2**A 40 din - Leto XXXVIII - Št. 86 KRANJ, torek, 12. 11. 1985 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO P*nin izvirni smučarski čevelj ha tujem ni cenejši kot doma. Foto: F. Perdan V SREDIŠČU POZORNOSTI Izvoz in razvoj O izvozu je bilo v zadnjih letih pri nas izrečenih toliko besed kot še nikoli. Razdelitev deviz povzroča državni prepir, novi devizni zakon si le stežka utirapot mimo številnih pripomb in nasprotujočih si stališč. Teža tujih dolgov je huda, vsakdanja borba za devize je zato v ospredju izvoznih prizadevanj. Nedolgo tega je rodila celo sporno parolo o izvozu za vsako ceno. Kar nekako v ozadju je zato pravi pomen izvoza, izvoza kot neobhodne sestavine svetovne delitve dela, izvoza kot učinkovitega spodbujevalca razvoja. V tovarnah, ki so odprte v svet, ne morejo biti zadovoljni, dokler vsaj polovice svojih izdelkov ne prodajo na tuje, po cenah seveda, ki niso nižje od domačih. Kajti iskanje konkurenčnosti z zniževanjem izvoznih cen pomeni prelaganje bremena na ramena domačega kupca, kar pa ne gre v nedogled. Prava rešitev so le kvalitetno in poceni narejeni izdelki. Nekaj takšnih primerov imamo. Elan smuči na tujem prodaja dražje kot doma, Almirine ročne pletenine gredo v Ameriki za med, Alpi-nin novi smučarski čevelj na tujem ni več cenejši kot doma. Za vse te tovarne je značilno, da so pravočasno dale velik poudarek svoji razvojni službi, izvirnosti in ustvarjalnosti. Na tekočem so z razvojem v svetu, brez tega dobrega iztržka v hudi svetovni konkurenci ni. Dober primer razvojnega capljanja je čokolada. Leska tovarna doma nima prave konkurence, težave pri uvozu kakava so nastale, ko je napočila borba za devize. Čokolade tako nekaj časa na trgu sploh ni bilo. Ker na tujem čokolado izdelujejo bolje in ceneje, je izvozna prisila čokolado na domačem trgu silno podražila, za posušeni žep domačega kupca je postala predraga. Tovarna je zašla v slepo ulico. Rešitev je torej le v razvoju, nenehnem stiku z razvojem v svetu, saj si le tako lahko odpiramo vrata dobrega izvoza. M. Volčjak Gimnazijski profesorji ^ekinili delo V petek> 8- novembra, po ■ eosti, ki anje republiške izobraževalca!« ~°f?',k!Je prejšnjega dne a o razdelitvi sredstev. Wtesor"ji so zahtevali troje: naj ^11! emenijo merila za vrednotenje |Stllko nalog-tako da bi, denimo, za či-5r6j °d izobraževalne skupnosti h 7g(35000 dinarjev, za profesorja ^85\ dinarjev; naj se še letos ^QS/?agotovi, da se bo razpolovilo r^ri • n^e dohodkov v šolstvu v pri-i z gospodarstvom; naj čim-^Q?a§otovijo enako rast osebnih ^tv v vzgoji in izobraževanju 4 ž gospodarstvu, se pravi, v skla-Ni riesoluciJskimi določili. Dejali so l ra?a Di se bilo treba pomeniti tudi '^realizaciji sistema posebnih Hu alnih skupnosti, ter o reše-%tv §motnega položaja srednjega %nf' ki na3 bi se preselilo bliže Nallnski Politični vrh je sicer so-2 zahtevami gimnazijskih pro- fesorjev, ki jih le-ti postavljajo že od pomladi, ne pa tudi s potjo, po kateri so jih skušali uveljaviti. Ubrati bi morali legitimne, samoupravne poti saj so slednjič vzgojno-izobraževal-na ustanova, razen tega pa tudi dijakom pojasniti, kje je srž problematike. Več o ozadju dogodka in o težavah, ki tarejo to kranjsko šolo, na zadnji strani. ~ D. Ž. Festival alpinističnih filmov v Kranju V Kinu Center si bodo ljubitelji alpinističnih filmov lahko ogledali osem najboljših iz zadnjih let. Predstavi bosta v petek in soboto, 15. in 16. novembra, ob 20. uri. Naslovi filmov Samostani, pripeti v nebo, Skriti vrh, Proti deveti stopnji, Trije dnevi na velikanovem grebenu ter Makalu, Kdor je pogumen, Lotse in Yalung Kang obetajo prijetna in kvalitetna alpinistična večera. Vstopnice so v predprodaji v pisarni PD Kranj, na dan predstave pa od 15. ure dalje pri blagajni Kina Center. Izkupiček v človekoljubne namene Že nekaj let se novembra začenja akcija Rdečega križa Slovenije, v kateri delovne organizacije ob prodaji odpadnega papirja namenjajo izkupiček v humanitarne namene. Zbiranje odpadnega papirja in vračanje surovin industriji ni novo, res pa je, da je v zadnjih letih prav organizacija Rdečega križa spodbudila zbiranje papirja; zdaj v Sloveniji zberemo kar okoli 40 odstotkov starega papirja glede na porabo. S to številko pa se že lahko primerjamo z razvitimi deželami. Po drugi strani pa količina zbranega papirja ni dovolj za vse zmogljivosti, ki jih ima industrija papirja. Akcija zbiranja starega papirja je koristna tudi za humanitarne namene. Rdeči križ Slovenije namreč prosi delovne organizacije, da novembra nakažejo izkupiček od prodanega odpadnega papirja RK Slovenije za posodobitev mladinskega zdravilišča in okrevališča Rdečega križa na Debelem rtiču. Tu se je samo letos zdravilo več kot 9000 otrok iz vse Slovenije, predvsem takih, ki bolehajo za boleznimi dihal, tu pa letujejo tudi zdravi otroci in otroci iz socialno ogroženih družin. Delovne organizacije lahko naroče odkupnim organizacijam, da izkupiček od prodanega papirja novembra namenijo na žiro račun Rdečega križa Slovenije št. 50101-678-51579 s pripisom Od papirja. Večja pristojnost izdajateljskih- svetov Ljubljana — Tiskovni svet pri predsedstvu republiške konference SZDL Slovenije je 5. novembra razpravljal o predlogu novega zakona o javnem obveščanju ter dolgoročnem razvoju RTV v Jugoslaviji. Govorili so predvsem o zagotavljanju družbenega vpliva na sredstva javnega obveščanja. Družbeni organi upravljanja (izdajateljski sveti, skupščine) naj bi imeli po novem zakonu večje pristojnosti pri načrtovanju, vsebinski zasnovi, kadrovski politiki, ce- Za 87 milijonov dinarjev prihranka Jesenice — Septembra in oktobra so odbori za gospodarstvo v jeseniški Železarni obravnavali šestnajst predlogov tehničnih izboljšav, koristnih predlogov in zamisli ter jih odobrili. Dvaintrideset novatorjev jeseniške Železarne je prejelo za 911 tisoč dinarjev posebnih nadomestil ali 1,04 odstotka od ugotovljenih koristi. Skupni prihranek za jeseniško Železarno znaša več kot 87 milijonov dinarjev. D. S. ortna pižama ll* smreka brez vej Sob iihar 'o št -nice 3?>» k ^žarn° ,n° dopoldne v pritličju škofjeloške Name. Brskam po polici s ite -e pa prekratki. To njeno nejevoljo še poveča. Rada bi drugačen, ^avo^**11'.^ar prodajalko spravi v nejevoljo. Tudi sama težko najde ^čni«~V^k°> ko jo potegne iz vrečke, se mi zdi preširoka, rokavi in obr ~*roJ' s* drznem reči. Tedaj njena jeza prekipi. Pograbi pižamo, Vtl-ne h^bet in na glas pravi sodelavki: »Ha, ha si slišala, tale hoče Ochdptv??rtno Pižamo, ha, ha športno pižamo!« Osuplost mi zapre usta, y« brez besed. kuoVa-miška Prodajalna LIP -a na Bledu. Za pultom štiri prodajal-^viJo Gm sama- Stenske obloge. Kar na dvorišču si jih poglejte, mi °bl0g ' ne da bi se katera dvignila s stola. Tako sama hodim med kupi ^dvorišču in iščem takšne, ki bi imele kar najmanj grč, vsaj čr-°Mog ' Iz skladišča prihlača mladenič, pobaram ga, če imajo morda Sfča^^zvrščene po kvaliteti, in dodam, da bi rada takšne s čim manj ^roh dno me pogleda in pravl>Si že kdaj vidla smreko brez vej!« j. °ta se sam sebi in odide. No, oblog seveda nisem kupila. j^Or ^^Janska Metalka. Kupujem talne obloge. Prodajalcu se nika-^nča mudi, njegova sapa mi pove, da je rahlo okajen. Čakamo, da ji k p0menek s prijateljem. Ženska, ki je račun že plačala in čaka, gj lzr°čil blago, postane nestrpna. »Mudi se mi na avtobus«, dvi-!^včS ?rv°dajalec se ležerno obrne, no malo boste že počakali, jaz Hjm er&j čakal pri zdravniku pet ur, pravi in brunda, kako so ljudje rt'v asi h ^hS° Se neusmiljeno spremenili, denarja imamo vse manj, skla-P° stap S° Vse kolj P°ma- Ponekod pa se prodajalci še vedno obnašajo fm; ko so bili razdeljevalci in ne prodajalci blaga. Vendar so asi nepreklicno mimo, le kdaj se bodo vsi zavedli tega. M. Volčjak nah in naročniha, statutu in drugih samoupravnih aktih ter zaključnih računih. V pristojnosti delavcev bo ostalo odločanje o delovnih razmerjih in delitvi dohodka oziroma osebnih dohodkov. Programski sveti in sosveti bodo ohranili svojo vlogo. V razpravi so opozorili na dosedanje slabosti pri delu izdajateljskih svetov, pojavljajo se tudi različna stališča glede njihove pristojnosti. Poudarili pa so, da ne more biti predmet podružbljanja le uredniška politika, temveč tudi zagotavljanje denarnih sredstev. Na gradivo o dolgoročnem razvoju RTV v Jugoslaviji ni bilo večjih pripomb, v bodoče kaže nameniti več pozornosti skupnim akcijam. jr Gripa pred vrati KRANJ — Tako kot že vrsto let doslej se tudi letos v zdravstvenih organizacijah pripravljajo, da bi s preventivnim cepljenjem zavarovali najbolj ogroženo prebivalstvo pred morebitno epidemijo gripe. Pripravljeno cepivo — tako imenovano mrtvo cepivo — je prilagojeno virusom gripe, za katere se pričakuje, da bodo letos povzročali gripozna obolenja. Zdravniki priporočajo cepljenje predvsem starejšim ljudem s kroničnimi obolenji. V kranjskem 'zdravstvenem domu so že objavili datume tako za prvo kot drugo cepljenje. Prvo cepljenje bo v ponedeljek, 18. novembra, od 9. do 12. ure ter v torek, 19. novembra, od 16. do 19. ure. Drugo cepljenje pa bo decembra: v ponedeljek, 23. decembra, od 9. do 12. ure in v torek, 24. decembra, ob 16. do 19. ure — v prostorih zdravstvenega doma Kranj. Cepljenje (prvo in drugo skupaj) stane 500 din. C/J Izobražena/ni center Intertrade v Radovljici — Ob hotelu Grajski dvor v Radovljici je Intertrade iz Ljubljane zgradil izobraževalni center IBM, ki ga bodo slovesno odprli v petek, 22. novembra. Objekt so zgradili dokaj hitro, tudi njegova zunanja podoba se prijetno vključuje v podobo starega dela Radovljice. Gradnja je veljala 60 milijonov dinarjev, dosti več bo vredna sodobna računalniška oprema. Center bo namenjen izobraževanju kadrov za delo na računalnikih IBM, v Radovljici bo jugoslovansko središče tovrstnega šolanja, izobraževalni program pa nameravajo še razširiti. Foto: F. Perdan KOMPAS KRANJ »o tel.: 28-472 § 28-473 Starost ne potrebuje le žlice in postelje Čeprav se v Sloveniji že najmanj dve desetletji ukvarjamo z organizacijo družbene skrbi za starostnike, pa kaj dosti dlje od gradnje domov za upokojence nismo prišli — Sosedska pomoč, laična nega na domu, dejavnosti, ki bi vključevale starejše predvsem v krajevni skupnosti — vse to sicer obstaja, a še zdaleč ne dosega potreb prebivalstva — Pripombe z regijskih posvetov v okviru SZDL bodo osnova za akcijski program Kranj — To, da človek ne živi samo od kruha, velja prav gotovo za vsa starostna obdobja. Starost pa naj bi bila tisto obdobje, ko naj bi človek imel dokončno urejeno tudi stanovanje in vse drugo, kar si je pridobil z dolgoletnim delom. Toda čeprav večina starostnikov — to je ljudi nad 65. letom starosti — brez večjih problemov uživa jesen življenja in. v tem obdobju ne potrebuje nikakršne pomoči, pa to za okoli 20 odstotkov starih ljudi ne velja. Večina od teh vsaj občasno potrebuje posebno skrb, še posebej takrat, kadar zboli ali kako drugače obnemore, da ni sposoben povsem skrbeti zase. Takrat imamo sicer rešitev — domove upokojencev, kjer je trenutno prostora za okoli 5 odstotkov starostnikov, vendar pa je še vedno največ takih, ki domsko varstvo na stara leta odklanjajo, povsem samostojni pa niso. Prav o teh vprašanjih — koliko smo v družbi pripravljeni nuditi starostnikom in kako smo organizirani — so zdaj po regijah posveti, ki jih organizirajo medobčinski sveti SZDL. Na posvetu v Kranju, kjer so v sredo govorili o problemih starostnikov na Gorenjskem, se je pokazalo, da po občinah različno organizirajo pomoč starim ljudem. Kranjske izkušnje kažejo, podobne pa imajo tudi v tržiški in škofjeloški občini, da se v sosedsko pomoč radi vključujejo tudi šolarji, znova pa je zaživela tudi laična nega na domu, le-to so v Kranju organizirali pri Rdečem križu. Vendar pa so ugotovili, da enotnih receptov ni: ponekod je organizacija Rdečega križa tisti naslov, kamor se ljudje obračajo po pomoč, drugje se kot organizatorji skrbi za stare pojavljajo domovi upokojencev, centri za socialno delo ali zdravstveni domovi. Čeprav naj bi bila družina tista, ki naj bi na starost nudila starostniku varnost in dom, z vključevanjem v družinske naloge in skrbi pa tudi za določen življenjski smoter, ki je staremu človeku še kako potreben za vitalnost, pa teh vsekakor najboljših rešitev ni mogoče najti prav za vse starostnike. Žal postajajo v zadnjem času domovi upokojencev ne le domovi za zdrave starostnike, temveč vse bolj nekakšne drugorazredne bolnišnice za nego bolnikov, ki ne sodijo ne v bolnišnice ne v domačo nego. Vse to pa prinaša tako finančne probleme kot tudi kadrovske probleme domovom, občutijo pa jih kajpak tudi oskrbovanci sami. Nad tem vprašanjem, ali se bodo domovi za upokojence sčasoma spremenili v domove nepokretnih starostnikov, se vendarle kaže zamisliti. Domov namreč nismo gradili, in jih verjetno ne bomo, za generacijo, ki bo povsem nemočna in nepokretna odštevala svoje dni, temveč za ge- Nekaj mnenj s posveta P. Tulipan: Pokojnine nekaterih upokojencev so tolikšne, da si vsak niti domskega varstva ne more privoščiti, četudi bi ga potreboval. Po drugi strani pa se je treba vprašati, zakaj morajo biti osebni dohodki zaposlenih v domovih za upokojence tako nizki. Z. Pogačnik: Dodatek za pomoč in nego lahko dobi le upokojenec. Kaj pa drugi, na primer gospodinje, ki so tako imenovane vzdrževane osebe. Menim, da bi takšen dodatek lahko pripadal vsakemu starostniku, ki postane nepokreten in potrebuje trujo pomoč in nego. P. Stare: V domovih za upokojence je zdaj že tudi do 80 odstotkov nepokretnih oskrbovancev, domovi se torej spreminjajo v bolnišnice, kar pa nočemo postati. Razen tega pa je tudi prispevek zdravstvenih skupnosti k dnevni oskrbi takih oskrbovancev pri nas nizek, med najnižjimi v Sloveniji. neracijo, ki hoče svojim poznim letom dodati še kaj življenja: to pa omogočajo s krajevno skupnostjo povezani domovi, s kadri, ki dosti vedo o gerontologiji in ki znajo življenje v domu organizirati tako, da je zanimivo ne le za stanovalce, temveč tudi za okolje, v katerem delajo. To pa je vprašanje, s katerim se pri nas še ne ukvarjamo dovolj. L. M. Pomladiti vodstvo Radovljica — V krajevni skupnosti Radovljica živi več kot 6 tisoč ljudi, kar je skoraj petina prebivalstva radovljiške občine. Njihova družbenopolitična aktivnsot je v zadnjem času zamrla, več kot dve tretjini priseljenih krajanov nista dejavni. Takšna je bila ugotovitev program-sko-volilne seje krajevne konference SZDL, ki je bila 5. novembra. Podkrepili so jo z dejstvom, da so se seje udeležili večinoma starejši, ki jih običajno srečujemo na sestankih. Predsednik krajevne konference SZDL Stanko Adam je bil zaskrbljen zaradi takšnih razmer in je dejal, da je treba pomladiti vodstvo. Socialistične zveze in krajevne skupnosti. V program dela so zapisali tudi poživitev dela uličnih in vaških Delegatska neodgovornost V četrtek, 14. novembra, naj bi se ponovno sestal zbor uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti Kranj KRANJ — Po končanem skupnem zasedanju obeh zborov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti Kranj v četrtek, 31. oktobra, bi moral nadaljevati zasedanje še zbor uporabnikov. Na dnevnem redu sta bili še dve precej pomembni točki: obravnava zahtevkov za varstvo pravic in sprejem razpisa za dodelitev posojil družbenim pravnim osebam iz združenih sredstev vzajemnosti. Ko pa je bilo skupno zasedanje ko/ičano, se je izkazalo, da je od 50 prisotnih delegatov v zboru uporabnikov na začetku zasedanja ostalo na seji še 27 delegatov. Od začetne precejšnje večine in sklepčnosti se je tako udeležba zmanjšala na slabo tretjino vseh delegatov zbora. In posledice takšne neodgovornosti posameznih delegatov? Najmanj to lahko ugotovimo: razpis za dodelitev posojil bo obravnavan (in najbrž tudi sprejet) najmanj štirinajst dni kasneje kot bi lahko bil. Seveda to pomeni tudi štirinajstdnevno podaljšanje vseh ostalih postopkov na podlagi sprejetega razpisa. To pa že ni več tako enostavno, saj se posojila na Planini III nanašajo na objekte 4 B, 9 Ct, 1 B, 6 A, 7 A, 18 A, 15 B in 19 A, na bloke Kotlarna, na Korotan, Šenčur in podstrehe, ki so v programu prenove in preureditve. Tudi številka o skupni vsoti posojil je dovolj zgovorna: 180 milijonov dinarjev. In nenazadnje bo takšno odlaganje in ponovno sklicevanje seje povzročilo precejšnje težave v organizacijah združenega dela pri sofinanciranju gradnje stanovanj. Ponovna seja delegatov v zboru uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti Kranj je sklicana za četrtek, 14. novembra, opoldne. A. Ž. odborov ter za ljudi privlačnih oblik delovanja. Preko uličnih odborov bodo skušali oživiti stanovanjsko samoupravo, prav tako s pomlajevanjem hišnih svetov in z ustanovitvijo sveta stanovalcev pri kajevni skupnosti. Pričakujejo tudi večje sodelovanje osnovnih organizacij Zveze komunistov na njihovem območju. Za novega predsednika krajevne konference SZDL so izvolili Miroslava Birka, z a podpredsednika Franca Marklja in za tajnico Marjano Re-bernik. Opredelili so se tudi glede kandidatov za novo vodstvo občinske konference SZDL Radovljica. Sodili so, naj bi za predsednika kandidiral Anton Toman z Brezij, za podpredsednika Drago Buh iz Radovljice in za sekretarja Bogo Odar iz Bohinjske Bistrice. Planiranje v tržiški občini Večina pripomb na rabo prostora Tržič — V tržiški občini se zaokrožuje javna razprava o osnutku dolgoročnega plana razvoja do leta 2000 in o dogovoru o temljih srednjeročnega plana razvoja občine za naslednjih pet let. Pripomb na oba dokumenta je precej, zlasti iz krajevnih skupnosti, kjer je izvršni svet vodil organizirano javno razpravo. Povsod pa prevladuje enotna ocena, da sta dokumenta dobro pripravljena in stvarna. Večina pripomb iz krajevnih skupnosti se nanaša na prostorski del dolgoročnega družbenega plana, pri čemer so se ljudje z glavnimi usmeritvami razporeditve dejavnosti v prostoru strinjali. VŽiganji vasi ostane zemlja kmetijska V Podljubelju so ponudili novo lokacijo za kamp pri restavraciji in trgovini v vasi. Na ta način bi bolje izkoristili sedanjo družbeno infrastrukturo, novi kamp pa bi stal na slabem zemljišču. Na Brezjah pri Tržiču so predlagali skrčenje območja, predvidenega za pozidavo. Predvidenih je