja po modrem Si-
rahu (7, 40): „Pri vseh svojih delih se spo¬
minjaj svojih poslednjih reči, in vekomaj
ne boš grešil." Spomin na zadnjo uro, ki
ga obnavlja član te bratovščine vsak dan,
ga varuje greha, po storjenem grehu ga
priganja k pokori, kaže mu minljivost in
ničevnost vseh svetnih dobrot, navdušuje
ga za neminljive darove, da si v življenju
„nabira zaklade v nebesih, kjer jih ne konča

- 9

ne rja, ne molj in ker jih tatje ne izkop¬
ljejo in ne ukradejo." (Mat. 6, 20.)

5. Za rajne člane se moli skupno pri
vsakem shodu (glej Pravilo IV. 1.). Cegar
smrt se naznani vodstvu bratovščine, se
moli zanj imenoma.

IV.

Odpustki.

Benedikt XIII. 23. sept. 1729. in Pij. IX. 23. jan. 1866.)

1. Popolni odpustek: 1.) na dan, ko so
sprejeti v bratovščino, ako prejmo sv. zakramente.

2. ) Ob smrtni uri, če prejmo sv. zakramente,
ako je to mogoče, in skesani z usti ali vsaj v srcu
kličejo presveto Ime Jezus, ali če drugače kažejo
kesanje.

3. ) Naslednje dni, ako a)  isti dan obiščejo
kapelo sv. Jožefa in b ) tam prejmo sv. obhajilo in
c)  tam molijo po namenu sv. Očeta. V krajih, kjer
ni ustanovljena ta bratovščina, zadobe te odpustke
v katerikoli cerkvi. Ti dnevLso: tretja nedelja vsa¬
kega meseca za one, ki so pri skupni pobožnosti
za srečno smrt, 6. januarja, 2. in 24. februarja, 19.
in 25. marca, velika noč, 1. maja, praznik vnebo¬
hoda Kristusovega, binkošti, praznik presv. Trojice
in sv. Rešnjega Telesa, praznik sv. Janeza Krstnika,
29. junija, 25. julija, 15. in 24. avgusta, 8. in 21. sep¬
tembra, 28. oktobra, 1. in 30. novembra, 8., 21., 25.,
27. decembra.

4. ) Tretjo nedeljo po veliki noči (praznik
varstva sv. Jožefa) in tretjo nedeljo meseca sep¬
tembra (praznik žalosti blažene D. M.), ako prejmo
sv. zakramente in v bratovski kapeli molijo po

mu sv. Očeta.

Odpustki rimskih postaj, ako obiščejo
nasle®e dni bratovsko kapelo, ali zunaj Ljubljane
li cerkev in tam molijo sedemkrat očenaš

— 10  —

in češčena-marijo. Da dobiš popolni odpustek,
prejmi razen tega tudi sv. zakramente. Ti od¬
pustki so: d)  popolni na božič, veliki četrtek,
veliko noč, vnebohod Gospodov; b ) nepopolni aa)
30 let in 30 kvadragen: 26., 27. in 28. dec., 1. in
6. jan., prvo, drugo in tretjo predpepeln. nedeljo,
veliki petek, veliko soboto, vsaki dan velikonoč¬
nega tedna, belo nedeljo, 25. aprila, tri prošnje
dneve, binkošti in vsak dan binkoštnega tedna;
bb)  25 let in 25 kvadragen: cvetno nedeljo; cc)  15
let in 15 kvadragen: tretjo adventno nedeljo, božično
vigilijo, pri polnočni in zorni sv. maši, božični
dan, pepelnico in 4. postno nedeljo; dd)  10 let in
10 kvadragen: 1., 2. in 4. adventno nedeljo, vse dni
40 danskega posta, binkoštno vigilijo, vse kvaterne
dni razen binkoštnih.

III. Nepopolni odpustki: 1.) 7 let in 7 kva¬
dragen, ako so člani navzoči pri pobožnosti zasrečno
smrt tretjo nedeljo v mesecu in molijo po namenu
sv. Očeta.

2.) Enega leta, kadar spremljajo mrliče k
pogrebu, ali če so zadržani, molijo, ako je mogoče
kleče, enkrat očenaš in češčena-marijo, ko mrliču
zvoni, — kadar so pri shodih, božji službi, nauku
te bratovščine, — kadar so ob delavnikih pri sv.
maši, — kadar zvečer skrbno izprašajo vest, —
kadar obiščejo uboge bolnike ali jetnike.

Vsi našteti odpustki se morejo darovati
dušam v vicah.

V.

Darovanje na dan vstopa v bratov¬
ščino.