deset hektarov, vendar bolj kot evi- denca možnega prostora za pozidavo ne glede na časovno obdobje. Obveljal je predlog, naj bi do leta 2000 pozidali največ dva hektara površin. Ljudje iz Kovorja dajejo prednost novi lokaciji pokopališča med Bistrico in Kovorjem. Do takrat pa je potrebno zagotoviti razširitev starega pokopališča. Predlagajo tudi racionalno rabo zemljišč. V skladu z investicijskimi plani industrije je treba razmejiti površine, ki bodo namenjene razvoju industrije, in površine, ki bodo ostale kmetijske. Na teh je treba izboljšati proizvodnjo. V Pristavi vidijo svoj prostorski razvoj za družbeno infrastrukturo na lokaciji Primožkovega kompleksa. V zvezi z načrtovano porabo energije glasno poudarjajo ekološki vidik. V Sebenjah so za spremembo opredelitev na območju zazidalnega načrta Žiganja vas II. Pravijo, naj se umakne, zemljišče pa nameni trajni kmetijski rabi, čeprav je bila gradnja tam že začeta in bi zakon nadaljnjo zidavo dopuščal. V podobnem smislu bo popravljen tudi zazidalni načrt Žiganja vas I, medtem ko gre za nekaj manjših popravkov zaradi zaščite kmetijske zemlje še na ureditvenem območju naselja. V Seničnem so predlagali povečanje površin za zidavo pod vasjo na desni strani ceste Križe—Golnik. Predlog bo treba strokovno preveriti z vidika omejitev, ki jih narekuje cesta, raba kmetijskih zemljišč in urbanistični pogoji za gradnjo hiš. V Jelendolu so dejali, naj bi čimprej dogradili cesto od Čadovelj do Doline. Ta čimprej je seveda odvisen zlasti od denarja. To so glavne pripombe krajanov na osnutek dolgoročnega plana razvoja tržiške občine do leta 2000. Kot je povedal predsednik občinskega komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja Dušan Koren, je bilo več razprave o dogovoru o temeljih srednjeročnega plana razvoja. Ljudje so ga pojmovali kot najbolj živ del družbenega planiranja, ki je tudi najbolj konkreten. Za ceste dva odstotka iz dohodka Vsi so se strinjali, da je problematika na področju komunalne infrastrukture tako velika, da je treba zanjo zagotoviti več denarja kot ga je na voljo zdaj. To pomeni, da bi dva odstotka iz dohodka zbirali za posodobitev, gradnjo in obnovo cestnega omrežja, 0,6 odstotka več denarja kot doslej za gradnjo kanalizacijskega omrežja, dodatno pa Pred problemsko konferenco v Kranju Veliko zahtev, malo -7-to,„ w . Anuška Soklič, P'edsfZf možnosti «rv%™%družbenop Anuška Soklič, predsednica Komiteja za družbeno P^anl2. nje v Kranju: »Javne razprave v krajevnih skupnostih so le tokrat drugačne, pokazale so na druge probleme — / ^ munali izstopajo ceste in telefonija, pri družbenih °^Je.v t pa športni — Skrb za varstvo najboljše kmetijske zemU • Kranj — Delegati problemske konference v Kranjubcdojutri-J sredo, ob 16. uri pred začetkom druge seje, ki jo sklicuje občinska K ferenca socialistične zveze, dobili še eno delovno gradivo. Poleg c)S° ka dogovora in samoupravnih sporazumov SIS (siva brošura) ter.^j1i diva Strokovne službe SIS (vsa ta gradiva so bila že nekaj časa v Ja razpravi) bo predložena še ocena javnih razprav o razvoju občin« leta 1990, ki so bile minuli mesec v krajevnih skupnostih v občini- j* ^ so živahne in večkrat je bilo slišati, da so bile predvsem bolj zaV^tod& temeljite kot v organizacijah združenega dela. Pravzaprav je sKO da tudi tega gradiva delegati niso dobili vsaj nekaj dni pred sej0.Lf-blemske konference. Vendar, kot meni predsednica Komiteja z£ fjja beno planiranje v Kranju Anuška Soklič, to ne bi smelo vpliva«« konferenca ne bi odgovorila na posamezna vprašanja. g0d »Javne razprave v krajevnih skupnostih v občini so bile P° jjg dokaj uspešne. Udeležba je bila večja od običajne. Predvsem pa s°* zelo živahne. Krajani so izkoristili"možnost, da v razpravah o povedo in zahtevajo tisto, kar želijo, kar jih tare in kar naj bi rešili:,ij. ne več, vsaj enega od perečih problemov. Mislim pa, da so se tudi ra^ kovale od tistih v prejšnjih obdobjih.« »V čem pa je bila razlika?« ^ »Pokazale so na druge probleme. Na komunalnem področju so stopale predvsem ceste in telefonija. Pri družbenih objektih so bui športni objekti. Ena od sedanjih značilnosti pa je tudi, da so se v ve^ krajevnih skupnostih zavzemali za varstvo najboljše kmetijske zefl™ in za premišljeno pozidavo.« »Pri cestah je bilo najbrž veliko zahtev?« p« »Bilo jih je veliko, tudi najostrejših. Krajevna skupnost J°sHu]y primer, zahteva ureditev cestne povezave od Stražišča naprej, ca ureditev ceste do Jamnika, Trboje prav tako ureditev ceste do boj, v Stražišču ureditev Škofjeloške in Krožne ceste itd. Nekaj P°^ej nega je s telefonijo. Ta vprašanja bo treba s Podjetjem za P^T P°fakOJ obdelati. Zanimivo pa je tudi, da so pri komunalnih vprašanjih 1 za cestami avtobusna postajališča.« no' »Kaj pa menite o realnosti želja in potreb v krajevnih s*up stih?« pO-»Raje bi rekla o možnosti. Želja in tudi upravičenih zahtev te ^ treb je veliko, možnosti pa malo. Že zdaj namreč lahko čisto nata v„ izračunamo, koliko lahko namenimo za posamezna področja in nosti. Prav zato je sedaj za vrsto želja in zahtev odgovor: ne. Za PT.\0tf naj povem, da bi zahteva krajevne skupnosti Jošt za ureditev nJ1 %i ceste terjala toliko denarja, kot ga je na voljo za vse ceste v obci pet let.« . »V sedanjih razpravah je bilo slišati mnenje, da bi se Kranj ^ kel iz sedanjega slovenskega povprečja in dosegel nekaj več v raz ^ če bi se zavestno odločil za približno 2 odstotka večji prispeve bruto osebnih dohodkov?« $ »Mislim, da se je sedaj o tem težko opredeljevati in to tudi u" ljevati.« »Kaj pa naj bi potem opredelila problemska konferenca?« u jp »Predvsem naj bi odgovorila na vprašanja o skupnih nalog^i, ciljih. Po sedanjih razpravah naj bi privedla k ustreznemu dog°$\ ki bo čimbolj zadovoljil vse in bi bil hkrati usklajen z material j« možnostmi v prihodnjih petih letih. Mislim pa, da konferenca, *■ zastavljena, takšen odgovor tudi lahko da. A. Žalaf na osnovi samoupravnega sporazuma zajemali denar za dograditev vodovodnega omrežja. Izpostavljena je bila tudi problematika gradnje telefonskega omrežja, saj je južni del občine, ki je vezan na centralo v Križah, s telefoni domala nepokrit. Izvršni svet je pripravljen vprašanje rešiti, ne glede na slabši materialni položaj in motivacijo PTT podjetja. Na področju družbene infrastrukture, razen prepotrebnega investicijskega vzdrževanja sedanjih objektov in nadomestne gradnje vrtca Palček, v naslednjih petih letih ne bo naložb. Krajani so se zavzeli za gradnjo novega elektroprevodnega omrežja med Zejami in Tržičem, dograditev plinovodnega omrežja in naložbo v skupno kotlovnico v tovarni Zlit. Industrija naj pove, kaj misli Pavel Kralj, predsednik komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo, je dejal, da pripomb na ponujena dokumenta iz tržiškega združenega dela ni bilo, razen tistih, ki so bile posredovane že na skupščinskih zborih. Poslali pa so jih iz interesnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij; več na dogovor o temeljih srednjeročnega plana kot na dolgoročni plan razvoja. nad Družbenopolitični zbor, "^ufl manjka poglavje investicij. P^Jli V9 4 r, je opozoril, da v doku ka poglavje inv nih za rast gospodarstva. Ju gu so investicije sicer zajete^, dar brez številk. Ponujena j .f\ nost, da denar za perspektiv1'' ^ F grame združuje celo tržiškojs^j^ darstvo, ker so bančni kredi*1 "J\ .........4i jeni, vsak kolektiv zase P3.*«!', doovlj denarja. Kdor bi najboljšim programom, naj nar dobil. Upoštevana je tudi P° . ^ skupnem informacijskem ^jCj^ v Peku, na katerega bi se P^f ^ minalov priključilo vse združeno delo. Prav tako so zamišljena tudi nova skup0 dišča na industrijski coni ters na organizacija transporta- Načelne pripombe Soci^^^Jn zveze se nanašajo na presu* r ar., e tržiškega gospodar* "fi'',^ naj ne spreminja panog, boljša tehnologijo in kadrov* stavo zaposlenih. JN premalo obdelan industrij51^ 'h. voj. Pavel Kralj pravi, da vrsta vzporednih dokumen ^ n' ga podrobneje opredeljujej0' p (j, še srednjeročni plan razvoj^ bodo sprejemali spomladi zdaj čas, da se industrija celotno gospodarstvo zdrai?1^ ve, kako misli naprej. Naj . f sko pišejo občinski razvoj1* osnovni nosilci planiranja- .A^l H.Jel"^ 559LJ1lNOVEMBRA 1985 GOSPODARSTVO .3. stran (mmmggmGLAs Srečanje delavcev Elektro Gorenjske Na Gorenjskem le 5 odstotkov potrebne elektrike Na Gor« pjjj orenjsko je treba elektriko pripeljati od drugod, saj jo n«—0"1!0 le 5 odstotkov — Toliko večji pomen imajo zato S in dstribucijske naprave kjer ^^TvTsokm ^ložbe - Delavce Elektro Gorenjske jezijo bajke o visoKin Plačah Kranj — V petek, 8. novembra, so se v dvorani Gorenjskega sejma *|a vsakoletnem srečanju, ki mu PjaviJo dan samoupravi] alcev, tirali delavci Elektro Gorenjske, pvabili so tudi upokojence_in de- samoupravlj alcev, ^°vabili K? Sradbene skupine Elektro ^evje, ki so lani pomagali pri od- ^anjevanju posledic hudega ne-j^a. Srečanja pa se je udeležil tudi br^>b Piskernik, predsednik repu- Us*ega komiteja za energetiko. Podelili so priznanja, v kulturam sporedu sta nastopila kvartet jPev in plesna skupina Krik iz poljane, igral je ansambel Tn-^av. slavnostni govornik pa je bil Rektor Elektro Gorenjske Drago *tefe. Uvodoma je povedal, da na ^0renjskem pridobijo le 5 od-«>tkov potrebne elektrike in da se ie v letošnjih desetih mesecih pora-°aPovečala za 3 odstotke, kar je v primerjavi z doseženim družbenim F^izvodom preveč. Več pozornosti |**fo torej morali porabniki name-jitlv specifični porabi na enoto ^žbenega proizvoda. *y zadnjih petih letih so delavci r e^tro Gorenjske postavili nove j*2delilne transformatorske posta-£v Radovljici, Škofji Loki, na ^ttiskovem pri Kranju in na Jese-cah, kjer bo za obratovanje pri ^0 lin i • ——M^- «;lu. v ucujm- ^io S1?* ianje pa so vključili po-m V Medvodah. Na Gorenjskem r^Piii ?uie 15 distribucijskih 1*5*tern P°Staj' Z 32 transforma- )r]iterH ^ aJ z JZ transiormj šči _ av? Pomembnejši razklop* V° in rS?elilna P°staJa Primsko-^staia m,lna transformatorska Skega n»Ha °- S sistemora daljin-jejo vsp °ra in v°denja nadzoru-e Pomembnejše distribucij- ske razdelilne transformatorske postaje, vendar ne vseh enako kvalitetno. Bodoče naloge so prav širjenje tega daljinskega nadzora in upravljanja ter programske opreme za procesni sistem vodenja. V prihodnjih petih letih pa bodo po- Lani je minilo sto let od začetkov elektrifikacije na Slovenskem, prva žarnica je na mestnih ulicah zasvetila prav v Škofji Loki, elektriko je dajala tedanja Krennerjega elektrarna. Ob prehodu stoletja je bilo v Sloveniji 35 elektrarn s skupno močjo treh megavatov. Zdaj imajo 1954 megavoltamperov moči, od tega 623 v vodnih elektrarnah in 1331 v toplotnih vključno z jedrsko elektrarno. Stoletna tradicija se zrcali v obvladanju tehnologije, strokovnosti in pripadnosti delavcev ter zanesljivosti delovanja elektroenergetskega sistema na Gorenjskem, ukrepi ob okvarah so hitri. stavili novi razdelilni transformatorski postaji v Tržiču in na Zlatem polju v Kranju ter druga transformatorja v Škofji Loki in Radovljici. Pri srednjenapetostnem omrežju pa so zasnovali prehod z sedanjega 10-kilovoltnega na 20-kilovoltni nivo. Na področju prenosa elektrike, za kar skrbi delovna organizacija Savske elektrarne, pa imajo velike naložbe. Grade vodno elektrarno Mavčiče, razdelilno transformatorsko postajo Okroglo, širijo stikali-šče pri vodni elektrarni Moste, postavljajo daljnovod od Beričevega od Okroglega in naprej do Jesenic. *Ub0ejn°Vem srečanJ" delavcev Elektro Gorenjske so delavcem podelili ^ZniL.6 na8rade> priznanja pa so namenili nekaj organizacijam in posa-fc£ "«ow. Foto. K Perdan Drago Štefe, direktor Elektro Gorenjske je spregovoril o delu v zadnjih letih in bodočih nalogah ter osvetlil splošne probleme slovenskega elektrogospodarstva. Foto: F. Perdan Drago Štefe je spregovoril tudi o splošnih denarnih težavah elektrogospodarstva, ki jih kroji cena električne energije, določa jo zvezni izvršni svet, kar poraja prepad med zahtevami po samoupravnem dogovarjanju in etatizmom, ki je pesek v oči poštenemu delu in prizadevnemu poslovanju. V tem srednjeročnem razdobju je bil finančni rezultat le lani pozitiven, reševali so se z zniževanjem amortizacije in rezervnim skladom, leta 1983 pa je imelo slovensko elektrogospodarstvo izgubo. Nove zakonske pretnje pri izplačevanju osebnih dohodkov v organizacijah z iz- Na petkovem srečanju 485-članskega delovnega kolektiva Elektro Gorenjske, ki ima dve temeljni organizaciji v Kranju, eno pa v Žirovnici, so podelili priznanja delovnim jubilantom: 17 za trideset let dela, 22 za dvajset let in devet za deset let dela. Podelili so tudi nekaj priznanj organizacijam in posameznikom. ELEKTRU KOČEVJE so priznanje podelili za pomoč pri odpravljanju posledic neurja februarja lani, ELI-MU JESENICE za uspešno poslovno sodelovanje, GRADBENEMU PODJETJU BOHINJ za uspešno sodelovanje pri gradnji objektov, novinarki GORENJSKEGA GLASA MARIJI VOLČJAK za stalno in objektivno poročanje o položaju energetike na Gorenjskem in v širšem slovenskem prostoru, DARIJU STEBEJU IZ TOVARNE TRANSFORMATORJEV ČRNUČE za uspešno sodelovanje pri popravilu večjih transformatorskih enot. Podpisali so tudi LISTINO O PRIJATELJSKEM SODELOVANJU NAD-ZORNIŠTVA PODBREZJE IN INVESTICIJSKE SKUPINE KOČEVJE. gubo zato pomenijo udarec, ki se bo dolgoročno odrazil v slabih posledicah. Bajka o visokih plačah je spolitizirana fraza tistih, ki lahko komentirajo in govore o nas, je dejal, ter ob koncu omenil še problematiko preštevilnih, tudi vsiljenih reorganizacij v elektrogospodarstvu, predvsem pa v distribuciji. Želimo si, je dejal, da bi imeli priložnost zastavljeno organizacijo preizkusiti v praksi in jo dograjevati, ne pa neprestano spreminjati. M. V. Varj a — 240 milijonov ev izvoza 'renči mednarodnega trženja Iskre na Brdu pri Kra- (M su n n'ei^nci rneunaruunega trženja isKre na ^e»nP°udarili enoten pristop Iskre tako do tujega kot do do- Letošnja, že štirinajsta trženja Iskre, ki se ' WlaDrPir lja lsKre' K1 se je dv2hWal» J J1 teden na Brdu' se 3e R? *>o w!dTSeh dosedanjih pred-fO^no m' da so v letošnjo, tradi-^ h vkiif.^anJetrgovinsko konfe-) V*fiin ii k'!' tudi trženie doma; na '*ih il°st nk vsekakor poudarjena 'i kSe Iskri avnave tr8°v. na kate-kSereapP0PavlJa- 'iwLnaWiJe lmela Predvsem na" °dnje dti usmeritve trženja v ' obenem Da ie bila tudi !t**Usd Pa je blia tudl IH* Sr J0slovnih rezultatov pretekih i« Dni?ieročnega obdobja. Anali-'JvUltaS ala sorazmerno ugodne 'b izvoz se 3e povečeval po- tfCa2a 10 odstotkov letno, od te-ii 1% lertibilni za 12,5 odstotka, kli-fg tud?.Za 3,6 odstotka. Povečal se V^etn • ž Iskrinega izvoza v z i iug°slovanskem izvozu in }> .^swJ odstotka v letu 1981 na ^Zo v tem letu; v primerjavi m Jugoslovanske elektroin- dustrije pa se je ta delež z 18 povečal na 21 odstotkov. Tudi delež izvoza v dežele v razvoju se je v tem obdobju povečal za skoraj 10 odstotkov. Letošnji rezultati so prav tako ugodni. Izvoz Iskrinih izdelkov naj bi letos dosegel 240 milijonov dolarjev, kar bo za 10 odstotkov več kot lani; večina izvoza, to je 150 milijonov dolarjev, je namenjena konvertibilnim trgom. Ob tem pa si Iskra prizadeva, da bi bila prodaja njenih izdelkov uspešna tudi na domačem trgu; letos naj bi ta prodaja dosegla 99 milijard din, kar je nekoliko več Sozd Iskra predvideva v naslednjem srednjeročnem obdobju 100 milijard dinarjev za investicije. Glede na te številke in tudi ob sedanji zmogljivosti bi se moralo to odraziti tudi v rasti izvoza — letno bi ga morali kar podvojiti. kot lani. V prihodnjem letu bo Iskra svoja izvozna prizadevanja še povečevala, saj predvideva, da bo lahko prodala na tuje za 280 milijonov dolarjev izdelkov, ob tem pa bo uvozila približno za toliko kot letos, to je med 140 in 150 milijoni dolarjev. Kljub tem razmeroma ugodnim številkam pa je vendarle treba vedeti, da izvoz količinsko raste zelo počasi — to pokaže primerjava sedanjega srednjeročnega obdobja z rastjo izvoza deset in več let nazaj. Kaj bi bilo treba spremeniti, da bi bili rezultati trženja ugodnejši — tudi o tem so spregovorili na konferenci Iskre. Sedanja ponudba izdelkov Iskre namreč stari predvsem zaradi administrativnih omejitev pri uvozu tehnologij in opreme in tudi zaradi notranjih slabosti. Zato v Iskri pripravljajo oziroma že izvajajo nekatere ukrepe, ki naj bi povečali splošno učinkovitost poslovanja. Predvsem gre za reintegracijo Iskre, s čimer naj bi postopoma povezali sorodne organizacije Iskre v večje, povečali racionalnost organizacije ipd. Programsko-strukturna prelomnica, v kateri se Iskra zaradi zahtev razvitega okolja nahaja, je narekovala Iskri, da se že letos loti prvih korakov pri reorganizaciji, le-ta pa naj bi bila končana v obdobju 1987—88. L. M. Franc Dolenc, inovator leta I: Prepričan sem, da bomo prodrli Ko je leta 1980 prišel v Iskro — Telematiko in začel delati na razvoju računalniškega dela telefonske centrale SI/2000 — Iskrinega telekomunikacijskega sistema lastnega razvoja, se je vsem, tudi njemu, zdelo, da hibridna vezja v njej pač morajo biti taka, kot so. Niso predstavljala problema, jemali so jih kot realno stanje. Po osem vezij za osem telefonov je bilo na eni plošči. Vendar so bile težave s servisiranjem, ker je bila na plošči precejšnja gneča. Za popravilo vsakega vezja je bilo treba razdreti vso ploščo, jo včasih celo zavreči. Nekoč pa se je mimogrede zamislil: če bi ta sistem vezja na plošči razporedil malo drugače, vse skupaj obrnil na glavo, zamenjal nekaj elementov, ki imajo enake funkcije, a drugačne oblike, bi teh težav ne bilo. Poskusil je in uspelo je. Zdaj je vse poenostavljeno. Številke o prihranku so sicer majhne, ker so njegovo zamisel začeli uvajati šele lani proti koncu leta. Vsak priključek je cenejši 1500 do 2000 dinarjev, celota 70.000 priključkov pa pomeni 140 milijonov dinarjev prihranka. S spremembo stikalnega načrta hibridnih vezij in z večjo gostoto vezij na ploščah tiskanega vezja so se zmanjšali proizvodni stroški, povečala se je zanesljivost in pocenilo se je servisiranje. S to originalno rešitvijo pa je bila omogočena tudi zamenjava zelo dragih uvoženih LED — prikazovalnikov s spominom s cenejšimi in posebnim dodatnim deko-derjem. Za to inovacijo je bil dipl. inž. Franc Dolenc iz Telematike imenovan v Kranju za inovatorja leta 1984. To je bila njegova prva inovacija, več majhnih »pogruntacij« ni uveljavljal. Vendar je zanj hibridno vezje že preteklost. Dela veliko pomembnejšo novost, optimizacijski razvoj ŠI 2000. Zanj je že dobil priznanje ljubljanske televizije in bil letos maja tudi tam imenovan za inovatorja leta. Ta njegova inovacija prinaša bolj daljnosežne posledice. Z njegovo zamislijo bodo namesto sedanjih 12 omar za 1000 priključkov potrebne le še tri, poraba energije se bo zmanjšala za petkrat. Na centrali je opravil 30 sprememb. Glavni učinek pa je pocenitev central kar za 5 do 10 odstotkov. Vendar o tem drugič kaj več, saj bomo, pravi Franc Dolenc, o tej centrali zagotovo še veliko slišali. »Tovariš Dolenc, kakšen pa je položaj inovatorja v Iskri?« »Zdi se mi, da se prav v zadnjem času dokaj in hitro izboljšuje. Iskra Telematika pravkar sprejema nov samoupravni sporazum o inovacijah, ki je zelo stimulativen. Iskra Telematika je glede inovacij v posebnem položaju. 90 odstotkov izdelka je inovacija, razvoj , le 10 odstotkov je proizvodnja. Če tu zaostajaš, nazaduješ. Zato je še kako velikega pomena stimulativno nagrajevanje inovatorjev. Stari sporazum je bil zelo skop, preveč uravnilovski. Velikokrat je moral biti inovator zadovoljen z nagrado v višini enega, dveh osebnih dohodkov. Prepričan sem, da bo z novim sporazumom sistem nagrajevanja rešen. Tudi organiziranost je veliko lažja, odkar jo je vzel v roko Janez Majer. Položaj inovatorjev v Tele-matiki je sploh nadpoprečen. Žal pa se ne more tako hitro spreminjati miselnost ljudi. V tovarni, kjer 90 odstotkov proizvoda predstavljata inovacija in razvoj, se večina ljudi, tudi odgovornih, še vedno premalo zaveda, kaj to pomeni. V naši tovarni se kaže jugoslovanski tehnološki vrh. Telefonska centrala SI 2000 je le eden teh velikih dosežkov.« »Kaj pa vaše želje?« «Rad bi, da bi bili s tem, kar naredimo, konkurenčni v svetu. Imamo dovolj energije, le finančno stanje nas nekako zadržuje. A sem prepričan, da bomo prodrli. Tak projekt mora postati vsaj slovenski projekt. Ogromno človeškega dela je vloženega vanj in velik napredek pomeni. Ne le Iskri, temveč vsemu našemu gospodarstvu.« D. Dolenc Visoka mlečnost in velike izgube Prireja mleka na Gorenjskem je nekako od začetka sedemdesetih let temeljila na tako imenovani »vojvodinski tehnologiji« — na krmljenju krav iz vreče. Kmetijski strokovnjaki so tedaj na ves glas oznanjali »formulo« visoke mlečnosti: en kilogram močnih krmil da (povedano poenostavljeno) dva litra mleka. Takšna prireja se je takrat tudi splačala, saj so bila krmila v primerjavi z ostalim kmetijskim reprodukcijskim materialom in mlekom sorazmerno poceni, pa tudi pridelovanju domače kakovostne krme ni bilo treba namenjati veliko pozornosti. Razmere so še kmalu spremenile. Krmila so namreč postala draga in predraga, da bi jih lahko v neomejenih količinah sipali v jasli. Kmetijski strokovnjaki so začeli doma in v svetu iskati način, kako bi ohranili (s krmili doseženo) mlečnost krav in pocenili prirejo. Na kmetijskih posestvih in tudi na nekaterih kmetijah so se tedaj odločili za pašno-košni sistem, ki je vsaj ANTON ČERNE — direktor KŽK-jeve temeljne organizacije Kmetijstvo: »V Vojvodini so v šestdesetih letih poklali živino, ker so lahko dobro živeli le od pridelovanja koruze. Podobna »kuga« je zdaj zajela tudi Slovenijo. Prireja mleka in mesa se ne splača. Kmetje zmanjšjejo stalež živine in namesto krme raje pridelujejo krompir. Ne brez razloga. Ko je kmet pred nedavnim prodal dve kravi in štiri bike, ki jih je redil dve leti, je dobil 690 tisočakov. Ko je isti kmet posadil hektar krompirja, je v štirih mesecih iztržil 1,5 milijona dinarjev ... V naši temeljni organizaciji ne nameravamo zmanjšati števila krav, ne mislimo ukiniti nobene farme, četudi nam je prireja mleka v tričetrt leta prinesla za 30 milijonov dinarjev izgub. Uspehi so, napredek je, zdaj pa naj bi zavoljo prenizkih odkupnih cen mleka izničili dolgoletni trud naših strokovnjakov.« prek poletja znižal izdatke prireje. Kmetijci tudi s tem niso bili zadovoljni in so iznašli še boljšo »formulo« — prek poletja pašo na počez (pašo mlade, osem do deset centimetrov visoke in z beljakovinami zelo bogate trave), pridelovanje kakovostne domače krme (sena.travne in koruzne silaže) in malenkostno dodajanje močnih krmil, predvsem pozimi. Takšna tehnologija je prinela KZK-jevim farmam Hrastje, Sorsko polje in Cerklje rezultate, ki jih uvrščajo v evropski vrh. V letošnjem tričetrtletju so za prirejo enega litra mleka porabile le 18 dekagramov krmil in na dan povprečno namolzle pri eni kravi več kot 16 litrov mleka, kar pomeni, da bodo dosegle povprečno letno mlečnost 6000 litrov na kravo. S še izdatnejšim krmljenjem travne silaže in s krmljenjem koruzne silaže in siliranih koruznih storžev prek vsega leta bodo naslednje leto zmanjšale porabo krmil na 13 dekagramov in povečale mlečnost na 6700 litrov. Čeprav izdatno povečujejo prirejo mleka in hkrati zmanjšujejo izdatke predvsem na račun paše in pridelovanja kakovostne krme, se otepajo z izgubami. Nekateri ob tem na glas razmišljajo, da bi bilo najbolje vse farme, ki gospodarijo z izgubami, ukiniti in za vedno zapreti. Takšna rešitev bi bila sicer najlažja, a vendarle najbolj boleča. C. Zaplotnik GLAS 4. stran GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK. 12. NOVEMBRAJJE Svizci v okras planinam Trinajst let so se kranjskogorski lovci trudili, da so se v revirju svizci končno le obdržali — Lepa in čista visokogorska divjad Kranjska gora — Ko se je pred več kot desetimi leti v lovskem revirju Lovske družine Kranjska gora že opazila gamsja garjavost, ki je potem neusmiljeno povsem uničila gamsji stalež, so se lovci odločili, da poskušajo naseliti dokaj redko visokogorsko divjad — male, vevericam podobne svizce. Zavedali so se da jih bodo obdržali samo tako, če bodo nenehno bedeli nad njimi. Ko so jih nekaj s pomočjo Lovske zveze Slovenije ulovili na Gross-glocknerju in jih naselili na Bavhah, so se razšli. Svizci, ki žive v kolonijah in v neštetih rovih, se težko družijo s sosednjo kolonijo, neredko pa postanejo plen lisic in planinskih orlov. Poskušali so znova, in dobili so jih v švicarskem nacionalnem parku, in jih enajst naselili pod Vošco. Lovci so jim kopali umetne rove, jim nosili suho travo, a so svizci spet ušli po svoje. Zimo so prespali v senikih na Srednjem vrhu, tri pa je vzel domov v Martuliek Alojz Mertelj, dol- goletni gospodar Lovske družine. »Svizci zaspe oktobra in se zbudijo aprila,« pravi. »Končno so se svizci ustalili, začeli so kopati svoje rove. Zdaj jih imamo na šestih mestih, pomnožili so se in so v lep okras našim planinam. Svizci so plašna divjad, med njimi vlada prav poseben red. Če ni hrane, p6žrejo slabotnej-še, rove pa imajo vedno v bližini sončnih pobočij, kjer spomladi sneg najprej skopni. Ko sem jih imel v kleti, je bilo prav zanimivo, kako nizek je njihov srčni utrip, zadihajo pa komaj šestkrat v minuti. Svizcem smo nosili hrano in tudi zato so se obdržali. Lovci smo se držali mesebojnega dogovora, da svizcev ne bomo streljali vse dotlej, dokler se zarod ne poveča. Do danes sta bila ustreljena le dva, v revirju pa jih je okoli 70. Razen tega da je svizec na visokih planinah prijetna popestritev, pravzaprav nima posebnega gospodarskega pomena. Ima izredno gosto in 30 let juda v Kranju Kranjski judoisti upajo, da bodo do praznovanja prihodnje leto dokončali gradnjo in ureditev svojih prostorov v Prešernovi ulici — Edini brez patronata — Ob 30-letnici bodo v Kranju organizirali močan turnir Kranj — Prihodnje leto bo judo klub Triglav Kranj praznoval že 30-letnico delovanja. Šteje 60 pionirjev — dve sekciji imajo v osnovni šoli Staneta Žagarja in v Prešernovi šoli — in pionirsko sekcijo v klubu, 15 mladincev, kjer je močna ekipa starejših mladincev in spadajo med tri najmočnejše klube v Sloveniji, ter deset članov. Veliko športnih zmag so dosegli v teh treh desetletjih, najbolj pa se vesele novih prostorov v Prešernovi ulici v Kranju. V eni od starih kranjskih hiš urejujejo okrog 100 kvadratnih metrov, tri prostore, kjer bodo telovadnica, prostor za uteži in klubski prostor. Zidarska dela so v glavnem končana, prekriti je treba še streho, obnoviti tla in urediti sanitarije. Telovadnico bo treba opremiti, preobleči blazine in podobno. Letos so dobili od ZTKO za gradnjo 300.000 dinarjev, kar pa je veliko premalo za plačilo tolikšnih stroškov. Kar le morejo, narede udarniško, vendar stroški prehitro rastejo. Razpis Kurnikovih nagrad Tržič — Kulturna skupnost Tržič je razpisala Kurnikove nagrade, ki jih podeljujejo za dosežke na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti. Podelili bodo nagrado in zlato plaketo za življenjsko delo, nagrado in srebrno plaketo za jubilejno delo in tri nagrade ter bronaste plakete za dosežke v pretekli kulturni sezoni. Predloge lahko dajo Zveze kulturnih organizacij, kulturna društva in organizacije, delovne organizacije, vodstva krajevnih skupnosti ter posamezniki. Pismene predloge, ki morajo vsebovati utemeljitve, bo Kulturna skupnost Tržič sprejemala do 2. decembra. Nagrade bodo podelili februarja prihodnje leto. Ko bi le še od kod drugod dobili kakšno denarno pomoč! Kot pove predsednik kluba Vili Klemenčič, je judo klub edina panoga tekmovalnega športa v Kranju, ki nima patronata. Obljub s strani ZTKO je bite veliko, vendar prave rešitve ni bilo. Mladi kranjski judoisti vendarle upajo, da se bo njihov patronat kmalu uredil. Čudijo se, da je med delovnimi organizacijami zanje tako malo zanimanja. Res je, da judo ni razvpit kot smučanje, nogomet, hokej in podobni športi, vendar je v predlogu slovenskega nacionalnega športa vključen med prednostne panoge, saj je edini šport poleg hokeja, ki ima v prvi zvezni ligi kar tri slovenske predstavnike, Olimpijo Ljubljana, klub Ivo Reja iz Celja in Impol iz Slovenske Bistrice. Več kot polovica jugoslovanske reprezentance je iz Slovenije. Ob 30-letnici bodo kranjski judoisti organizirali v Kranju močan turnir, na katerem bo nastopila jugoslovanska elita z olimpijcema Francom Očkom in Filipom Leščakom, veliko število odličnih tekmovalcev pa pričakujejo tudi iz Italije, Avstrije, Francije in Poljske.^ D. Dolenc Popravek V petkovi številki Gorenjskega glasa smo na strani, namenjeni mladinskemu kongresu, pod naslovom Varčevanje zapisali, da je »letni proračun za obrambo vreden toliko kot 120 milijonov eno-sobnih stanovanj«. Poda'-ek, ki ga prinaša gradivo o tezah za 12. mladinski kongres, ne drži. Gre za 120 tisoč enosobnih stanovanj. Mladinska organizacija in uredništvo časopisa se bralcem za napako opravičujeta. Ml PA NISMO SE UKLONILI Če bi domačih izdajalcev ne bilo... ČRTOMIR Z0REC PO PREŠERNOVIH STOPINJAH V KRANJU trdo dlako, odlično za kučme; vsi pravi Sovjeti nosijo kučme uralske-ga svizca. Nekateri tudi zatrjujejo, da je svizčeva maščoba odlično zdravilo proti revmi — v avstrijskih trgovinah je naprodaj po izredno zasoljeni ceni. Svizce ima danes še Triglavski narodni park, mi pa smo jih sedem dali jeseniški lovski družini, ki jih je z veliko skrbjo naselila v Medjem dolu. Vsi lovci želimo, da bi obiskovalci planin pustili svizce pri miru, da ne bi stikali po rovih. Živalica potrebuje mir in dosti paše, da preživi. Pravo doživetje je opazovati to divjad pri igri, nadvse čisto žival, ki iztrebke v rovih vedno zakoplje za seboj. Vsako zimo pripravimo kranjskogorski lovci do 20 ton sena za revir, kjer se stalež gamsov že popravlja. Če ne bo spet gamsjih garij, predvidevamo, da bomo imeli čez dve leti v revirju že okoli 200 gamsov.« d Sedei 43. zapis Ko že Gogala tako poudarja, da,so le »bukve« požgali, je priložnost, da spregovorimo še par besed o tem požigal-nem besu. Ne le v srednjem veku, že tudi v prvi polovici preteklega stoletja, je bilo kar splošno v navadi sežiganje posvetnih in »krivoverskih« knjig. Lahko bi celo trdili, da ta bolezen niti pravim izobražencem ni prizanesla. Saj je znano, da je sicer zmerni ljubljanski kanonik Jurij Zupan velel vse knjige pregrešnega Schillerja zmetati v peč. Matija Čop je sporočil Kopitarju, da je Kastelic zato natisnil toliko izvodov Čbelice, ker je prepričan, da je bo mnogo primerkov sežgala duhovščina. Drugi ljubljanski kanonik Albrecht neutrudno išče po deželi Dalmatinove biblije, da bi jih v ognju uničil. To vse je bilo pred 100 leti. A v naši bližnji preteklosti, ali je bilo kaj bolje in drugače, ko so Lahi in Švabi kurili kresove s slovenskimi knjigami? Požigalski bes, se zdi, še vedno živi kljub razdalji, ki nas loči od temin srednjega veka. . . Tomo Zupan je v prvih mesecih leta 1908 zvedel od Prešernove nečakinje Marijane Vovkove povsem drugačno verzijo o domnevnem požigu pesnikovih rokopisov. »O, zažgali pa Katra dohtarju niso nič posebnega. Le to so Katra pravili doma v Vrbi, da so stric sami morali v « *; lrarsoP1' Ljubljani nekaj tega zažgati,# sali. Zato, da so službo dobili-nam tudi moja mati, dohtarjeva ^ pravili. Da bi bili pa teta Katra ^ nju stricu kfldaj kaj prej pozgau. ^ smrti požgali, o tega pa Katra ^ koli omenili, četudi so toliko hodili v Vrbo. - Od Čuta na^ Vil* so k nam v Vrbo doli delat prišli- ^ to prvokrat pripovedujete, *ak ^gg-tudi tehanta Dagarina zavoljo P*;^ nja dohtarjevih reči. To oD°Je^ ^ nekaj čisto novega. Tega msen; ^ slišala. Pa tudi vem, da to ni re bili Katra po Dagarinovem na^ kaj sežgali. Vi pravite, da ne gr ^ per dohtarja, da gre le zoper t611*^ goda ste o tem brali in da ljudje o ie ^ vore. Vi le prašate, če so tena o ^ Katri, naj kaj tega sežge, kar■ so o :„i pisali. To pa s katro ni moglo d Katra in ne pri Ribiču niso * bigc Katra bi bili to »pri Ribiču« v vr vorili, pa niso nikoli.«. gtaf* Marijana Vovkova je bu* ^ enajst let, ko je pozimi leta 18* mladi leta 1848 živela šest tnes&>jfl stricu v Kranju. Njena starejša ~^ Mina, ki je kot šesmajstletno ^ stregla stricu — pesniku še ti smrtjo, bi vedela povedati o ten reh kaj več. A ni . . . Katl Svoji mlajši sestri Lenki Je.^j prav ihtivo zavračala sleherno Britanci so zvesti Kranjski gori V letošnji zimski sezoni bo v Kranjski gori največ britanskih gostov — Poleti bodo nižje cene prizadele predvsem obmorski turizem požiganju: «-,: »Nisem tacega dohtarjevega (šrifte) požgala, ki bi bil dva PJJ^j rok. Pa njemu, dohtarju, naj bi o -■ požgala, ki je bil za svoja pisanj natančen (»aklih«). ^0 slišal« Kranjska gora — V Jugoslaviji letuje zelo veliko britanskih turistov, največ seveda v Dalmaciji. Britanci se radi odločajo tudi za dopust ob naših jezerih in planinah in so najštevilnejši tuji gostje na Bledu, v Bohinju in Kranjski gori. Naše hotelirje in potovalne agencije je zato neprijetno presenetila vest, da se je v Veliki Britaniji začel hud boj med največjimi turističnimi firmami, ki so ob družbeni pomoči konkurenčno začele spuščati cene. Thomson in Intersun sta nenadoma spustila cene, tako da so morale ostale agencije umakniti vse natiskane prospekte s cenami. To so veliki stroški, povečali pa so se še zato, ker so agencije ponovno znižale cene za letovanje v Sredozemlju, Španiji, Italiji in tudi v Dalmaciji. Firma Thomson je kar za 30 odstotkov spustila cene za prihodnjo poletno sezono. Naš Yugotours, ki pripelje v Jugoslavijo največ britanskih gostov, ima veliko težav. Na turističnem tržišču zdaj nima običajnega prospekta s cenami, temveč le platnice. Kljub temu da so za Jugoslavijo spustili cene le za 5 odstotkov — v ostalih turističnih državah Sredozemlja do 22 odstotkov — je tudi za naš turizem to precejšen udarec. In kako je z letovanjem Britancev v naših gorenjskih središčih? O tem smo se pogovarjali z vodjo prodajne službe Gorenj kinih hotelov v Kranjski gori, Stane to m Tomazinom. »Mi skupaj z Bledom in Bohinjem prodajamo drugačen program, program Lakes and Mountains, jezera in planine. Nižje cene bodo na naš program manj vplivale, občutneje pa na obmorski turizem. Ukrep je neprijeten za našo največjo agencijo Yugotours, saj je na britanskem tržišču dosegla lepe uspehe zato, ker uspešno sodeluje s prevoznikom, Inex-Adrio. Yugotours pripelje v Kranjsko goro največ britanskih turistov. Letošnjo zimsko sezono imamo prodano, ker so Britanci ljubitelji miru, sprehodov, uživajo v naravi. Poleg njih bomo letos gostili še Skandinavce, prihaja vedno več Dancev. Poseben problem so cene. Stremimo predvsem za tem, da bi z njimi dohajali angleško inflacijo, od 6 do 8 odstotkov. Zdaj občutno znižati cene bi bilo zelo tvegano. Bled penziona ne more več nuditi za manj kot 10 angleških funtov in tudi v Kranjski gori ga ne nameravamo znižati. Danci bodo odšteli za polpenzion, denimo, 200 danskih kron ali 60 nemških mark — 6 000 dinarjev. Stroški pa so veliki, znatno večji kot v obmorskem turizmu. Tujci predstavljajo kar 80 odstotkov vseh gostov, razveseljivo je, da ostajajo dalj časa kot minula leta. Čeprav se zdijo cene za domače goste visoke — ob Novem letu bo v La-rixu penzion 7 200 dinarjev, v ostalih hotelih nekoliko manj — bodo v Kranjski gori pozimi tudi domači gostje.« d. Sedej Lenka pripoveduje, kako bila Katra nejevoljna, ko je tanje, da bi bila po smrti pozg^ srni. »Vsega nam je tako ma?L bom pa še požigala.« Lenka odlo^jL vrača tudi misel, da bi ji dekan ^ rin dal tak svet: i »Katra je bila tako modre g^g^s? ska in tako samosvoja — še PTeV 0^ mosvoja, da bi se ne bila vdala v n ^ tak svet in v noben tak svet in v ^ •no tako nagovarjanje nobenemu ku, tudi tehantu ne na ljubo.