O moj Jezus! Sicer popolnoma ne¬
vreden zavoljo svojih grehov, toda ker me
nagiba ljubezen do tebe, posvetim danes
pred celim nebeškim dvorom svojo dušo,

- 11

katero si Ti odrešil s svojo predrago krvjo,
službi Tvojega božjega veličastva, spo¬
minu na Tvoje trpljenje in na žalosti Ma¬
rijine, in Te rotim po Tvoji grenki smrtni
bridkosti, po Tvoji dragoceni krvi in po ža¬
losti Tvoje Matere Marije, podeli meni in
vsem udom te bratovščine ob naši smrtni
uri popolno odpuščenje grehov, pravo lju¬
bezen do Boga in večno življenje po za-
služenju Tvojega trpljenja in Tvoje smrti.
Amen.

VI.

Razne molitve.

A)  Pri mesečni bratovski pobožnosti.

Litanije.

Molitev k presv. Rešnjemu Telesu.

Molitev za žive ude bratovščine.

Darujem Ti, o presveta Trojica, za¬
sluge Jezusa Kristusa, v zahvalo za pre¬
dragoceno kri, katero je Jezus prelil na
Oljski gori, in po teh njegovih zaslugah,
prosimo ponižno Tvoje božje veličastvo,
odpusti nam naše grehe.

1 očenaš, 1 češčenamarija, čast bodi
Očetu itd.

Darujemo Ti, o presveta Trojica, za¬
sluge Jezusa Kristusa v zahvalo za njegovo
premilostno smrt, katero je za nas prestal
na križu, in po teh njegovih zaslugah pro-

12  -

simo ponižno Tvoje božje veličastvo, od¬
pusti nam kazni, katere smo zaslužili za
svoje grehe.

1 očenaš, 1 češčenamarija, čast bodi
Očetu itd.

Darujemo Ti, o presveta Trojica, za¬
sluge Jezusa Kristusa v zahvalo za njegovo
neizrekljivo ljubezen, s katero je prišel z
nebes na zemljo, da sprejme nase človeško
naravo, da za nas trpi in na križu umrje;
in po teh njegovih raslugah prosimo po¬
nižno Tvoje božje veličastvo, da sprejmeš
naše duše po smrti v nebeško veselje.

1 očenaš, 1 češčenamarija, čast bodi
Očetu itd.

(100 dni odpustka vsakikrat; enkrat v mesecu
popoln odpustek, ako se moli vsak dan. Leon XII.
21. oktobra 1823.)

Molitev v čast peterim ranam Jezusovim.

V. Srce Jezusovo, v smrtno bridkost
utopljeno.

O. Usmili se umirajočih.

Prosimo Te, božji Zveličar, po Tvojih
svetih peterih ranah, iz katerih si na križu
vso kri prelil, pridi nam na pomoč v naši
smrtni borbi in podeli nam, da v Tvoji
milosti živimo in umrjemo, ki živiš in kra¬
ljuješ z Očetom in svetim Duhom na ve¬
komaj. Amen.

— 13  —

Molitev k žalostni Materi Mariji.

V. Prosi za nas, sveta božja Porodnica.

O. Da postanemo vredni obljub Kri¬
stusovih.

Presveta, žalosti polna Mati, prosimo
Te po bridkem mučeništvu, ki si ga trpela
pod križem za triurne smrtne težave Jezu¬
sove, pomagaj nam vsem, ki smo otroci
Tvoje žalosti, milostljivo v naši smrtni brid¬
kosti in izprosi, da se po Tvojem priza¬
devanju naše duše od telesa ločene povzdig¬
nejo v nebesa in s Teboj uživajo večno
veselje. Amen.

Molitev k svetim pomočnikom ob
smrtni uri.

V. Sveti Jožef, sveti Frančišek Ksave-
rij, sveta Barbara, pomočniki umirajočih!

O. Prosite za nas za srečno smrtno uro.

Prosimo Te, dobrotljivi Jezus, zavoljo
zaslug in priprošnje naših svetih pomočni¬
kov nikar ne dopusti, da kdo izmed nas
nesrečno umrje, ampak podeli nam vsem
milost, da v Tvoji ljubezni živimo in se
ločimo iz sveta, ki z Očetom in svetim Du¬
hom živiš in kraljuješ na vekomaj. Amen.

Molitev za umrle.

O Gospod Jezus Kristus! Priporočamo
v Tvoje svete rane vse umrle ude in do-

- 14  —

brotnike te bratovščine in vse duše v vicah,
in Te ponižno prosimo po Tvojem bridkem
trpljenju in smrti in po Tvoji dragoceni
krvi: usmili se jih in odpusti jim grehe in
zaslužene kazni, da bodo skoro rešene-
ognja v vicah in se s Tvojimi angeli vese¬
lile večnega miru in blaženstva. Amen.

B)  Ob drugih prilikah.