« "Si Fran Leveč, ki je znal tako laziti obupano Ano Jelovškovoi »^"^j zmogel toliko razumevanja za v a bosti slovenskih velikih mož,0 * ^ je pisal, nas skuša glede za vedn bij enih pesnikovih spisov tak°ie riti: ^IM »A dasiravno je imela Presetf>J» terarna zapuščina tako žalostno^^ vendar je možno, da se je °? yjp ohranilo, kar mislimo, da je * * bljeno. Imel je namreč Preš«1*^ kor da bi bil slutil, kaj se bo z^l)rf! njegovimi rokopisi, to čudno f^l navado, da je svoje pesmi, tudi t^pj* so bile že tiskane, lično in kras° ^ pisaval ter svojim dobrim prti*^ in ljubljenim ženskam dajal v P™^ spomin. Tacih rokopisov le ^ Kranj. Mnogo so jih potrgali in bili otroci in nevedni ljudje. A Ji kaj se je ohranilo, morebiti tudi kaj tega, kar bi naj izgorelo naia5^ Vsaka najdena vrstica bi namDl ^ij*^ ta, a blažen tisti, ki bi našel ^^'s. ki jo je menda že zasnoval P1*/! je*. Dokaz, je imel Leveč prav, 11 tffflui pisal, je prav lastnoročni P^P^-^A ške procesije, ki ga je v KranjuPjjimp pesnik svojemu znancu in mu. Rokopis ^pi»j^ romumu ohranjeni avtentični pesnikov pesmi. Ana Demšar, Poličarjeva Že tako ali tako je njena kuhinja vedno polna obiskov, te dni, ko praznuje 80-letnico, pa sploh. In Ana hiti streči s tamedenim, s kostanjem, ki je letos sladak kot že dolgo ne, s pecivom, ki se kar potrese od same rahlosti, s čajem iz grozdja. Za njene prijatelje naj bo vse najboljše. Saj osemdeset let človek nima vsak dan. Manjka ji pa tudi nič. Če je človek skromen in z malim zadovoljen, ima kmalu zadosti vsega. A kaj, ko ljudje niso nikoli zadovoljni. Ona pa je srečna, da je le zdrava, da prijatelji radi prihajajo v njeno hišo in da je mir. Ko bi ljudje vedeli, kaj vse pomeni mir, svoboda ... Na hiši, ki sta jo tam nad Soro zgradila z možem Tonetom v tridesetih letih, je na steni vzidana plošča, ki mimoidočim pove, da je šel iz te hiše v škofjeloške hribe prvi loški partizan. Tudi ulica se imenuje po njem, Demšarjeva ulica. Na Miklavža, 6. decembra leta 1941, je bilo. Doma ni smel več ostati. Nekajkrat so ga že iskali in opozarjali ženo Ano, da naj se pazi. Če bodo še kaj slišali, ga bodo zaprli.. . Izdajalec je moral biti blizu. Za vsako Tonetovo odsotnost so vedeli. Če bi domačih izdajalcev ne bilo, bi bilo marsikatero gorje prihranjeno. Malo časa je bil njen Tone partizan. V dra-žgoški bitki se je bil, se s tovariši pretolkel v Breznico. Kako so bili izmučeni, ranjeni, bolni. Tone je imel zmrznjene pete. Že februarja 1942. leta je padel. Prejšnji večer sta pri Jamniku v Sopotnici še govorila. Naslednji dan je padel na Stirpniku v Selški dolini. 19. marca 1942 pa so prišli ponjo. Tisti večer je bila ravno na zvezi pri Tončki Hafner, rojeni Kavčič, in pri njenem očetu. Doma jo je v zgornjem stanovanju čakalo šest gestapovcev. Tilka, sestra njene stranke, jo je pričakala spodaj in jo opozorila nanje, ji prigovarjala, naj uide, da jo bodo tokrat zagotovo odgnali s seboj. Pa si ni upala. Le na svoje domače je mislila, ker bi se Nemci gotovo znesli nad njimi. Najprej so jo imeli v škofjeloških zaporih, potem pa v Begunjah. Groza begunjskih zaporov se je vanjo urezala za vse življenje. Nikoli ne bo pozabila velikonočne nedelje leta 1942. Vsem je to jutro nekaj težkega leglo na dušo, še v cerkvi je bilo čudno. Ko so šli k maši, so odpeljali onih petdeset talcev. V Mauthausnu so jih potem po-strelili za Hitlerjev rojstni dan. Hafnerjevi najmlajši, Kaučkovi iz Stražišča, je še prejšnji večer s papirčki navila lase, da bi bila lepša za praznik. Ko se je vrnila od maše, ni bilo v sobi ne nje ne njene matere ... Maja 1942 je šel na pot tudi njen transport. Celovec, Leipzig, Berlin, Ravensbriick. V Celovcu je ob Poljaku, ki jih je prosil kruha, prvič občutila, da jih tam, kamor jih vodijo, čaka lakota. Pa jih ni čakala le lakota, temveč tudi mraz, predvsem pa zaničevanje. Kako so se do zapornic obnašale gestapovke, hudobne, histerične ženske. Ana je taboriščnicam znala dvigovati moralo. S svojo dobro voljo jim je vlivala upanje na konec te morije, na svobodo. Iz njenih pisem so izvedele vse politične novice od doma, s fronte. Njeni domači so ji sporočali. »Teta Natalija« je bila Italija, »stric Jože« je bil Rus. Ko je prišla v taborišče pošta, je bilo vedno prvo vprašanje: »Ali ima Demšarjeva kaj pošte?« In Ana jim je pripovedovala. Če ni bilo novic, si jih je izmislila. Da jih je le bodrila. Jokala je ponoči, ko je niso videle in slišale. Pogosto so pregledovali pošto, včasih pa so le malo prenehali. In ko je slutila, da ne bo pregleda, je domačim zapisala kaj več. Tvegala je, pa naj bo, kar mora biti. In nekoč so jo našli. Ne spominja se več, kaj je napisala, toda gestapovka, ki jo je zasliševala, je vsa razburjena vpila nanjo. Ana je dobro razumela. Ko je na svoje la- janje hotela odgovor, ji je Ana mirno, hom dejala, da je prav nič ne razume. gestapovki vzelo sapo in le malo je manj fe^ ni nanjo spustila psa. .JK Ana je ena tistih ljudi, katerih sanj^j^lj določen pomen. Nekaj dni pred aretacij0 ;0#tc sanjalo, da se je most čez Soro prav pred klal čez pol in padel v vodo. Vedela, Je'"j,0t zgodilo nekaj hudega. Vzeli so jo. Po vec ^ letih so se sanje ponovile. Neko pomladni A ta 1945 je spet sanjala, da hoče čez most. P ^L. spomnila, da je bil porušen. A glej, ^°e\.\l^ pred njo dvignil, se zravnal, spet je bil cgV#|);. Tisto jutro je vsa navdušena skočila s JL' pograda: »Dekleta, domov bomo šle!« p^ipVa In res so tiste dni Nemci v taborišč0 ^'ht nemirni. Od daleč so se že zaslišali ruski wjPuk Avgusta leta 1945 je prišla domov. v, mirna je postajala, ko so se bližali n^e%^k} Loki! Žico, ki je vezala vrata živinskega ,^ PV t je odlomila, samo da bi videla mesto, nJ ^. i bec, kalvarijo, cerkvico na hribčku n? ' lom. Takrat je tudi v njej vse popustilo i*1 i Ž la je ... flfflto Kako rada ima svojo Škofjo Loko ljudi. Veliko prijateljev ima. Najlepšo s*gdX*t pa ima na ljudi iz loškega gledališča. Z« V \p]Sx no, sploh pa v letih po vojni, je bila m spo4{ tii V Visoški kroniki je igrala mestno b Švejku njegovo gospodinjo. Imenitne fot so posneli z njo pred par leti, ko so n.*^Vj^ odru v enem od veselih večerov zaigraji^ upi iz Švejka. Ana je v črni obleki, z velikj"^! M kom in šopkom rumenega cvetja na ^^Jil^l)}. se smeje, zdaj joče. Prav iz Kranja so k^)'«'-* dat njihovega Sveika. A kaj, ko toliko n jateljev ni več: ni Stigliceve Poldke, ni A Pepeta Guzelja, ni Burdvcha IX NOVEMBRA 1985 KULTURA srečanje mladih filmarjev Slovenije 2bir mlade Ustvarjalnosti carjev S? tedna bo v Kranju srečanje mladih amaterskih fil- kulturnih kinoamaterjev ojw!v 12,yse Slovenije — Organizatorja Zveza 5*nizacij Slovenije in Skupina kranjskih kinoi Jk*»J - Zveza kulturnih organi-r^l Slovenije že dve desetletji pri-^vJa srečanja mladih filmskih k^terjev, ki prikažejo najboljše Jjjoje mlade ustvarjalnosti. Za le-jr*1^ jubilejno, dvajseto srečanje tJJ* potegovala dva soorganiza-mS**. Novo mesto in Kranj. Sled-gc ]e odtehtalo dejstvo, da je v uj^ju trenutno najdejavnejši ?UD. zrel tudi za pripravo česa ta-feJ^tevnega kot je festival ama-^skegafuma. uf^lsednika kluba, Skupine piskih kinoamaterjev, Andreja jjo, smo vprašali, koga vse pn-^^i0 na srečanje. ' v^ dveh dneh se bodo na platnu ^sbli filmi, ki jih ustvarjajo mla- med 15. in 20. letom. Pričakuje-*y, udeležence iz vse Slovenije, ^njimi mlade iz Idrije, Novega ^k2?' Nove Gorice» Raven na Ko-610 Pa tudi iz zamejstva in Švice. ^ogram srečanja ^y Petek, 15. novembra — pro-r0* galerije Nova in SKK, De-**Ji dom, vhod 6 CnT 10' do 13> ure dopoldanska ''zgledna projekcija Di^ 15. do 18. ure popoldanska pr*gledna projekcija °d 19. d0 21. ure projekcija fil-Ov Skupine kranjskih kino- ^aterjev Sobota, 16. novembra - Klub .»■^oupravlj alcev, Delavski rj*. vhod 4 od 20. do 2-1. ure 3*cija izbranih filmov XX. ^anja mladincev filmarjev Prijave za srečanje sprejema Zveza kulturnih organizacij Slovenije in jih bo vse do začetka festivala, zato sedaj še ni moč reči, koliko filmov si bomo lahko ogledali in čigavih.« S katerimi filmi bo sodeloval vaš klub? »Naš prispevek k srečanju je zgolj organizacijski. V okviru uradnega srečanja ne bomo imeli nobene projekcije, ker pač v starostni skupini do 20 let nimamo filmov. V klubu smo pretežno nekaj starejši ustvarjalci, mlajše imamo v filmski šoli, vendar ti še ne ustvarjajo samostojno. Naši izbrani filmi bodo na ogled v petek zvečer.« Letos srečanje obeta tudi novost — videoprojekcijo. Po srečanju — video sekcija V skupini kranjskih kinoamaterjev že lep čas sanjajo o videu. Kljub številnim akcijam so njihove pobude ostale brez odmeva. Zdaj se jim odpirajo svetlejša obzorja. Začeli bodo namreč z video izposojevalnico. Z njo bodo nekaj zaslužili, kar jim bo omogočilo kasneje tudi ustvarjanje v tem mediju. Izposojevalnica bo odprta vsem, še posebej pa Gorenjskemu muzeju za dokumentacijo, likovnikom za likovne projekte in Prešernovemu gledališču za predstave. Načrte zavira le en problem — prostor. Obljubljen je bil sicer v gradu Kiesselstein, ko bo ta slednjič obnovljen, a iz tega, kot kaže, ne bo nič. P*elj razstavlja na Trati PVno sanjanje S inJst Podob v oljni tehniki na ■Ni nd steklu Je postavil Jože «. H^v °Sled v osnovni šoli na ^Bn„n° dovolj jih je za spozna- ' ir^tegov.t "UVU1J Jin je za spoznajo W ga slikarstva, za sprehod v'C Yne sklope, skozi snov, ki Sf*to k°bravnava- »Človek ni nič '' \S Do? ,tist0' kar je v svojem ži- fc^ VV,'" pravi Ines v Zaprtih m tuef' ^ar Je Peternelja obliko-Th inri anes sam upodablja. :a^i^S?ia.^Ysakdarvost;s? fMii in i> i., Ja ln vsakdanjost so AhW°u Jkovali so ga tako. kot ];VeJew , 2 neusahljivo domisli? govoS1!! Y svet trPke mladosti. ^Ifcroi 0 kr?ečkih opravilih in T?C&Žetev in Podobno), iF'R^stnj lolK1orne prizore (Veseli-i^orr,;^rev°d. Veseljaki, Be-iBS 2PrfiLljskimi' humorno zao-4? VsJkn cami se Ponorčuje iz ^¥bg°bari;ana (Pijančkova goba, K sNarfi Y m druge podobne sli-mNnsk udi ilustrativne slike NW£ ^kovL Hterature (Krjavelj). A^tn n»-a g°vorica, njena pisa-^i5n*a. da je tudi Jože Pe-rfte^lo h tistih. ki se jim je ne-teva*- 2 navadno govorico Vse8a, kar so doživeli. IC d.* slikarstvo je takšno, n V ^ Dr lmel° Preveč povedati, UstvoVeč spominov v njem, »t ,arJal tako imenovano *X Priln-radi umetnosti. A če ^ClT°St' da si ogledamo * AVSe8u knje del° tudi v manj-mfa gledn'e akor ga včasih ponuja-li ln retrospektivne raz- se tudm° si kmalu na jas-lS»ra . di tu neprisiljeno pove-»zpoved. Realist in na- ivec Peternelj in »sanjač« Peternelj si ne nasprotujeta, ampak drug drugega bogatita. . Kot realist ima trdno zgrajen koncept slike. V prvi plan slik postavi človeško figuro, drugi plan — nekako v sredipi slike — je rezerviran za pokrajino s hišami in zadnji plan zavzema nebo, ki ni nikoli modro, jasno, ampak vedno prepreženo z oblaki. Slikar naivec gradi vzdušje podobe na svojski način, verjetno tako, kot je že otročje naivno opazoval postavljanje jaslic v domačem »bohko-vem kotu«. Pastirce in ovce so v Pe-terneljevih slikah zamenjali tipi vaških posebnežev, ki so prav tako okorno naslikani, da s svojo nebogljenostjo odsevajo sanjski privid nečesa, kar je v preteklosti obstajalo, a tega danes ni več. Ni več takih oseb, ni več takih hišic, kritih s slamo, in ni več tudi in nepreklicno ni več takšne zasanjane pokrajine, ki nam jo Peternelj slika. Ni več resničnosti, to so le izsanjane podobe in »nič zato, če umetnik sam ve, da slika sanje, nostalgijo, ne stvarnosti. Tudi sanje so resničnost človeškega življenja, bistvena resničnost, ki nam pomaga obstati.« Tako je zapisal Zoran Kržišnik v katalog k razstavi ob slikarjevi 50-letnici. In k zapisanemu ni moč ničesar več dodati, razen morda slikar j evih besed, ko pravi tako: »Moja veličina je v tem, da se popolnoma zavedam svoje majhnosti. Zato bom iz srca hvaležen vsakemu, ki me bo priznal vsaj za droben kamenček, vtkan v prostran mozaik slovenske kulturne ustvarjalnosti.« Andrej Pavlovec Buren aplavz na Poljskem Oktobra so kranjski kinoama-terji sodelovali na vsepoljskem festivalu amaterskega filma. K sodelovanju so jih povabili kot najboljše slovenske in uveljavljene jugoslovanske filmarje. Na Poljskem so se mladi Kranjčani predstavili s filmi 5:1, Kolaž, Rdeča kapica, 1001 dan, Šiht osvobaja. Vsi filmi so imeli buren odmev, saj so morali projekcije ponavljati. Sila odmevni pa so bili tudi plakati, ki so napovedovali projekcijo. Zaradi provokativnosti jih niso pustili niti razobesiti. »Sobota bo skoraj v celoti namenjena videu. Dopoldne bodo strokovnjaki iz Ljubljane mla^de v video delavnici seznanili s tem novim medijem, popoldne si obetamo tudi video projekcijo. S tem se še ne ukvarja veliko klubov, tudi naš ne, vendar se kanimo za video opredeliti takoj po srečanju, če bo za to zahtevno in drago tehniko sploh dovolj denarja.« Kaj pričakujete od srečanja? »Dobro ime, a za ceno kluba. Zakaj? Sredstva zanj smo morali zajeti iz redne filmske dejavnosti kluba. Za festival so nam bila sicer obljubljena sredstva, vendar so bila kasneje razpolovljena, tako da nam srečanje v tem trenutku pravzaprav pomeni veliko breme. Z njim bomo iz blagajne postrgali vse, kar imamo, zato je vprašljiva naša nadaljnja dejavnost. Čeprav bomo po festivalu želi lovorike, nam to najbrž ne po posebno veliko prispevalo k preživetju kluba.« Skupina kranjskih kinoamaterjev se na festival že lep čas pripravlja z vso resnostjo. Da bi imelo srečanje večji odmev v Kranju, ki do zdaj ni pokazal večjega zanimanja za stvaritve mladih filmskih amaterjev, so minuli soboto pripravili projekcijo filmov, s katero so napovedali srečanje. V dveurni projekciji Predjabuk se je zvrstilo devet filmov, žal le dveh amaterskih filmskih klubov, osnovne šole Bičevje in Merkur filma iz Idrije. V petek in soboto pa v Kranju pričakujejo, če že ne večino, pa vsaj vodilne izmed 50 kinoamaterskih klubov iz Slovenije. D. z. Žlebir 13. festival Revolucija in glasba Koncert v Kranju Kranj — V četrtek, 14. novembra, ob 19.30 bo v dvoranici glasbene šole v Kranju nastopil Komorni orkester RTV Ljubljana pod vodstvom dirigenta Kristijana Ukmarja in s harfistko Rudo Ravnik-Kosi. Izvedli bodo dela Janija Goloba Mi za mir za godalni orkester, Zvonimira Cigliča Concertino za harfo in godalni orkester in Bele Bartoka Diverti-mento za godala. Koncert sodi v okvir 13. festivala Revolucija in glasba, ki letos poteka v trinajstih slovenskih krajih s štirinajstimi koncerti naših najvidnejših poklicnih in ljubiteljskih glasbenih kolektivov. Koncert v Kranju bo edini na Gorenjskem, ostali se bodo v tem mesecu zvrstili drugod po Sloveniji. Naslednji koncert v kranjski glasbeni šoli pa bo v četrtek, 19. decembra, ko bo ob 19.30 nastopil Jazz kvartet Toneta Janše. Tanki so na meji Gledališka skupina Gledališče čez cesto Kranj vabi vse, da si ogledajo predstavo KAREL - TANKI SO NA MEJI v režiji Iztoka Alidiča in Krajcar Andreja. Predstava bo v torek, 12. 11. v Delavskem domu ob 20. uri. _5. stran (g©m®ss$©iEncaj*s Ob knjižici Luciferjev padec Božidarja Lakote RAZPRODAJA STARIH VERZOV IN RISB in tako včasih ko te grize poskušaš najti tisto ušivo besedo zapišeš jo in prodaš (mogoče ti celo kdo zaploska) in kupiš kaj drugega kakšno uporabno stvar porabiš jo in obrabiš ali pa poženeš s kolegi ta prekleti denar teh prekletih trideset srebrnikov ampak nikoli še nisi govoril množici besed ki ti kakor praviš prihajajo iz srca ali ki ti jih neki neznani bog polaga v usta nikoli nisi govoril ne na zboru študentov ne pred Figovcem izdajalec Za tiste, ki poznajo Božidarja Lakoto zaradi njegovih časopisnih polemik v Železarju ali pa osebno iz moj stranskih in jeseniških gostiln, so njegove mladostne pesmi, ki jih je pravkar izdal v knjižici Luciferjev padec, pravzaprav presenečenje. Lakota se je doslej tako po službeni dolžnosti (zaposlen je na Centru za preučevanje samoupravljanja in informiranje v jeseniški Železarni) kot tudi po osebnem nagnjenju udej-stvoval predvsem na družbenopolitičnem področju — ne kot funkcionar, temveč kot kritično razmišljujoči izobraženec, in si je zaradi tega v svojem delovnem in bivalnem okolju nakopal že marsikatero nevšečnost. Iz tega zornega kota bi njegov povra-tek k poeziji lahko razumeli tudi kot dejanje resignacije in dvoma v smisel družbenega angažiranja, morda pa tudi le kot predah, kot nekakšen lirični intermezo v njegovi siceršnji aktivnosti. Naj bo kakorkoli: če je to predah, je koristen predah, če je obup, je ploden obup — kajti brez sanj, ljubezni in poezije tudi s socializmom in samoupravljanjem nimamo kaj početi. Pesmi iz zbirke Luciferjev padec so nastajale v času avtorjeve študentske boeme v Ljubljani konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let, in so bolj ali manj prežete z vzdušjem študentskega revolta 1968. in 1971. leta. Vendar jih bolj kot neposredni politični učinek zanima globalni problem vključevanja posameznika v okolje, ki ni po njegovi meri in okusu. Ta namen pogosto dosegajo s parafraziranjem antičnih mitov, saj se pesem Samo odsvit davnine sprašuje: »Je mar res, da se v mitu razkriva skrivnost ohranjena kot odsvit zgodb, ki krožijo izven časa ob ognjiščih pastirjev?« — v Nekaj vprašanjih Orfeju glede nemož-nosti utopije pa pravi takole: pravijo če ti rečeš besedo se zidovi razmaknejo pravijo da češnje zasveto če zapoješ da se nebo zvedri da sonce posije da radost zažari kakor sonce * da zbeže vse težke misli ti pa molčiš, mar je že tudi tebe čas zastrelil ti je usmradil pesem, ne opravičuj se saj sem jo že tisočkrat slišal: objektivne okoliščine in obstoječa situacija. So pa tudi pesmi, že zlasti v prvem delu zbirke, ki dokazujejo avtorjevo čisto lirično senzibilitet« in v katerih tudi tako obrabljeni pesniški rekviziti kot so »trenutek spOznanja«, »krik moreče praznine«, »tihe stopinje časa«, »mavrica v dlaneh« in »srebrn obraz meseca« delujejo sveže in pristno. Te pesmi so otožne, a ne morbidne. So nežne, a ne razčustvovane. In so kljub nežnosti in otožnosti pol-nokrvne in moške, nadihane iz polnih pljuč. Pozna se jim, da so napisane inspirativno in ne studiozno, zato se jim marsikdaj prelomi ritem in moramo zajeti sapo, preden beremo naprej. Nekatere, kot na primer Zdomska 1970, pa znajo biti kar šan-sonjersko spevne, z refrenom, ki učinkuje kot udarjanje koles ob tračnice: Imela je črne oči imela je bela meča na vlaku za Miinchen je gneča, gneča kje pa je sreča, kje pa je sreča Notranjo podobo zbirke učinkovito dopolnjujejo tudi Lakotove ilustracije oziroma osnutki za platnice. Prestavijo nas v pravljični svet peklenščkov in drugih rogačev, pastirjev, ki piskajo prikaznim iz gozda, v svoje lastne mreže zapredenih pajkov s človeškimi obrazi, kozlov s kitarami, ki v mesečni noči pojejo podoknice dekletom na balkonih, letečih zmajev med velemestnimi nebotičniki in drugih simpatičnih pošasti. Knjigo Luciferjev padec je Božidar Lakota izdal v samozaložbi v nakladi 300 izvodov, sam jo je tudi opremil, natisnila pa jo je Delavska univerza Viktor Stražišar Jesenice. Edo Torkar Delovno posvetovanje o kulturni dejavnosti Z javnimi tribunami bodo nadaljevali Na oktobrskem delovnem posvetu so predstavniki kulturnih društev in skupin radovljiške občine spregovorili o svojih problemih ln o delu v prihodnjem letu Radovljica —Zveza kulturnih organizacij Radovljica je doslej pripravila pet javnih tribun, katerih namen je širok pogovor o kulturni dejavnosti posameznega kraja. Prve izkušnje pravijo, da kaže krajem prepustiti, da izberejo primeren trenutek za javno razpravo, da jih torej ne sklicuje ZKO. Pobuda naj bi torej bila pri kajevnih dejavnikih. Takšne želje-imajo zdaj v Lescah, Radovljici, na Bledu in v Kropi. Ko so spregovorili o problemih, so se seveda najprej ustavili pri prostorih. Kinodvorane bi morale biti bolj dostopne za kulturno dejavnost, kakor tudi druge primerne dvorane. Sredstva za vzdrževanje kulturnih domov v glavnem zagotavljajo kulturna društva, zato jim zmanjkuje sredstev za dejavnost. Ker je ta problem vse hujši, bi ga morali rešiti tako, da bi za vzdrževanje kulturnih domov skrbele krajevne skupnosti, ne le kulturna društva. Posebej so opozorili na prostorske probleme na Bledu in v Radovljici, tudi v Kamni gorici. Največja središča občine sta namreč brez prostorov za ljubitelj sko kulturno dejavnost. Nasprotno pa imajo v Kropi dvorano, primerno tudi za gostovanja, kulturna dejavn-sot pa ni živahna. Spodbuditi bi morali podmladek. Nasploh bi morali bolj usklajati kulturne prireditve, gostovanja in izmenjave. Strokovni odbori bi morali imeti večjo samostojnost, ne smejo biti podaljšana roka izvršilnega odbora ZKO. Na področju glasbene dejavnosti, predvsem zborovskega petja, manjka strokovnjakov, ki bi svetovali, na področju instrumentalne glasbe po glasbenih pedagogov za vzgojomla-dih. Dali so pubudo za ustanovitev oddelka glasbene šole v Gorjah, iz katerega bi godba lahko dobivala nove člane. Pri ZKO pa naj bi odprli delovno mesto strokovnega mentorja za glasbeno področje. Zaradi večje dejavnosti kulturnih društev, porajanja novih skupin, skrbi za kakovost dela, razširjenega programa dela ZKO ter zaradi vse večjih stroškov, ki spremljajo kulturno dejavnost (vzdrževanje domov, prevozi, elektrika, kurjava itd.) bodo kulturni skupnosti posredovali pobudo za povečanje prispevne stopnje za kulturo in s tem povečanje sredstev. V bodoče bodo več sredstev skušali nameniti za spodbujanje strokovnega dela v društvih. V prihodnjem letu bodo največjo pozornost namenili kakovostni bogatitvi prireditev, obogatitvi programov v pogledu kulturne vzgoje in izobraževanja, večji samostojnosti sekcij v društvih, spodbujanju kulturne ustvarjalnosti v šolah, razvoju novih oblik dela, pri čemer bodo prisluhnili predvsem željam in potrebam mladine. Tako kot doslej bodo kulturni akciji za delovne kolektive posredovali najboljše in kvalitetne programe domačin kulturnih skupin. Krajevna skupnost Zalog Po dvesto tisoč dinarjev Predsednik sveta KS Lovro Plevel: »Iz komunalne zaostalosti smo se začeli reševati pred desetimi leti predvsem sami s samoprispevki, prispevki, prostovoljnim delom. Občutek, da smo zadnji, ker smo pač na meji, je včasih kar preveč boleč.« Zalog — Na skrajnem vzhodnem delu kranjske občine leži krajevna skupnost Zalog z naselji Zalog, La-hovče, Cerkljanska Dobrava in Gli-nje. Je mejna krajevna skupnost, saj so njihovi sosedje, krajani krajevne skupnosti Komenda, že v kamniški občini. Pri zadnjem štetju je imela krajevna skupnost Zalog blizu 1000 prebivalcev. Celotno področje je kmetij sko-delavsko. Od zaposlenih pa jih ni kaj prida manj v kamniški kot v kranjski občini. Prav zato in zaradi šolske mreže tudi niso najbolj zadovoljni z avtobusnimi zvezami s Kamnikom. S Kranjem še nekako gre. »Industrije oziroma kakšnih večjih pomembnejših objektov na našem območju ni. Gorenjska kmetijska zadruga TZO Cerklje ima tu zbiralnico mleka s kisarno zelja in repe. Ribiška družina Domžale pa si je na na-pem območju uredila ribnik, ki se pozimi spremeni v drsališče. To in pa bližina Krvavca zadnje čase precej spodbujata razmišljanja o turizmu. Kaže, da bodo prvi objekti za kmečki turizem kmalu zrasli. Sedaj gradijo dva,« pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Lovro Plevel. Za obisk in pogovor z njim in nekaterimi krajani pa smo se odločili iz drugega razloga. Zalog je namreč ena tistih krajevnih skupnosti, kjer gradijo telefonsko omrežje. Razen tega so v Lahovčah letos začeli graditi večnamenski objekt, v katerem bodo imeli prostor za opremo gasilci, vse druge organizacije in krajevna skupnost in še zbiralnica mleka bo v njem. Gradijo pa tudi mrliške vežice. »Iz komunalne zaostalosti smo se na našem območju začeli reševati pred desetimi leti,« ugotavlja Lovro Plevel. »Takrat smo dobili prvo asfaltirano cesto od Cerkelj do meje s Komendo, za kar smo tudi zbirali denar. Potem smo se komunalno reševali predvsem sami s samoprispevki, prispevki in prostovoljnim delom. Sedanji samoprispevek se bo iztekel prihodnje leto. Računali smo, da bomo poleg ceste in večnamenskega Lovro Plevel, predsednik sveta krajevne skupnosti objekta zgradili tudi telefonsko omrežje in igrišče. Kaže pa, da bo denarja dovolj le za ceste, za dokončanje doma pa ga lahko že zmanjka. Igrišče pa bo letos asfaltirano.« »Kako pa ste se lqtili telefonske akcije?« »Gradnjo telefonskega omrežja smo načrtovali že pred šestimi leti. Vendar se je zaradi cene in še nekaterih drugih razlogov zatikalo. Ko pa je lani akcija stekla v okolici Cerkelj, smo se je lotili tudi v naši krajevni skupnosti. Dobili smo 90 interesentov, sklenili pogodbe z njimi in se prijavili na natečaj za sredstva. Junija letos pa je začela velika prostovoljna delovna akcija. Ni še končana, .vendar hitimo, da bodo telefoni zazvonili še letos. Če bo le vreme zdržalo, nam bo uspelo.« Gradnja telefonskega omrežja na njihovem območju je izjemna. Čeprav so dobili dva milijona dinarjev iz združenih sredstev, je moral vsak bodoči naročnik prispevati še po 200.000 dinarjev in se obvezati za najmanj 50 delovnih ur. Zdaj pa kaže, da jih bo treba narediti kar 70. Gradnja telefonskega omrežja v krajevni skupnosti Zalog sodi med največje tovrstne akcije. Tudi obroči za kable kažejo, da jim bo uspela. Jože Smole, predsednik gradbenega odbora za gradnjo telefonskega omrežja: »Kaže, da bo prispevek na enega telefonskega naročnika skupaj s prostovoljnim delom znašal kar okrog 25 starih milijonov. Položiti smo morali 9 kilometrov zemeljskih kablov in 8 kilometrov zračnega razvoda. Dela končujemo. Celotna investicija bo prav gotovo presegla 20 milijonov dinarjev. Od junija naprej smo vsi zelo zavzeto delali. Težav, predvsem zaradi pomanjkanja kablov, pa je bilo veliko. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem, ki so sodelovali v akciji, tudi Zavarovalni skupnosti Triglav, ki nam je edina od 15 organizacij združenega dela, kamor smo poslali prošnje za pomoč, odobrila 300.000 dinarjev.«. Peter Sodnik iz Zaloga: »V naši krajevni skupnosti smo že marsikaj naredili s samoprispevki in prostovoljnim delom. Zdaj gradimo dom v Lahovčah. Bo-:;M jim se, da bo še vedno zmanjkalo nekaj denarja zanj, ko se bo iztekel samoprispevek. Menim, da bi Vodna skupnost Ljubljanica Sava na našem območju morala pospešiti dela na regulacijah hudournikov in nekaterih potokov, ki ob nalivih poplavljajo. Posebej to velja za La-hovče in potok Reko. Pa električno omrežje na Cerkljanski Dobravi kliče po obnovi.« Silvester Jager iz Lahovč: »Težava, ki ji v krajevni skupnosti sami nismo kos, so tudi odpadki. Nimamo posebnega odlagališča, divjih pa kolikor hočete. Nekaj bo treba ukreniti glede odvoza smeti. Krajevna skupnost nima denarja za to. Z denarjem, ki smo ga dobili, smo lani komaj naredili 14 luči v javni razsvetljavi. Menim, da bi širša skupnost morala vsaj v prihodnje bolj skrbeti za takšne odmaknjene krajevne skupnosti kot je naša. To bi prav gotovo pripomoglo tudi k živahnejšemu delu različnih društev in organizacij v krajevni skupnosti. Na našem območju se prav zdaj spopadamo s precejšnjimi kadrovskimi težavami, saj se vsak otepa funkcij.« »Ne loteva se nas malodušje, vendar pa je občutek, da smo pač na meji, včasih kar preveč boleč. V primerjavi z nekaterimi drugimi področji smo morali mi položiti in nabaviti nekajkrat več kablov, a so prav tako dobili po dva milijona dinarjev. V prihodnje čaka nas na komunalnem in drugih področjih še veliko dela, menim, da bi morali takšnim mejnim krajevnim skupnostim vseeno namenjati malo več pozornosti.« A. Žalar 30-letnica BGP Kranj — Kolektiv Bolnišnice za porodništvo in 9^' kologijo Kranj je v petek zvečer v Domu JLA s svečano sejo delavskega sveta proslavil obletnico svoje ustanovitve. Ob tej priložnosti so dolgoletnim delavcem podelili priznanja. Med gosti, ki so jih povabu1 na proslavo jubileja, je bil tudi predsednik skupščine SR Slovenije Vinko Hafner. V kulturnem programu je sodeloval Akademski pevs& zbor France Prešeren. — Foto: F. Perdan pisma bralcev ZAKAJ JE VEDNO ZAŠČITENA LE STRANKA? V Glasu št 78 z dne 11. oktobra ste objavili pismo bralke M. Z., ki se je pritoževala, da smo jo v naši trgovini na Zlatem polju že dva-r krat ogoljufali, češ da smo otroku, ki ga je poslala k nam s 1000 dinarji.po nakupu vrnili le toliko drobiža, kot če bi prinesel 500 dinarjev. 26. avgusta 1985 sem bila v blagajni jaz. Normalno jutro je bilo. Deklica, ki so jo poslali po mleko, je bila, kot se je kasneje izkazalo, 27. stranka. Od prvega trenutka, ko sem prišla ob sedmih zjutraj v blagajno, pa do takrat, ko se je v trgovini razlegel vik in krik zaradi 1000 oziroma 500 dinarjev, blagajne nisem zapustila. Ko sem slišala obtožbo, da sem vrnila otroku premalo denarja, sem sama zahtevala, da pokličejo milico. Vpričo stranke, poslovodje in vodje enote sem zaključila blagajno in ta je bila točna. Pričakovala sem tudi, da bodo miličniki vzeli denar, z njega vzeli prstne odtise, da bi se izk zalo, kako je v resnici bilo- *e dar, zaradi 500 ali 1000 dinarje1' pravijo, ne delajo takšnih an liz. Kako naj dokažem, da sem p/1 stvari nedolžna? Človek se lan*0 zmoti, saj je vendar motiti se človeško. Blagajna je pokazala, »fl je točna, nobenega viška ni Tudi pričo imam, ki je bil očividec, da je punčka iz denarni* potegnila petstotak. Vendar, zaradi 500 dinarjev sprožim s°a' ni postopek? .» Zakaj se dogajajo take stva^; Je stranka zares prepričana, dal dala tisočak? Morda pa je darle bil petstotak. V mojem Pn' meru je zagotovo bil. Nimam s za kaj opravičevati. Le to bi raaa rekla: če se napaka tudi narefo so drugačni načini za pojasnje vanje, ne pa histerično vpitje P trgovini in razburjanje prodaja1 in strank. In potem še objavljanj v časopisu, čeprav stvar ni d° , zana. Kdo pa bo zaščitil pr°aa' jalke pred strankami? Vesna Vidmar, poslovalnica Živil Zlato polJe Zgradili bodo igrišče Kranj — Tudi za akcijo v krajevni skupnosti Gorenja Sava bi lahko rekli, da je sodila v program sobotne množične očiščevalne akcije. Na območju nekdanjega opuščenega kamnoloma Cestnega podjetja Kranj so namreč čistili in urejali teren ter kopali za postavitev ograje. V krajevni skupnosti so se že pred dvema letoma odločili, da bodo tod uredili igrišče za tenis in druge športne dejavnosti. »Naša krajevna skupnost je nekako stisnjena in nimamo dosti prostora za takšne objekte,« je povedal član gradbenega odbora za gradnjo igrišča Asim Alidžanovič. »Mladina pa se tudi nima kje zbirati. Že spomladi smo se nameravali lotili del, vendar nam lastnik dela zemljišča, Franc Benedik iz Stranišča, ni dal soglasja. Zdaj nameravamo urediti samo del zemljišča, kjer bomo postavili tudi ograjo.« Krajani bodo za to akcijo prispevali 1400 prostovoljnih delovnih ur, nekateri pa tudi denar. Razen združenih sredstev občine in sredstev krajevne skup- aj nosti pa so jim priskočili na.Pfn do brezplačnih preventivnih Pogledov, s katerimi bi ta organi- acija avtomobilistov rada dosegla, a bi se vozili z neoporečnimi, var-«irni vozili. ga pregleda. Avto je bil popravljen, pa bi se rad prepričal, ali je vse v redu z njim.« Nemogoča elektronska zastavitev vžiga? Voznikom, ki želijo elektronsko nastavitev vžiga pri svojem avtomobilu, v kranjski tehnični bazi AMZS zdaj ne morejo "streči. Elektronska naprava, kl Jim to omogoča, je namreč Pokvarjena. Lep čas je že v popravilu, vendar bo brzda treba Kupiti novo. Kdaj jo bodo dobili ln spet nudili usluge voznikom, ni znano. Franc Premru iz Podnarta »Avto sem včeraj pripeljal na tehnični pregled, toda gume niso bile v redu, zato sem danes ponovno tu. Trenutno nisem član AMZS, vendar poznam obilo ugodnosti, ki jih nudi članstvo, zato se bom vpisal. Zdaj, ko sem v pokoju, avto sicer manj potrebujem, vendar se mi na eni od redkih voženj prav tako .lahko zgodi, da bom potreboval usluge tehnične baze AMZS. Zakaj prihajam prav sem na tehnični pregled vozila? Ker je tu najboljši. Gre mi namreč za to, da mi avto temeljito pregledajo, da bom potem lahko odpravil pomanjkljivosti, ne pa zato, da bi čim ceneje prišel skozi ali da bi mi pri nepopolnem avtu pogledali skozi prste.« Srečko Kranjc iz Kranja »Šest let sem že član AMZS, vpisal pa sem se prav zaradi številnih ugodnosti, ki jih je obljubljala brošura. Preračunal sem, koliko prinesejo številni popusti, in dognal, da se splača. Seveda sem mnoge od ugodnosti že večkrat izkoristil, tako testiranje zavor, optični pregled, popust imam pri registraciji... Predlanskim sem doživel tudi, da mi je avto obstal in 'izkoristil' sem tudi vleko. Vsakomur, ki se ne more odločiti med nečlan-stvom in članstvom, bi svetoval slednje.« V tehnični bazi AMZS v Kranju javijo, da kolikor toliko uspejo ii^1 Vrsto kvalitetnin uslug svobod strankam- Čeravno niso naj- l3 zadovoljivo kadrovsko zasede-§e '2a ves obseg dela je mehanikov o Premalo), voznikom ni treba dol-|. čakati. O kvaliteti (in najbrž tu-^ cenenosti) uslug pričajo tudi šte-J*u obiskovalci iz tujine, zlasti, vstrijCii ki mnogo bolje od nas » aj0 preračunati, kje se jim spla-^ Pregledati avto. Tudi pritožb.je Ha kot Di bil° pričakovati glede * število uslug. HiVi 0 da ^udje ne poznajo števil-v a Ugodnosti, ki jih daje članstvo ijpMZS, saj smo vendar ljudje, ki na?adi P°vsod prihranili kak di-s^' Najbrž ne gre kriviti le neo-ci šcenih ljudi, ki si lahko v knjiži- Pted ZS PrebereJ°- kakšne s0 toosti članstva. Rafko Prešeren iz Tržiča »Lani sem bil brez avtomobila, zato sem se izpisal iz AMZS. Vendar se bom spet vpisal. Ravno lani, ko nisem bil član, sem z ženinim avtom doživel karambol. Vleko avtomobila s kraja nesreče, ki je za člane zastonj, sem moral zato plačati. Danes sem tu zaradi optične- Filip Lukan, avtomehanik v tehnični bazi AMZS v Kranju »Pred petnajstim v mesecu nimamo posebno veliko strank, šele teden dni po plačah nas vozniki množičneje obiskujejo. To velja tudi za brezplačni preventivni pregled. Čeravno ta nič ne stane, pa staneta popravilo in odprava pomanjkljivosti na avtu, ki jih ugotovi pregled. Žal moram reči, da za preventivni pregled še vedno ni posebnega zanimanja. Mnogi so tu resda kar pogosto, večina pa za to ugodnost ne ve ali pa je nezaupljiva. Morda mislijo, da smo povezani z milico, da jo obveščamo, kateri avtomobili so pomanjkljivi, in da voznika takoj po pregledu za prvim vogalom čakajo s kaznijo. Bojazen je odveč. Ne preventivne preglede vozil bi morali večkrat priti Vozniki, ki imajo res slaba vozila. Žal taki skrbijo le za bencin in olje, za tehnično popolnost pa ne. V bazo prihajajo številni člani AMZS pa tudi nečlani. Žal je mnogo takih članov, ki se niti ne zavedajo, koliko ugodnosti bi lahko izkoristili.« D. Ž. *rgoval z orožjem k mT. ----° je čez mejo nekajkrat kupil orožje in ga prodal ose-$i jjj brez dovoljenja, trgoval pa je tudi s kavo, usnjenimi suknji- II SPV II Za večjo prometno varnost Nenadne okvare Ne samo nepazljivost in vozne razmere, tudi premajhna skrb za vozilo je lahko vzrok za prometne nezgode. Ce je avtomobil že starejšega letnika, lahko nenadne okvare seveda pričakujemo. Tudi na mehanika, ki nam ureja avto, se ni vedno mogoče zanesti, marsikdaj pa avto lahko odpove, četudi imamo najboljšega vzdrževalca. Z glasnim pokom lahko odnese svečico, če ni bila dobro privita, odpade dovodna cev za bencin, ker ni bila pritrjena z zatego. Avto ne bo prišel daleč, če ne dela vzvod za plin. Ni se zgodilo le enkrat, da je odletelo kolo, ker je bilo privito le z enim vijakom, na druge pa so pozabili. Marsikateri voznik je že imel podobne težave, pa morda še hujše. Naglica pri urejanju avtomobila torej ni dobra. Površnost je že marsikoga stala veliko denarja, saj je bila škoda nekajkrat večja, kot pa če bi pravočasno poskrbeli za zamenjavo dotrajanega dela. Včasih se zgodi, da vozilo odpeljemo iz mehanične delavnice, pa nam za prvim ovinkom znova odpove. Zato vedno zahtevajmo preskus vožnje. Tudi kratek pogled, pa čeprav smo nestrokovnjaki, včasih že zadošča, da odkrijemo napako, ki je nastala zaradi mehanikove površnosti. Četudi z avtomobilom nimamo težav, pa je le treba včasih pogledati pod pokrov motorja ali v podvozje. Avtomobilski deli niso večni, morda še pravočasno ugledamo del, ki ga je treba zamenjati, še preden nas okvara spomni na to. Stalna skrb za vozilo je torej ne le podaljševanje dobrega stanja vozila, temveč tudi pogoj za varno vožnjo je del prometne preventive. Mrak Nekoristno ogledalo - Od dotrajanosti počrnelo ogledalo v ostrem ovinku na Ovsišah pri Podnartu je za povrh še razbito. V taksni »izvedbi« pač ne služi svojemu namenu - varnejši vožnji skozi ovinek. — Foto: F. Perdan Pijačo prodajal za svoj žep Podobnim IVd°vljica Zaradi kaznivega Soi nedovoljene trgovine je bil MaJen na eno leto zapora 22-letni kJfn Mijovič z Jesenic. %;J0Vlč je lani in predlani v Av-Jišt0inekaJkrat kupil orožje, kot so S> t>iln Puske, ter ga ponujal v na-sko Pištolo je, na primer % \Za 13000 din, na Bledu pa pro-^W 50000 din. Vojaško puško S i 2 20 naboji, vredno 26450 MiWu ni Pr°dal za 80000 din, malo-I Puško ruske izdelave, ku 247999 din premoženjske pridobil koristi. Pred sodiščem se je Mijovič zagovarjal, da je sicer kupoval te predmete, vendar pa ne z namenom, da bi jih znova prodal, kar naj bi veljalo za orožje. Drugi naj bi nanj tako pritiskali, da se je odločil za prodajo. Pričo so povedale drugače, saj je Mijovič .sam poiskal kupce ter jim ponujal v nakup tako orožje kot druge predmete. Sodišče ga je spoznalo za krivega in obsodilo na 9 mesecev zapura, preklicalo pa je pogojno kazen, na u^'jovič katero je bil lani obsojen za 5 mese- *''^°sno Pa ni trgoval le z orožjem, cev, ter izreklo enotno kazen — 1 le- to zapora. Pri odmeri kazni je sodišče še posebej upoštevalo, da je šlo za trgovanje z orožjem, kar bi lahko ^n"u din ^""Jc"t —. ---- imelo hude posledice, saj tako pride- din m Prodal na Bledu za jo do orožja ljudje, ki zanj nimajo fPil šeJ 00 drugi priložnosti pa je dovoljenje. Sodišče se je prepričalo, lik*1 Pet Usnjemn suknjičev od V. da Mijovič s temi predmeti ni trgo-V> or UknJičev od M. M. Kasneje ■ °OoV'a 22410 din- Pa Je Prodal za Sli T" prodajal je lj - - ivjuajtti jt- ljudem ki niso dovoljenja za posedovanje Mu cf*luv.Se mu je zdelo tudi kupova-Ni z azJe prodajati kavo; trgoval je Nil ys.n3enimi suknjiči. V Italiji je t °0n iri usnjene suknjiče, vredne dln- ' V^i u dio s kasetofonom in zvo-te ^a v Liuoiiaui dražje pro-m trgovanjem si je Mijovič L val iz stiske. ObsodUo ga je tudi na plačilo 247000 din, kolikor je bila pri tem trgovanju neupravičena premoženjska korist. Sodba še ni pravnomočna. MOTORIST UMRL V BOLNIŠNICI Kranj — V četrtek, 7. novembra, so iz Kliničnega centra v Ljubljani sporočili, da je za posledicami prometne nesreče umrl 16-letni Damjan Pavlin iz Kranja. Ponesrečil se je v ponedeljek, 4. novembra, na regionalni cesti Kokrica—Kranj, ko je z motornim kolesom nenadoma zavil levo. Tedaj je nasproti pravilno po svoji desni pripeljal osebni avto,' ki ga je vozil 34-letni Franc Rogelj iz Zabelj. Čeprav je voznik zaviral in se umikal, nesreče ni mogel preprečiti. TRČIL V AVTO Škofja Loka — V križišču mestnih ulic v Podlubniku se je v četrtek, 7. novembra, zgodila prometna nesreča, ki ji je botrovalo izsiljevanje prednosti. 