Molitev za umirajoče.

O predobrotljivi Jezus, Ti ljubitelj duš,
rotim te po smrtni borbi Tvojega presve¬
tega Srca in po bolečinah Tvoje brezma¬
dežne Matere, očisti v svoji krvi vse greš¬
nike celega sveta, ki se sedaj bore s smrtjo
in ki bodo še danes umrli. Amen.

Srce Jezusovo, ki si trpelo smrtne
bridkosti, usmili se umirajočih!

(100 dni odpustka vsakikrat, ako se moli
skesano in pobožno. — Enkrat v mesecu, kateri¬
koli dan, popoln odpustek pod navadnimi pogoji,
ako se moli cel mesec vsaj trikrat vsak dan ob
treh različnih časih.)

Molitev k Materi božji za srečno
zadnjo uro.

O Marija, brez madeža spočeta, prosi
za nas, ki se k Tebi zatekamo. O pribežališče
grešnikov, Mati umirajočih, nikar nas ne

15 —

zapusti ob uri naše ločitve, marveč izprosi
nam popolno žalovanje, odkritosrčno ke¬
sanje, odpuščenje naših grehov, vreden
sprejem svete popotnice, potrjenje po za¬
kramentu sv. poslednjega olja, da se moremo
varno prikazati pred prestol pravičnega, pa
tudi usmiljenega sodnika, svojega Boga in
Odrešenika. Amen.

(100 dni odpustka enkrat na dan. Pij IX.
11. marca 1836.)

Križec za zadnjo uro.

Daj si blagosloviti v življenju tak kri¬
žec, katerega pa ne smeš dati nobenemu
drugemu. Ob smrtni uri zadobiš popolen
odpustek, ako pobožno izročiš svojo dušo
Bogu in si pripravljen radovoljno sprejeti
smrt iz rok božjih.

Pogoji: Prejmi sv. zakramente; ako pa tega
ne moreš, izreci skesano z jezikom ali pa vsaj v
srcu presv. Ime Jezus.

Prošnja za srečno smrt.

Jezus, Marija, Jožef! vam darujem
svoje srce in svojo dušo.

Jezus, Marija, Jožef! stojte mi na
strani v zadnjem boju.

Jezus, Marija, Jožef! naj združen z
vami mirno izdihnem svojo dušo.

(300 dni vsakikrat, kolikorkrat se molijo vsi
trije vzdihijeji, 100 dni pa, ako se moli le eden.
Papež Pij VIL, 18. aprila 1807.)

KNJIŽNICA

00000523142

— 16 -

Popolni odpustek za zadnjo uro.

Gospod, moj Bog, iz Tvoje roke sprej¬
mem že sedaj vdano in radovoljno kakršno¬
koli smrt z vsemi njenimi stiskami, mukami
in bolečinami, kakor bo Tebi všeč.

(Popolni odpustek za zadnjo uro prejme
vsak vernik, ki katerikoli dan v svojem življenju,
ko je vredno prejel sv. zakramente, pobožno in s
premislekom izmoli to kratko molitev. Odpustka
postane deležen ob smrtni uri, ako le v milosti

božji umrje. Pij X., 9. marca 1904.)

St.

je bil(a) sprejet(a) v bratovščino

dne

19

voditelj bratovščine.

Kadar kak člai : naznani njegovo

ime vodstvu bratovi o zanj pri shodu

molilo.

Sil

* ' ‘ *' '■ '* *

„ /’ ' ' 1.7 ;

: :  777/ .. 7 - /'7' ■''


^ggSL

'..-77 7 >7

- . ... 34v33ta,. - . . ., ...

-iš®.■'.77■ .777

Vfc ■ ** *

- s 7 mm  I >

'J:g

m

7 77

■

*

I K

7- 'k  -* -is\

m

r  :



;.r- ' ^,-V/, 4/v..J  - ...-*vwv y:-;.
:  N<


.

«. „., - v -'?K ,

r i & 77  ¥

lit/

' A'M

'mm

. ,>..^7777,, ji

* >> ' ■"■ i ■



'A A?A?

; 7 SW


-'7- |E|||777

:-/•: **$■
W7 - 1  - - -4i

: 7  \

7 l 7 :


M-.

77

I ; r  v
' • 7  i 7

777177

.

, /• :

- / v . ’ ''Xt  ■' !  ‘  7 V. -A* k





A , '  > c %*  v>;>  7 i-vv,

< \ ig ^ i

■■. /v>/7v ’:  / '  .;' - v' 1)5,-*' "///7

•%v 3

<: Ta  J  ’ 7, ■* 7  §. i

B  , rA  * iiŠMM ' M

f  7 I Si r -/

1  /, ;' 7. > / ^ w w ,\ S-f ** ':<