16-letni motorist Boris K., ki je vozil brez vozniškega dovoljenja, je s stranske ulice zapeljal na glavno v hipu, ko se je po njej pripeljal osebni avto z Vasilijem Koscem iz Škofje Loke za volanom. Motorist se je zaletel v avto in padel. Ranjenega ga je avtomobilist odpeljal v škofjeloški zdravstveni dom, od tam pa so ga odpeljali v ljubljanski Kli- Bled — Delavci UNZ Kranj so ovadili temeljnemu javnemu tožilstvu Franca V. zaradi suma tatvine. Osumljen je, da je v dveh letih kot voznik pri Speceriji Bled vzel več zabojev alkoholnih pijač in brezalkoholnih pijač ter jih prodal, največkrat zasebnim gostilničarjem. To je počenjal na enak način: brez vednosti skladiščnikov je naložil po nekaj deset zabojev piva ter jih pomešal med ostalo blago in pijačo. Ko je naložil 45 zabojev piva, ga je odpeljal v priročno skladišče na Bledu in kasneje z embalažo vred prodal zasebnemu gostilničarju. Samo s tem je oškodoval Špecerijo Bled za 44.802 din, za pivo pa je dobil 25.000 din. Avgusta lani je na podoben način prodal v Radovljici deset zabojev piva, junija letos pa kar dva soda piva, skupaj 100 litrov. Pivo je prodal Se enkrat: Maščevanje je sladko Delavci milice in UNZ v Kranju so zaradi kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari Temeljnemu javnemu tožilstvu ovadili Alojza Tomaži-ča z Visokega, ki je utemeljeno osumljen, da je na njivah kmetov z Visokega in Luž na koruzna stebla navezal železne palice. S tem je hotel poškodovati stroje za siliranje koruze. Škoda na okvarjenih strojih je velika, še večja pa zato, ker je delo na polju zastalo. Z odkritjem osumljenca je konec negotovosti kmetov, ki poslej lahko nemoteno delajo. Naj še dodamo, da oškodovanec, o katerem smo pisali pod tem naslovom minuli torek, ni bil v komisiji za zložbo zemlje na Visokem. za 8000 din, Špecerija pa je bila oškodovana za 23.350 din. Pijače ni vedno prodal; ko jo je naložil v skladišču, jo je dostavil v gostilno in kasneje tja povabil prijatelje, da so mu pomagali popiti zaboj ali dva vina. Tudi znancu je »preskrbel« pijačo po nižji ceni. Na tovornjak je konec maja letos dal tri zaboje vina za znanca, ki je gradil hišo, ta pa mu je za vino plačal polovico vrednosti. S takimi dejanji je Franc V. oškodoval Špecerijo Bled za 101.165 din. GORENJSKA NOČNA KRONIKA ZNESEL SE JE NAD ZAPORNICAMI Ko se je ondan peljal čez Žirovnico, so se pred kolesarjem spustile železniške polzapomice. Kljub vsemu, saj je tega že vajen, se je zapeljal čez tire, pri tem pa padel in se potolkel. V jezi je nato jel udrihati po zapornici, dokler je ni zlomil. IMENITNI GOSTJE Ni še dolgo, kar so imeli v hotelu v Podvinu imenitne gostje, Avstrijce. Na vsa usta so hvalili hrano in vino, modro pa so molčali o dveh srebrnih solnicah, ki sta skrivoma izginili v ženski torbici. Ker so v hotelu sodili, da račun velja le za hrano in zapitek, bodo morali gostje solnici vrniti. nični center. D. Ž. Ogenj na strehi Sebenje — V soboto, 9. novembra, je zagorela hiša Janeza in Petra Meglica iz Sebenj. Janez Meglic je to dopoldne izoliral novo strešno konstrukcijo, pri tem pa si je svetil z močno žarnico. Njen kabel je bil speljan na podstrešje in obešen na lesene lege. Ko se je Meglic za nekaj minut oddaljil, je žarnica padla na tla in se razbila, nato pa zanetila kartonske škatle. Ogenj je skušal zadušiti lastnik sam, vendar je to uspelo šele gasilcem. Gmotno škodo so ocenili na dva milijona dinarjev. Košarkarji Triglava v slovenski članski ligi Igra za sredino prvenstvene lestvice KRANJ — Moška in ženska košarkar ka imata v Kranju bogato igralno zgodovino, igrali so pod lesenimi tablami na igrišču, kjer je sedaj avtobusna postaja, in v Savskem logu. Toda razmere so se spremenile in sedaj moška ter ženska košarkarska vrsta igrata prvenstvena srečanja v dvorani na Planini. Poleti pa trenirata na stadionu Stanka Mlakarja. Že nekaj let člansko moštvo Triglava nastopa v enotni slovenski ligi, ki je letos s prihodom celjske Libele in z okrepitvami ostalih klubov najmočnejša v zadnjih letih. Razveseljivo je, da je Triglav iz Kranja edino moštvo, ki igra s svojimi igralci, ki so se kalili v domačih pionirskih, kadetskih in mladinskih moštvih. Edina okrepitev Triglava v tej sezoni je igralec iz Novega mesta Jure Rihart. Letos je člansko moštvo začelo priprave prej kot v preteklih letih. Njihove kondicijske priprave so se začele konec avgusta na stadionu Stanka Mlakarja in nato nadaljevale v dvorani na Planini. Za njimi je v republiški ligi že pet kol, Triglavani so zmagali le doma v srečanju z moštvom Cometa. To je tudi razumljivo, saj so imeU skupne priprave le tri dni v Tolminu in tudi žreb jim ni bil naklonjen, saj so že v prvih kolih dobili za nasprotnike moštva, ki bodo krojila slovenski moški košarkarski vrh. To so: povratnik iz prve B lige Libela iz Celja, okrepljeni Slovan in Ilirija iz Ljubljane, domžalski Helios in novinec v ligi Nanos iz Postojne. Ta se je še posebno dobro okrepil, saj je v svoje vrste dobil kar tri igralce, ki imajo že prvoligaške izkušnje. Triglav ne obupuje. Je najmlajše moštvo v slovenski ligi, a vseeno pospešeno trenira štirikrat na teden, v glavnem v dveh turnusih, še posebej dijaki in študentje. Naj zapišemo še, da se je to moštvo med pripravami kalilo s prijateljskimi tekmami z močnimi nasprotniki in si nabiralo moči za prvenstveno sezono in svoje samoza-upanje. Košarkarsko moško moštvo Triglava je v petih kolih osvojilo le dve točki. Kot že rečeno so doma premagali Comet iz Ilirske Bistrice, dobro so igrah s celjsko Libelo. Toda vseeno; prvenstvo gre naprej in za mnenje smo o tej prvenstveni sezoni povprašali trenerja in tri igralce. Upamo, da ne bomo med zadnjimi Vsekakor se je iz njihovih izjav lahko dojelo, da ne računajo na neuspehe in da se bodo borili za sredino lestvice. Še na misel jim na pride, da bi bili med tistimi, ki bodo izpadli iz te slovenske lige. janc in Kern, bi bilo bolje. Toda z malo več športne sreče nam bo uspelo.« MARTIN GORENC - trener: »Kot vam je znano, smo s pripravami začeli šele konec avgusta. Kljub temu da smo imeli težka trening srečanja, se v ekipi še vedno poznata mladost in neizkušenost. Lahko vam povem, da sta se resno poškodovala dva ključna igralca. To sta Škrjanc in Kern. Res je, da imamo v prvih šestih kolih šest močnih moštev. To so Libela, Nanos, Novoles, Slovan, Ilirija in Helios. To je domače mlado moštvo, a s trdim delom bomo nadoknadili vse zamujeno. V drugem delu prvenstva se bomo pokazali v boljši luči in tudi zmagovali. Osmo do deveto mesto bi bilo velik uspeh za naše moštvo. Upajmo torej na boljše čase.« DUŠAN METELKO - dvaindvajset let, krilo, zaposlen v Iskri Kiber-netika: »Košarko sem začel igrati pri Triglavu kot mladinec pred devetimi leti in v članskem moštvu sem šesto sezono. Naš cilj je obstanek v ligi. Sam sem prepričan, da bomo lahko višje kot pri dnu lestvice. Žreb v prvenstvo je bil težak in še dva poškodovana igralca imamo. Če bi igrala še Škr- JURE STAVKOV - sedemnajstletni dijak srednje šole: »Pred tremi leti sem začel pri kadetih. V članski vrsti je to moja prva sezona. Čeprav smo oslabljeni zaradi poškodb dveh ključnih igralcev, sem prepričan, da bi kljub težkemu žrebu na katerem od teh srečanj lahko tudi zmagali. A kar je bilo, je bilo. Športna sreča nam je obrnila hrbet.« JURE RIHART — triindvajsetletni študent gradbeništva v Ljubljani, doma iz Novega mesta: »Pred desetimi leti sem začel ko- šarkarsko pot pri Novolesu in sedaj igram za kranjski Triglav. To je predvsem mlado in neizkušeno moštvo. Je pa prava druščina, ki jo veže pravo tovarištvo. Imamo veliko volje do treningov in tekem. Prav to nas zavezuje, da hočemo nadoknaditi vse tisto, kar nam še manjka in v takem moštvu, kot je Triglav, ne bo težko. Prepričan sem, da nam bo uspela uvrstitev v sredino lestvice.« Napovedi so smele in moštvu zaželimo čimveč uspehov na republiški moški ligi. Za to vrsto igrajo: Oma-hen (kapetan), Žura, Podlibnik, Ribar, Metelko, Bidovec, Korošec, Horvat, Korošec, Križnar, Kern, Škrjanc in mladinci: Stavrov, Kolar, Oviri, Re-mic, Senčar ter Zgaga. Pri vojakih pa so Golob, Tadič, Rozman, Poljanšek in Brešar, ki so bili še lani steber prve peterke. D. Humer Foto: F. Perdan V gorenjski ligi deset ekip Kranj — Predstavniki namiznoteni-ških klubov so se dogovorili, da bo letos v gorenjski ligi nastopalo deset ekip: poleg lanskega prvaka Jesenic še Murova, Sava, Triglav, Kondor, Gumar, Lesce, Križe, LTH in Ljubno. Tekmovanje se bo pričelo 23. novembra v Stražišču. j. Starman Košarkarice prvakinje Kranj — Na občinskem prvenstvu v košarki za starejše pionirke je sodelovalo šest ekip, med njimi štiri iz Kranja. V izenačenem tekmovanju so zrn*' gale igralke z osnovne šole Bratstvo m enotnost pred košarkaricami OS JaB' ka in Stanka Mlakarja iz Šenčurja j? ekipo OŠ Davorina Jenka iz Cerkej; Na naslednja mesta so se razvrstile ekipe iz osnovnih šol Simona Jen**-«»o„o can0i,0 in staneta Žagarja- Lucijana Seljaka in Najbolj so se izkazale: Jenko), Gerbajsova, G™terj^va * & mačeva (vse Bratstvo in Krekova (L. Seljak) M. Veber Plavanje Slovenija zmagala v Celovcu KRANJ - V zimskem bazenuv lovcu je bil pred dnevi drugi troboj r vega ciklusa tekmovanj Plavalcev in plavalk Julijske Krajine, Koroške Slovenije. Najuspešnejši so bili p*8 ci in plavalke iz Slovenije, ki so vi» štveni razvrstitvi zmagali s 171 toc* mi. Druga je bila Furlanija JuW J Krajina s 121, tretja pa Koroška, f* je priplavala 100 točk. «*a. Rezultati moški: 100 m kravi: 2. rinčič 55,09, 400 m kravi: 1. D- \% 4:10,29, 100 m prsno: 5. Šolar l-JJ-V 100 m delfin: 1. Marenčič l^J*' 4x100 m kravi: 1. Slovenija 3:4»>efl: 4 x 100 m mešano: 1. Slovenija 4 ženske: 100 m delfin: 2. Kalan 1 200 m mešano: 2. Kalan 4x100 m kravi: 1. Slovenija 4^ 4 x 100 m mešano: 1 Slovenija Slovenija 4: -db Pogovor s poklicnim trenerjem ASK Triglav Slavkom Zupancem Načrtni program dela pogoj za uspehe KRANJ — Letos marca je svoje poklicne dejavnosti začel kot trener alpskega smučanja združevati pri ASK Triglav Slavko Zupane. To je sedemindvajsetletni diplomirani telesno vzgojni delavec,diplomant smučanja,na fakulteti za telesno kulturo v Ljubljani, doma iz Preddvora. Tako se je alpski smučarski klub Triglav iz Kranja za poklicnim strokovnjakom Daretom Štularjem okrepil še zs Slavkom Zupancem. »V študentskih letih sem se ukvarjal skoraj z vsemi športi, ki so bili tedaj na vasi. Ko sem končal študij na »faksu«, sem začel kot trener alpskega smučanja delati honorarno s cicibani pri Triglavu. To delo sem opravljal pet let in bil leto dni tudi pomočnik Aleša Gartnerja, zveznega trenerja B moške reprezentance. Sedaj imam kot poklicni trener pri Triglavu na skrbi selekcijo starejših pionirjev, Dare Štular pa trenira vrsto mladincev. Honorarni trenerji pa delajo s cicibani, mlajšimi pionirji in pionirkami. Aktivnih honorarnih trenerjev je pri ASK Triglavu šest, ostali mlajši pa delajo po dogovoru kot pomočniki. Za letošnjo sezono smo s pripravami začeli že maja. Naši pionirji in mladinci imajo za seboj že tri snežne treninge na Ledinah, v Hintertuxu in Kaprunu. Dokler ne bo zapadel sneg tudi pri nas, bomo še vadili na ledenikih v Kaprunu. Upajmo, da bo kmalu, saj so treningi na tujem snegu predragi za žepe staršev. Za letošnjo sezono smo načrtovali, seveda po programu vadbe, da morata dva naša tekmovalca doseči take rezultate, da bosta prišla v zvezni razred. Sedaj ima^ Grilca v moški A reprezentanci, trije naši tekmovalci v moški B, tri pri mladinkah, dva v pionirski A in edenu kandidat za mlado reprezentanco. V našem klubu h*18*1^ devetinštirideset tekmovalcev, ki bi morali po naših Vx gramih biti med najboljšimi petnajstimi v državi, seveO na domačih tekmah. Kaj bodo pokazali naši repreze tantje, pa bomo videli. Upajmo na najboljše. _ M V našem klubu so za letošnjo sezono naredili ta* program vadbe, da uspehi ne bi smeli izostati, pa naj 13, do to reprezentančni ali klubski. Le tak načrt je pri"0 nost kranjskega alpskega smučanja.« p numer REKREACIJA ZA STARŠE IN NJIHOVE OTROKE Jaz sem mali mucek, žogico imam ... Partizan Kranj, ki dobro skrbi za rekreacijo občanov, si je pred leti omislil tudi zanimivo rekreacijo za starše in njihove dve do štiri leta stare otroke. Kranj — Starši in njihovi malčki imajo skupno vadbo vsak ponedeljek od petih do šestih popoldne, od jeseni do spomladi. Letos so nekajkrat že gostovali v športni dvorani na Planini, vendar so se potem preselili v bližnji vrtec Mojca, kjer so sicer na tesnem s prostorom, a imajo na voljo več igral (in premalo športnega orodja). Otroci so namreč zelo zahtevni. Če jim tovarišici Cilka Dežman in Pavla Šavs iz Kranja ne ponudita vsakih nekaj minit kaj drugega, se že dolgočasijo in razburjajo — z jokom kajpak. Zvedavo so pogledovali v našega foto reporter j a, ko je pritiskal na sprožilec aparata, in zato so še pogumne je z žogo podirali keglje. Mali junaki so določili, da jim bodo keglje pobirali in postavljali kar njihovi starši. Da ne bodo stali križem rok, če so že prišli na rekreacijo! Potem je povzdignila glas tovarišica Cilka, za njo še otroci. »Jaz sem mali mucek, pri- Cilka Dežntan že več let vodi rekreacijo za starše in otroke. — Foto: F. Perdan den mucek, žogico imam, a je nočem zase, jo Anici podam ...« je.cdmevalo po vrtcu Mojca in žoga je skakljala od enega do drugega, dokler niso prišli na vrsto prav vsi. Hudo narobe bi bilo, če bi tovarišici koga izpustili. Nato so se starši, otroci in tovarišici odpravili v mesto nakupovat balončke (da ne bo pomote: to' je bil le uvod v naslednjo igrico) pa je vsakega tako hudo razneslo, da je vse skupaj pometalo po podu ... Mirjana Ovsenek iz Kranja in njena več kot štirinajst mesecev stara hči Nina sta igrivo druščino opazovali od daleč. »Sestra hodi s hčerko na reJ kreacijo že dlje časa in ji zelo ugaja. Tudi mene je zanimalo, kako to poteka in sem tokrat prvič pripeljala tudi svojo hče-ro. Tovrstna rekreacija je vsekakor koristna, predvsem za otroke, ki ne hodijo v vrtec, vendar je naša Nina le še premajhna, da bi lahko sodelovala. Cez pol leta bo že bolje,« je povedala Mirjana, mala Nina pa se ni kaj dosti menila za to, kar je govorila mamica, in je vztrajno lezla na tobogan in se spuščala po njem. Četudi je nekajkrat z noskom udarila ob drsno ploskev, je to ni odvrnilo od novih in novih podvigov. Pričakovali smo le mamice in njihove ljubljence, vendar smo med pari opazili tudi drugačne kombinacije: babico in vnučka ter tudi dva očka s hčerkama — Milan Bajde iz Kranja je pripeljal dveinpol-letno Nino, njegov brat Franci pa leto starejšo Anito. »Hčerka komaj čaka ponedeljka, da jo jaz ali žena, kdor ima več časa, odpelje na razvedrilo v vrtec Mojca,« je povedal Milan. »Nina ne hodi v vrtec in ni navajena na tolik- Mirjana Ovsenek je lahko le opazovala, kako se je hčerkic* na koruj/.no spuščala po toboganu. Milan Bajde s hčero Nino. šno število otrok. Tu ima lepo priložnost, da se privadi druščine in da postane malce bolj korajžna. Tovrstna rekreacija ugaja tudi meni. Včasih sem igral nogomet, a sem si tako poškodoval koleno, da bi le težko zmogel zahtevnejšo vadbo.« Nazadnje smo povprašali še tovarišico Cilko Dežman. V čem je namen skupne rekreacije, nas je zanimalo. »Otroci se navadijo skupinskega življenja, starši spoznajo njihove vrline. Koliko so samostojni, se vidi predvsem takrat, ko starši vadijo posebej, ločeno od njihovih hčerk li\ m nov. Otroci, ki ne obisk^Jej< vrtcev, so nekoliko P*a „ V ši... Le škoda, da imaO-vrtcu premalo športnega 0 yt, ja, sicer bi bila vadba za vs zanimivejša.« je Cilka je povedala, da s ^q letos za tovrstno re^-re^0f prijavijo dvanajst parov, malo, če pomislimo, k° ^ mladih družin se skriva » p tonski džungli na Planin^ zadosti glede na prosto jjj možnosti, ki jih imajo 0,i- V telovadci in njihovi star vrtcu Mojca. .v C. Zaplotn* 23§!L!2. NOVEMBRA 1985 OBVESTILA, OGLASI 9. stran C^IEIiSS^^ISnGLAS iT« Rogatec; iz nadvse kakovostnega notranjskega lesa sodobna izvedba vrhunska kakovost prihranek energije enostavna montaža posebnost-izdelava po meri POKLIČITE (061) 741-711 Mercator — Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske TOZD AGROMEHANIKA, KRANJ-HRASTJE čredna priložnost — velika izbira in ugodne cene — prodaja avtomobilskih prikolic TOMO VINKOVIĆ - TEHNIKA, Bjelovar ^ Prikolice so nosilnosti 250.350 in kg, torzijsko vzmetene. Dobite jih v različnih izvedbah (tudi za čolne). Obiščite nas v Kranju. Koroška 25, tel.-. 24-786 in v Hrastju pri Kranju. tel.: 064-23-485 in 23 059. ^* zalogi so tudi priključne kljuke za različne vrste avtomobilov. ©LIPA POHIŠTVO SALON V KRANJU V prizidku večnamenske dvorane PPC Gorenjski sejem ADRIA AVIOPROMET LJUBLJANA St* del«8 Za delovna razmerja in izobraževanje objavlja pro-ia in naloge '^KNt^o ,NJE OPREME, OBJEKTOV, DROBNEGA , ^»ARJA IN KURJENJE i ^Posluj I ii ^ovns Ze«'mo enega delavca za nedoločen čas s polnim a,l*» časom) P°goi ~~ poklicna šola elektro smeri, ~~~ tri leta delovnih izkušenj na področju vzdrževanja toplotnih in elektro ter drugih instalacij, šoferski izpit B kategorije, ~~ izpolnjevanje pogojev za gibanje na letališču in . obmejnem področju. lit10 v o .aokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošli L keh po obJavi na naslov INEX ADRIA AVIOPRO-^tevaii ^ana> Kuzmičeva 7. Vloge brez dokazil ne bomo ZCP CESTNO PODJETJE KRANJ Odbor za delovna razmerja TOZD Vzdrževanje in varstvo cest objavlja naslednja dela in naloge: 1. VZDRŽEVANJE CESTE — za enoti Kranj L, II. — 2 delavca — za enoto Škofja Loka na relaciji Trebija—Gorenja vas — 1 delavec — za enoto Škofja Loka na relaciji Gorenja vas—Poljane — 1 delavec — za enoto Škofja Loka na relaciji Poljane — Log — 1 delavec — za enoto Škofja Loka na področju Škofje Loke — 1 delavec — za enoto Jesenice — 1 delavec Pogoji: — priučen delavec — cestar z internim izpitom oziroma strokovnim tečajem, 1 leto delovnih izkušenj, starejši od 18 let, trimesečno poskusno delo 2. ČRKOPLESKARSKA DELA (1 delavec) Pogoji: — KV pleskar, 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah, starejši od 18 let, trimesečno poskusno delo Za vsa objavljena dela in naloge bodo delavci združevali delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: ZCP Cestno podjetje Kranj, Jezerska cesta 20. Izbira bo opravljena v zakonitem roku. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po sprejemu sklepa. Ureditev gospodinjstva je prijetna naloga. V želji, zadovoljiti vsak okus in vsak žep, smo poskrbeli za še boljšo in kompletnejšo ponudbo in tako boste lahko v I. nadstropju ASTRE našli med različnimi ogrevali, svetili, belo tehniko in še posebej posodo nekaj tudi za svoj dom. Blagovnica Kranj IZBRALI SO Zfc VAS ll§ MERKUR kranj NA MERKURJEVEM oddelku orodja v prvem nadstropju GLOBUSA imajo na zalogi še nekaj namiznih šivalnih strojev B AGAT po zelo ugodnih cenah. Na voljo je tudi nekaj tipov v omaricah in vitrinah, tako daje* izbira velika in lahko zadovolji različnim potrebam. ©®SJSSSoJJ©ISnGLAS 10. stran OBVESTILA, OGLASI — OSMRTNICE TOREK, 12. NOVEMBRA X KOVINSKO PODJETJE KRANJ, Šuceva 27 Komisija za delovna razmerja na podlagi sklepa objavlja razpis naslednjih del in nalog za nedoločen čas 1. OPRAVLJANJE KLJUČAVNIČARSKIH DEL -več KV delavcev Pogoji: — da imajo končano poklicno šolo ključavničarske smeri in dve leti delovnih izkušenj 2. OPRAVLJANJE MANJ ZAHTEVNIH KLJUČAVNIČARSKIH DEL - več PK delavcev Pogoji: — da imajo popolno ali nepopolno šolo ključavničarske smeri in eno leto delovnih izkušenj 3. OPRAVLJANJE ENOSTAVNIH KLJUČAVNIČARSKIH DEL — več NK delavcev Pogoji: — da imajo popolno ali nepopolno osnovno šolo 4. KURJAČA - VZDRŽEVALCA Pogoji: — da ima poklicno šolo ustrezne usmeritve, — eno leto delovnih izkušenj, — tečaj za kurjača. Komisija za delovna razmerja objavlja še dela in naloge za določen čas: 5. DELAVCA ZA NADOMEŠČANJE DELAVKE, ki je na porodniškem dopustu, lahko tudi pripravnik — en delavec(ka) Pogoji: — srednja ekonomska šola ali V. stopnja usmerjenega izobraževanja Poskusno delo v skladu s samoupravnimi akti delovne organizacije. Kandidati naj pisne prijave o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Kovinsko podjetje Kranj, Šuceva ulica 27, Kranj. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po preteku roka prijave. Iskra ISKRA — Industrija za električna orodja Kranj, p. o. KRANJ, Savska loka 4 Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke delovne organizacije objavlja prosta dela DELAVCA V LAKIRNICI Od kandidatov za zaposlitev pričakujemo, da ob izpolnjevanju splošnih izpolnjujejo tudi naslednje posebne pogoje: — da ima zaključeno poklicno šolo ličarske, avtoličarske ali pleskarske smeri in — odslužen vojaški rok. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev bomo zbirali 8 dni po objavi na naslov: Iskra — Industrija za električna orodja Kranj, Splošno kadrovsko področje, Savska loka 4, Kranj. /O ljubljanska banka LJUBLJANSKA BANKA Temeljna banka Gorenjske Kranj Na podlagi sklepa 19. redne seje delavskega sveta razpisna komisija delovne skupnosti Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske Kranj razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za VODENJE SEKTORJA SPLOŠNIH POSLOV Za opravljanje razpisanih del in nalog je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih, z zakonom in družbenim dogovorom določenih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje: — visoka izobrazba ekonomske ali pravne smeri, — 5 let ustreznih delovnih izkušenj; Poleg teh morajo kandidati za razpisana dela in naloge imeti tudi: — strokovne, organizacijske in druge delovne sposobnosti za opravljanje razpisanih nalog, — osebnostne kvalitete, ki izražajo celovitost strokovnih, družbenopolitičnih in moralnoetičnih meril, predvsem pa celovito oceno uspešnosti dosedanjega dela in doslednega izvajanja in utrjevanja samoupravnih socialističnih odnosov Razpisana dela in naloge opravljajo delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in jih razpisujemo vsaka .štiri leta. Kandidati morajo vlogi priložiti listine, s katerimi dokazujejo izpolnjevanje razpisnih pogojev. Prijave s potrebnimi dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi v zaprti ovojnici na naslov: Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske, Kranj, Cesta JLA 1, z oznako »za razpisno komisijo«. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izteku roka za prijavo. GOZDNO GOSPODARSTVO TOZD Gozdarstvo Bohinj Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja 20 dni. Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi tega oglasa na naslov: TOZD Gozdarstvo Bohinj, Grajska 10, Bohinjska Bistrica. železniško gospodarstvo ljubljana ŽG - ŽTO LJUBLJANA TOZD za promet Jesenice, M. Tita 19 STARŠI! SE MORDA VAŠ OTROK ODLOČA ZA BODOČI POKLIC? STE KDAJ POMISLILI NA TO. DA BI POSTAL ŽELEZNIČAR? V soboto, 16. novembra 1985, ob 8. uri vam nudimo možnost, da se vi in vaš otrok seznanite z železniškimi poklici, ZG — ŽTO LJUBLJANA, TOZD za promet Jesenice na železniški postaji JESENICE organizira odprt dan železnice. Predstavili vam bomo: — načine in pogoje dela na železnici, — možnosti usposabljanja za železniške poklice, — prednosti železniških poklicev, — seznanili z dejavnostmi in poklici v: • tozdih za promet (vključno transportno manipulativna dejavnost) • tozdih za vleko vlakov • tozdih za tehnično vozovno dejavnost • tozdih centralnih delavnic • tozdih SVTK (signalno varnostnih in telekomunikacijskih naprav) • Podjetju za elektrifikacijo prog Možen bo ogled vsakega poklica posebej. Odprt dan je namenjen učencem 8. razredov osnovnih šol in njihovim staršem, zaželeno pa je, da se tega dne udeleže tudi učenci nižjih razredov osnovnih šol s svojimi starši ter zainteresirani kandidati za izobraževanje odraslih. SOZD MERCATOR WT MERCATOR - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE KRANJ Cesta JLA 2 , MERCATOR -GORENJSKE, KRANJ, JLA 2 KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT TOZD AGROMEHANIKA KRANJ Delavski svet TOZD razpisuje imenovanje IPO - DIREKTORJA TOZD AGROMEHANIKA KRANJ, za 4 leta Za direktorja lahko izberemo osebo, ki poleg pogojev, predpisanih v 511. členu ZZD, izpolnjuje še te pogoje: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje pogoje, določene z zakonom, samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom, — da ima višjošolsko izobrazbo ekonomske, pravne, agronomske ali organizacijske smeri ter 3 leta delovnih uspešnih izkušenj pri organiziranju proizvodnje in prodaje kmetijskih strojev ali da ima srednješolsko izobrazbo ekonomske ali kmetijske smeri in 5 let uspešnih delovnih izkušenj pri organiziranju proizvodnje in prodaje kmetijskih strojev, — da izpolnjuje družbenopolitična in moralno-etična merila v skladu z družbenim dogovorom o kadrovski politiki. Kandidati morajo prijavi priložiti še dokazila o izpolnjevanju pogoja strokovne izobrazbe ter življenjepis. Pisne prijave sprejema Splošno kadrovski sektor Mercator — KŽK Gorenjske, Kranj, JLA 2, z oznako »za razpisno komisijo« v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. Oglaša prosta dela in naloge za TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ — 2 PRODAJALCA za skladišče gradbenega materiala v Hrastju in za poslovalnico v H rastju Posebni pogoji: — 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj za DELOVNO SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB — 2 DIPLOMIRANA PRAVNIKA (za določen čas za nadomeščanje delavk, ki sta na porodniškem dopustu) za delo v pravni službi Posebni pogoji: — 2 leti delovnih izkušenj, lahko pa tudi pripravnik. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Splošno kadrovski sektor Mercator — KZK Gorenjske, Kranj, JLA 2, v 8 dneh po objavi. Tekstilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ razglaša prosta dela oziroma naloge: TOZD PLEMENITILNICA 1. UPRAVLJANJE DELILNEGA KONTINUIRANEGA STROJA kusters I — 2 delavca 2. UPRAVLJANJE BELILNEGA KONTINUIRANEGA STROJA kusters II — 2 delavca Pogoji: — poklicna šola tekstilne, strojne ali elektro sroer1 (tekstilni mehanik, KV ključavničar, električar — poznavanje predpisov iz varstva pri delu in r vanje z gasilnimi aparati, — zaželene so delovne izkušnje, — poskusno delo traja dva meseca. DS SKUPNE SLUŽBE KOMERCIALNI SEKTOR: 3. VODENJE SKLADIŠČA TKALSKIH UTENZILIJ Pogoji: — srednja šola tekstilne (tekstilni mehanik) ali str°l ne smeri, — 1 leto delovnih izkušenj v proizvodnji tkanin, — poznavanje skladiščnega poslovanja in predp iz varstva pri delu, — poskusno delo traja tri mesece. VZDRŽEVALNO ENERGETSKA SLUŽBA: 4. UPRAVLJANJE PARNIH TURBIN Pogoji: — poklicna šola strojne smeri, — 3 leta delovnih izkušenj na področju energetiK.^, — opravljen strokovni izpit za strojnika parne v*1 ne, — delo v treh izmenah, — poskusno delo traja dva meseca Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje, naj dajo P1 priglasitve v kadrovski sektor delovne organizacije najka je v 8 dneh po objavi. ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta H» starega očeta ANTONA ZUPANCA Jurčkovega ata z Zalega loga se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga tako mnoz* spremili na zadnji poti. VSI NJEGOVI Zali log, Dolenja vas, Suha, Predoslje Ć0° ZAHVALA Ob nenadni izgubi drage . mame, stare mame, prabat>lC in tašče ANE BORKO roj. FICKO • • tc se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, Prl^j{jO ljem in znancem za izrečeno sožalje, cvetje in števi spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se z<*f stvenemu in strežnemu osebju bolnišnice Golnik- ^ sebno se zahvaljujemo dr. Igorju Kocjančiču za $ skrb, Tekstilindusu in Živilom, tozd Gostinstvo ter ^ delavcem za podarjeno cvetje. Hvala tudi g. župniku pevcem za lep pogrebni obred. VSEM ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA Ob izgubi naše drage mat^e< stare mame, prababice, seS in tete MARIJE ŽAGA? iz Šenčurja,roj. BENEDI^ Jm se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, P1L \v ljemin znancem za izraze sožalja, podarjeno cve^j^ spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala pevcem tje žalostink in g. župniku za pogrebni obreo- VSI NJENI Sffi*. 12. NOVEMBRA 1985 MALI OGLASI, OBVESTILA. OSMRTNICE 11. STRAN ©©ISIgESJJ&KIKILAS ^UlJ OGLASI ^27960 $>tatl.m6il~~ f(Ns»iri nov stereo RADIOKASETO-™> 40-kanatni VVALKI TALKI. Mar- g^ja-Bitnje 47 _14572 vT^am PLUGA - dvobrazdni in tri-Cl" in DESKE colarice. Voklo 44, SSilcur____ 14573 Krvo?,dam dobro ohranjeno rotacijsko ^'LNICO niemever 165 cm, dva va-■^^S°"JLVopovlie 16, Sp. Brnik 14574 TMOTQRKO meč prodam. ^g!on75-9l5 14575 FOTO-POVECEVALNIK "'Sinlc cl? sušilec za slike libe,a San-'»tara Loka 145. Škofja Loka _______14576 llffl1 RAČUNALNIK comodore "-i2!efon2lj22____14622 5!*dbenl ma*. SPAR MARKET RAKUŠEK iz Sel, 4 km proti Železni Kapli, tel.: 9943-4227-7170 Prijetno s koristnim, izlet z najugodnejšim nakupom v slovenski trgovini. ^dam "n sm l mani^° količino macesno-inDE<5irreiovih in javorjevih PLOHOV ^pgajglefpn 68-328_14583 &ESK ■ 2 kuD- m suhih smrekovih CerldL'" PL°H0V. Pot na vovke 2, V^r-^-^. 14584 k°nskih w proda™ dvoje novih bal-Logat'n VRAT, dimenzije 80 x 220 kli LER S in 80-l'trski električni BOJ- v^!g!gn 44-088 _14585 ^arVu~ aluminijastih PLOŠČ za »dStoiTrtefon 22-481 - int. 353 - __14586 ipi&jft rabljeno STREŠNO OPEKO *■ zenična polica 9, Cerklje ---- _14587 »on t«?"? nov GORILEC na olje thi-Y^!g!°Jl 45-017 _14588 <3ih°ŠČ BAKRENE PLOČEVINE 0,60 ^ °°ve, prodam. Telefon 22-418 14623 prodam «a"l SURF HI -FLY 555 in Šl-Rj 23 £IR0J riJža selectronic. Tele- podani drobni KROMPIR. Breg 6, ; --_.__14274 Prodam RADIOKASETO-% ta» 8?haub lorenz in GRAMO-»lAfi aphon 2006 stereo ter vrhnja % p0J** za fante.stare od 13 do 15 ktel Ri iV„artizar,ska 46, Škofja Lo- SMuTrr^__14560 VOJSKE VEH tvrolia150, pro-Krani din- Grobovšek, Planina 14561 Prodam nekaj OBLAČIL za dekleta od 10 do 12 let (predvsem zimskih). Telefon 25-996 popoldan 14562 Prodam ŽENSK! PLAŠČ št. 40 - 42, zelene barve, za bodoče mamice in nekaj opreme za dojenčka. Telefon 38-777_14563 Prodam dobro ohranjen kombiniran OTROŠKI VOZIČEK (modri žamet). Šimnovec, Linhartov trg 5, Radovljica _14564 Prodam bočno KOSILNICO za traktor ferguson 35 in kuhinjski KUPPERS-BUSCH. Alojz Novak, Bokalova 8, Jesenice_14565 Diatonično HARMONIKO melodija Mengeš, duri: CIS, FIS, H, prodam ali zamenjam za C, F, B. Franc Poljanec, Sp. Senica 12, Medvode, tel. 061/612-249_14566 Prodam skoraj novo dolgo KRZNENO JAKNO - ZAJEC, št. 42—44, cena ugodna. Telefon 74-515_14567 Prodam lep bel jedilni KROMPIR (brez umetnega gnojila) in drobnega za živali, po zmerni ceni. Škofja Loka, Lipica 4, tel. 61-878 popoldan 14617 Prodam orehove SADIKE. Podbrez-je 64, tel 70-096_14618 Prodam SMUČI RC GS 205 cm z vezmi salamon 737 E, odlično ohranje-ne. Telefon 69-350 popoldan 14619 vozila Prodam ZASTAVO 750, starejši letnik, neregistrirano. Telefon 60-792 po-poldan__14374 Prodam dobro ohranjen avto VW 1300, letnik 1968 Franci Zaplotnik, Tr-stenik42, Golnik_14397 GOLF diesel, 1983, prodam. Telefon 38-305 14591 JJARIJA te*/* Klanec 3 Kranj Va 19ostilne Blažun) i**nudi kvalitetno vseh0 l2delavo ^ehvrstočal. ^Poročam! Stalna komisija za prodajo in odpis osnovnih sredstev pri DO Obrtnik, Škofja Loka ^Pisuje prodajo naslednjih osnovnih sredstev: * 1 kom Zastava Kombi 435/K letnik 1978, ni v voznem stanju 2 izklicna cena 50.000,00 + pripadajoči promet, davek * 1 kom Zastava Kombi 435/K letnik 1979, ni v voznem stanju 3 izklicna cena 90.000,00 +pripadajoči promet, davek kom Zastava Kombi 430/K letnik 1977, v voznem stanju izklicna cena 80.000,00 + pripadajoči promet, davek Ikor registriran do 9.12.1985 )m kompresor tip EK 600 Trudbenik Doboj, jetnik 1970 Uoi* izklicna cena 60.000,00 + pripadajoči promet, davek ^ija bo: k 4 o^!*1" sektor v Ponedeljek, 18.11.1985 od 8.-9 ure ^Obrt ln*eresente isti dan od 9.-10. ure na dvorišču V**uik, Blaževa ul. 3, Škofja Loka. avonscu p°fočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi oče, ded, praded in stric JOŽE KLEMENC st. Črnikov ata iz Podljubelja 90 Pokojnik leži v tržiški mrliški vežici. Pogreb bo Sredo, 13. novembra 1985, ob 15.30 v Tržiču. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Podljubelj, 12. novembra 1985 Prodam ZASTAVO 750 SE, letnik 1980, karambolirano. Pot na Jošta 51, Kranj, Čajič_1492 Prodam dve malo rabljen GUMI 145x13. Telefon 27-256_14593 Prodam osebni avto VAUKSHAL scheveta, star devet let in ZASTAVO 750, letnik 1970. Jakob Šter, Sp. Du-plje 71_14594 Prodam 126-P, letnik 1979. Telefon 88-719 vsak dan po 15. uri_14595 Prodam MOPED 15 SLC, letnik 1978 in motor ter menjalnik za Z-101. Alojz Novak, Bokalova 8, Jesenice 14596 Prodam ZASTAVO 1300 de lux, cena 3SM. Štefan Sukobijevič. Nova vas 11, Radovljica_14597 Poceni prodam 4 GUME dunlop, 155 SR 13, radial. Tavčarjeva 51, tel. 23-548_14598 VW JETTA L, letnik 1982. prodam. Perko, Lesce, Koroška 2_14599 Ugodno prodam ZASTAVO 101, le-tnik1978. Jože Hafner, Lom 3, Tržič _14600 VVARTBURG karavan, letnik 1979, z radiom in vlečno kljuko, ugodno prodam. Stara Loka 118, Škofja Loka, tel. 60-277_14601 ZASTAVO 101. letnik 1977, prodam. Lesce, Planinska 17, tel. 74-044 14602 KUPIM rabljeno streho za LADO 1600, SL ali 1300 S in obojna desna VRATA za LADO 1300 Si ter PRODAM rabljeno zadnje steklo za Z-128. Tele-fon 69-350 popoldan 14603 rtan.oprema PEČ kiippersbusch, PEČ na olje EMO 5 ter SESALEC elektrolux, 1000 W, prodam. Poljanska 62, Škofja Loka_ 14577 Prodam 3 kW električno PEČ. Čerin, Sevlje 7, Selca, tel. 62-921 14578 Ugodno prodam dobro ohranjeno PEČ in ŠTEDILNIK na trda goriva. Na-slov v oglasnem oddelku_14579 KOVINOSTRUGARJA sprejmem v redno delovno razmerje ali polovični delovni čas. Marjan Ciperle, Preddvor 104, tel. 45-053 _14463 KV ELEKTRIČARJA, zaposlim. Logar, Milje 44, tel. 43-133_14464 Zaposlim pridnega fanta, ki ima veselje do ČEVLJARSKEGA POKLICA, po* možnosti iz okolice Jesenic. Tele-fon 37-452 od 19. do 20. ure 14609 Takoj zaposlim KV ali PKV ELEK-TROINSTALATERJA s prakso. Franc Korošec, Mlaka 62/A, Kranj 14610 Iščem DELO na dom. Šifra: Tržič ._14611 Zasebniku z dvoigelnim šivalnim strojem nudimo delo na dom. Infor-macije po tel. 69-012__14612 izgubljeno V ponedelje, 4. novembra sem v Cerkljah izgubil srebrno moško ZAPESTNICO. Ker mi je drag spomin, prosim najditelja, da jo proti nagradi vrne. Dušan Mikolič, Zg. Brnik 127, Cerklje, tel 42-722__14616 Mlado jalovo KRAVO menjam za brejo z mlekom. Jazbine 4, Poljane ___14620 Poceni prodam 8 tednov stare NEMŠKE OVČARJE, brez rodovnika. Punti-gam, Adergas 19, Cerklje_14621 PRIREDITVE PLESNI KLUB vas vabi v Kranj v Delavski dom, vhod VI. v PLESNE TEČAJE s pričetki. ZAČETNI TEČAJI: NEDELJA, 10.11., ob 17. uri za MLADINO in STAREJŠE; TOREK, 12.11., ob 19. uri za MLADE; TOREK, 12.11., ob 20.30 za STAREJŠE. NADALJEVALNI TEČAJI: NEDELJA, 10.11., ob 18.30, PONEDELJEK, 11.11., ob 19. uri. IZPOPOLNJEVALA: PONEDELJEK, 11.11., ob 20.30. ROCK'N'ROLL - DISCO HUST-LE: NEDELJA, 10. 11., ob 20. uri. Vpis eno uro pred pričetkom posameznega tečaja v Delavskem domu 14472 POINANITVA «. Rad bi spoznal žensko od 22 do 26 let. Sem avtomehanik s svojo hišo in pokojnino. Naslov v oglasnem oddelku 14615 OBVESTILA VODOVODNE ISTALACIJE - manjša kot večja dela, vam izgotovi obrt-nik. Telefon 28-427_14470 ROLETE in ZALUZIJE naročite SR-LERJEVIM, Gradnikova 9, Radovljica, tel. 064/75-610_14172 OPRAVLJAM VRTANJE za centralne kurjave in DOLBLJENJE (štemanje) za elektriko in vodovod. Telefon 50-530_14613 Igram HARMONIKO na svadbah in za zaključne družbe. Telefon 75-625 dopoldan, 35-337 popoldan 14614 ktspim Kupim rabljeno francisovo TURBINO, pretok 150 do 180 litrov, lahko menjam za manjšo, 701. Telefon 68-328_14589 Kupim TELETA starega do 14 dni. Telefon 60-734 zvečer 14590 živali Rabljen HLADILNIK, dam. Telefon 45-358 poceni pro-14580 Ugodno prodam 4 kW termoakumu-lacijsko PEČ AEG. Uršič, tel. 81-441 — int. 35—42_14581 Prodam 4 kW termoakumulacijsko PEČ, rabljeno dve leti. Marjan Repe, Podhom 49/A, Zg. Gorje_14582 »taiioifflmla Nujno išče SOBO z možnostjo kuhanja v bližnji okolici Kranja. Šifra: November_14604 Prodam dvosobno takoj vseljivo STANOVANJE, 52 kv. m, v Šorlijevem naselju, za gotovino. Telefon 24-219 od 19. do 20. ure_14605 Prodam enosobno STANOVANJE, 42 kv m s centralno in telefonom v Preddvoru. Telefon 064/45-040 14606 Prodam 1 do 6 tednov stare BIKCE. Alojz Božnar, Dolenčice 1, Poljane ___14515 Prodam 9 mesecev brejo TELICO. Reteče 18, Škofja Loka_14568 Prodam 7 tednov stare PUJSKE. mer, Moste 42, Žirovnica 14569 Prodam 6 tednov staro TELIČKO. Kidričeva 28, Škofja Loka_14570 Prodam PSA —res. istrian, povržen 4.8.1985. Franc Medja, Gorjuše 66, Bohinjska Bistrica_14571 ZAHVALA Ob prezgodnji smrti dragega ata, starega ata, brata in strica FRANCA KNAFLIČA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, nekdanjim sodelavcem, soborcem I. čete zaščitnega bataljona v VII. korpusu ter vsem prijateljem in znancem, ki so darovali cvetje in ga spremili na zadnji poti. Hvala tudi vsem za izražena pisna ali ustna sožalja, govornikoma za izrečene poslovilne besede, OK ZZB NOV Bled, Gasilskemu društvu Mlino, Društvu upokojencev Bled, Godbi na pihala Gorje, duhovniku za opravljen obred in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. ŽALUJOČI: sinovi Franci, Andrej in Marjan z družinami, Stanko in Filip ter drugo sorodstvo poiestl Krajevna skupnost Podbrezje ima v lasti večjo STAVBO, v kateri odstopa 117 kv. m POVRŠINE v pritličju ter pripadajoči vrt v zakup za gostinsko dejavnost. Možnost ogleda vsako sredo od 15. do 18. ure ali po tel. 70-519 isto uro_14459 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO na relaciji Preddvor—Golnik. Telefon 23-322_i_14607 Kupim starejšo HIŠO ali zazidljivo PARCELO v Železnikih ali bližnji okoli ci. Naslov v oglasnem oddelku 14608 ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, tasta in strica JOŽETA DROBUNA se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem KŽK TOZD OLJARICA, delavcem Cestnega podjetja Kranj, LIMOSA Škofja Loka, ISKRE Kranj, družbenopolitičnim organizacijam, govornikom za poslovilne besede, praporščakom, pevcem okteta VIGRED in gasilcem. Zahvaljujemo se dr. Bavdku za večletno zdravljenje in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJEGOVI Predoslje, 5. novembra 1985 N ZAHVALA Ob smrti drage mame IVANKE PFAJFAR Debelakove mame s Srednje Dobrave se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izražena sožalja, darovano cvetje in pospremitev na poslednji poti. Zahvala župnikoma za pogrebni obred. Posebna zahvala pa dr. Bergoču iz Ortopedske bolnišnice v Valdoltri za večletno požrtvovalno skrb za njeno zdravje ter osebju Doma dr. Janka Benedika v Radovljici za skrbno nego in lajšanje težav, v najtežjih dnevih njene bolezni. VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljenega moža, očeta, starega očeta, sina, brata in tasta PETRA BERČIČA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sostanovalcem bloka za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Posebna zahvala delovni organizaciji Ikos Kranj za vsestransko pomoč. Zahvala velja tudi g. župniku za opravljen pogrebni obred. VSEM SE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta FRANCA CEGNARJA * se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, sodelavcem Iskre, Planike, KOG P Kranj, KŽK Kranj in gasilcem za izrečena sožalja in darovano cvetje. Posebno se zahvaljujemo dr. Ivanu Bajžlju za dolgotrajno zdravljenje in častitim duhovnikom za lep pogrebni obred. VSEM SKUPAJ, KI STE NAM V TEŽKIH TRENUTKIH POMAGALI IN GA V TAKO VELIKEM ŠTEVILU SPREMILI NA ZADNJI POTI, ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: žena Francka, sinova Andrej in Franci, hčerke Veronika, Francka, Martina in Tončka z družinami Breg ob Savi, 4. novembra 1985 ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani smrti moža in očeta RAMA MANDALA se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, spremstvo na njegovi zadnji poti, vsem, ki so kakorkoli pomagali ob njegovi smrti ter za lepe poslovilne besede tov. Tončki Pretnar. Zahvaljujemo se kolektivu hotela Golf, vsem sosedom in prebivalcem Bleda ter osnovni šoli Bled. ŽALUJOČI: žena Dragica, sinova Robert in Damir ter drugo sorodstvo Bled, Skopje, Priboj, 30. oktobra 1985 Z zbora delavcev kranjske gimnazije Več denarja in ožji programi naj bi izboljšali razmere v šolstvu Potem ko so v petek prekinili delo, so delavci kranjske Srednje šole pedagoške, računalniške in naravoslovno matematične usmeritve včeraj, sklicali razširjen zbor delavcev, na katerem so sodelovali tudi predstavniki republiških organov s področja šolstva in predstavniki občine. Od njih so profesorji zahtevali odgovor na zahteve, na katere, pravijo, po doslej ubranih samoupravnih poteh ni bilo nobenega odgovora. Kranj — Kot so povedali na včerajšnjem razširjenem zboru delavcev, so zahteve učiteljev kranjske gimnazije znane že nekaj časa. Gre za izboljšanje gmotnega položaja srednješolskih učiteljev, na katerega opozarjajo že domala leto dni. Vendar vse samoupravne poti, ki so jih do danes ubrali, niso prinesle rezultatov. Zato so k zahtevam o spremenjenih merilih dodeljevanja sredstev izobraževalne skupnosti za najenostavnejša dela, o realnem vrednotenju učiteljevega dela, o razpolovitvi zaostajanja osebnih dohodkov v šolstvu za onimi v gospodarstvu, ter o resolucijsko postavljeni izenačeni rasti OD v izobraževanju z rastjo v gospodarstvu, pridali še novo: da se omogoči normalno delovanje delegatov v Izobraževalni skupnosti Slovenije, da se na vprašanja in pobude delegatov odgovori, česar do zdaj s svojim nastopom v tej instituciji delegati SŠPRNMU niso uspeli doseči. Terjali so tudi, da je treba javnost realno obveščati o tem, kako se izboljšuje gmotni položaj izobraževanja in delavcev v njem. Prav in razumljivo je, da delavci burno reagirajo na nedoslednosti, nepravilnosti in prepočasno uresničevanje zapisanega, vendar ne na način, ki ni v prid vzgojno-izobraže-valnemu značaju ustanove. Tudi to drži, da so zahteve profesorjev s kranjske gimnazije upravičene. Vse kaže, da se nezavidljivo gmotno stanje šolstva in zaposlenih v njem doslej ni v redu reševalo, da se prepočasi zbirajo tudi sredstva, ki naj bi ublažila razlike v osebnih dohodkih in realno vrednotenje učiteljevega dela. Rešitev gmotnega položaja so pri republiškem izvršnem svetu in v izobraževalni skupnosti videli v razdeljevanju dodatnih sredstev in seveda v spremembi srednješolskih programov. Gre za krčenje in racionalizacijo programov, saj je zdaj za preširoko dejavnost očitno premalo denarja (5 tisoč učiteljev opravi toli- Na martinovanje v Vipavo Vse prijavljence za naš izlet v Vipavo obveščamo, da bo odhod v soboto, 16. novembra, ob 7. uri izred hotela Creina v Kranju. Nekaj mest je trenutno še na voljo, zato vsi, ki bi radi šli z nami, pohitite s prijavami v poslovalnici Kompasa v Kranju, na Bledu in na Jesenicah. ko dela kot bi ga po normativih 6.500 učiteljev, za to nadpovprečno delo pa dobijo nizke osebne dohodke). Včerajšnji zbor delavcev, na katerem so učitelji podvomili, da bi moglo šolstvo rešiti samo sebe, tudi ni prinesel odgovora na vprašanja in zahteve kranjskih gimnazijskih učiteljev. Gostje so poudarjali, da v Sloveniji obstaja usmeritev, ki vodi k reševanju problemov, o katerih je bila beseda, vendar jih najbrž ne bo mogoče odpraviti na mah. Posebna analiza izobraževalne skupnosti naj bi ugotovila, kdaj bo to mogoče. Kranjski profesorji to pričakujejo že do konca tega leta, neenakost v odnosu do gospodarstva pa naj bi odpravili postopno. Na razširjenem sestanku so delavci kranjske gimnazije zahtevali tudi, da na prihodnjem zasedanju izobraževalne skupnosti, 26. novembra, dobijo odgovor na svoja vprašanja. Tokrat je bila beseda bolj o vsebini zahtev kranjskih gimnazijskih učiteljev, manj pa o njihovi lahkomiselni metodi, kako do rešitve svojega položaja. Vzgojna škoda je velika, vendar pa je treba priznati, da je velika tudi vzgojna škoda, ki jo učenci že lep čas čutijo tudi zato, ker so njihovi učitelji preslabo plačani. D. Z. Žlebir Dolina v cvetju in zelenju Turistično društvo Kranjska gora si prizadeva, da bi kar najbolje uredili okolje — Tuji turisti so ocenjevali kraj in pročelja hiš sade hiš pa bodo obnovili. Tistim stanovalcem, ki obnove fasade hiše ne bi zmogli, bo z denarjem pomagalo turistično društvo. Zapora ceste je navdušila predvsem številne angleške goste. Ob Borovški cesti naj bi v prihodnje uredili še manjše lokale, v katerih naj bi prodajali tudi spominke in izdelke domače obrti. Pri Turističnem društvu se zavedajo, da bo pozimi dobra komunalna služba nujno potrebna, saj bo z »bele« ceste, kakor zdaj imenujejo zaprto cesto, treba nenehno odstranjevati sneg. Prizadevni turistični delavci že zdaj pripravljajo pester program prireditev za prihodnjo poletno sezono. Med njimi bo najbolj mikaven Festival alpskih melodij z udeležbo zamejskih ansamblov in s tremi prireditvami, ki bodo izmenoma v treh krajih sosednjih dežel. Na občnem zboru so podelili vrsto nagrad in priznanj za lepo okolje ter prikazali diapozitive o gojenju cvetlic in ureditvi okolice. Tisti, ki se občnega zbora niso udeležili, nagrade niso prejeli — prenesli so jo v sklad za nagrade prihodnje leto. Nagrade in diplome so prejeli lastniki vikend hišic, poslovnih prostorov in izložb, najbolje urejene kmetije in zasebniki. Za najbolje urejeno kmetijo so turisti določili kmetijo Andreja Tar-mana iz Loga, najlepše pa so se jim zdele zasebne hiše Fani Tarmanove iz Bezij ter Jožeta Zupančiča in Milana Jegliča iz Gozda Matuljka. D. Sedej Kranjska gora — Izredni občni zbor Turističnega društva Kranjska gora je privabil v dvoranp telovadnice v Kranjski gori veliko domačinov, ki že dalj časa vneto in prizadevno skrbijo za svojo okolico. Za Kranjsko goro je kot za turistično alpsko vas izjemnega pomena, da je njeno okolje dobro urejeno. Številni poletni gostje prihajajo v Kranjsko goro zaradi miru in počitka ter sprehodov, na katerih opazijo vsako malomarno malenkost. Ni čudno, da je turistično društvo po nekajletnem mrtvilu spet dalo pobude, da bi krajani še bolje in lepše urejali okolico. Ves kraj posredno ali neposredno živi od turizma, zato je turistično društvo pritegnilo v akcijo za ureditev kraja tudi tuje turiste. Ti so v času svojega bivanja vneto ocenjevali kraj, njihove ocene pa so ostale v zaprtih ovojnicah, tako da se do konca ni vedelo, katera hiša ali izložba je turistom najbolj všeč. Turistično društvo je menilo, da je tako najbolje, najbolj pravično in pošteno, obenem pa naj bi takšno ocenjevanje krajane še bolj spodbudilo. A kraja svetovnega pomena in slovesa ni mogoče urediti le s skrbnimi rokami ljubiteljev rož, zato je turistično društvo načrtovalo veliko horti-kulturno akcijo, zasadilo sedemdeset omorik in po Kranjski gori postavilo številne cvetlične posode. Največji uspeh — kljub različnim odzivom — pa je prometna zapora starega dela Kranjske gore in prestavitev avtobusnega postajališča. Zdaj se hodi mimo starih pročelij le peš, fa- Milijon za dan smučanja V Kranjski gori stane dnevna vozovnica 1700 dinarjev — Žični-carji so prepričani, da bo zimska sezona kljub višjim cenam dobra Kranjska gora — Na pobočjih Vi-tranca se bo letos vrtelo 22 žičnic, smučarskih vrst ali repov pa najbrž pred njimi ne bo. Slovenski žičničar-ji so že določili cene smučarskih vozovnic in niso majhne. Verjetno so slovenski smučarski družini celo povsem nedosegljive, saj stane dnevna vozovnica v Kranjski gori 1 700 dinarjev, tedenska pa nekaj več kot 10 000 dinarjev. Pomeni, da bo treba pripraviti vsaj 10 000 dinarjev, če se bo štiričlanska družina odločila za dan smučanja. Drži, da danes nič ni več poceni in da bo 1 700 dinarjev spomladi — ob dirkajoči inflaciji — pomenilo znatno manj kot se danes vidi in sliši. A kljub vsemu smo vendarle povprašali direktorja tozda Žičnice v Kranjski gori, inženirja Božidarja Pri-stavca, kako žičničarji ocenjujejo tako povišanje in kaj pričakujejo od letošnje zime. »Vsi stroški poslovanja so naraščali hitreje kot smo pričakovali,« pravi Božidar Pristavec, »žičničarji žc nekaj let vztrajno opozarjamo, da brez družbene podpore in pomoči ne moremo dobro gospodariti. Cene prevozov so bile daleč za ekonomskimi, stroški pa izjemno hitro naraščajo. Ta skok se zdaj hudo občuti, a drugače ne moremo. Za ilustracijo: v devetih mesecih smo imeli 120 milijonov celotnega prihodka, samo zavarovalne premije pa so nas stale 7 milijonov dinarjev. Tu so še obre-. sti na kredite, materialni stroški z drago nafto, elektriko in tako dalje. Veliko nas stanejo redna vzdrževalna dela, nabava rezervnih delov in novih strojev. Letos smo nabavili kosilnico za teptalni stroj, tako da so smučarski tereni odlično pripravljeni. Bolje smo uredili smučišče v Gozdu Martuljku, tam poskrbeli za sanitarije in stalno reševalno služ- Dopoldanska vozovnica bo v Kranjski gori veljala 1000 dinarjev, popoldanska 1200 dinarjev. Sezonska stane 20800 dinarjev, prenosna sindikalna pa 78000 dinarjev. Terminske vozovnice, od treh do 15 dni so od 4900 do 19100 dinarjev. Povratna vozovnica za sedežnico Vitranc in španov vrh je 390 dinarjev. Vozovnica za eno vožnjo na smučišču z umetnim snegom stane 400 dinarjev. V Kranjski gori je tudi veliko sindikalnih tekmovanj. Delovne organizacije bodo za poldnevno rezervacijo smučišča odštele 7800 dinarjev, za celodnevno rezervacijo pa 15600 dinarjev. bo. Bolj zadovoljni bodo tudi smučarji v Črnem vrhu. Tudi letos bodo tuji gostje lahko kupili skupno vozovnico, ki velja za smučišča treh dežel. Stane 130 nemških mark in je zanimiva zato, ker bodo ob pomanjkanju snega v Kranjski gori lahko smučali v Trbižu ali Beljaku in obratno. Lani so to vozovnico bolj kot naši agencijski gosti kupovali Avstrijci. V veljavi bodo popusti za večje skupine, do 20. novembra pa v pred-p roda j i domačim smučarjem ponujamo dnevne, tedenske ali letne vozovnice nekoliko ceneje. Žičničarji smo prepričani, da kljub višjim cenam žičnice ne bodo samevale in da je še veliko takih domačih smučarjev, ki bodo zmogli stroške dnevnega ali tedenskega smučanja v Kranjski gori.« D. Sedej Med pokopališčem in otroškim vrtcem bodo zgradili tri stanovanjske V Lescah že ropotajo gradbeni stroji V Lescah so začeli urejeti novo križišče in komunalno opremljati zemljišče za gradnjo treh stanovanjskih blokov — Združujejo komunalni in stanovanjski dinar, s čimer bodo skušali nadoknaditi zaostanek na področju komunalnega opremljanja zemljišč Lesce — Kakor smo najavili pred dobrim mesecem dni, se je tudi zgodilo — v Lescah že ropotajo gradbeni stroji. Graditi so začeli novo križišče in pripravljati zemljišče za stanovanjsko gradnjo, kar vse sodi v okvir zazidalnega načrta Center Lesce. Novo križišče bodo uredili pri odcepu k železniški postaji, od tam bodo potegnili dostopno cesto do novih stanovanjskih blokov. Porušiti so morali dve stari stanovanjski hiši, prvo so že odstranili, z druge so že potegnili streho, kmalu tudi druge ne bo več. Cestišče bodo znižali, saj bodo le tako lahko uredili novo križišče. Hkrati pa so zastavili tudi komunalno ureditev zemljišč za pokopališčem, kjer bodo zgradili tri stano- vanjske bloke. Razrito je tudi z^J ljišče v bližini otroškega vrtca,?J morajo prestaviti glavni vodovodi kanal, ki teče iz Hraš proti Leseni Ureditev križišča v Lescah bo ljala 119 milijonov dinarjev, dodata komunalna oprema 35 milijonov nar je v. V središču Lesc bodo zgradil*^ stanovanjske bloke, v njih bos ta stanovanji . Stanovanjska £rT#-bo seveda zahtevala znatno vec d narja, predračunska vrednost se ka okoli 900 milijonov dinarjev- ^ Poudariti velja, da je hiter zace gradnje v Lescah posledice sode* nja in družnega dela občinske K° ^ nalne in stanovanjske skupnost, sta skupaj pripravili program, žno so delo oddali tudi gradbeni* Tako v Lescah skupaj gradita &1 ^ nija ceste Tehnika iz Ljublja" ^ domači Gorenje, ki si delita st* vanjsko gradnjo. Seveda pa s% A pridobitev posla morala zag°w^ medsebojno poslovno tehnično s lovanje. Za združitev komunalnega novanjskega dinarja so se v rad°^ ški občini odločili, ker jih pestij0^. vilni komunalni problemi in za\i janje na tem področju in komun oprema zemljišč že ovirala st vanjsko gradnjo. S skupnim Vx°hi mom komunalne in stanovanj ^ skupnosti so se odločili za družn° ^ sevanje problemov, kar seveda., pomanjkanju denarja za komun opremljanje pomeni, da bo delklIp-mena nosila tudi stanovanjska s*1 nost. M. VolčJ Za ureditev novega križišča pri odcepu proti železniški postaji bodo *@ cestišče, porušili pa dve stari stanovanjski hiši. Učenci pišejo in rišejo na temo no jeloškem, da bi njihovi uče^ ^ 40-letnici osvoboditve sodelova^v natečaju za najboljše spise in na dela na temo narodnoosvobo^ borbe. Prav te dni prvi spisi in že prihajajo. Škofja Loka — 2e aprila letos je občinski odbor Zveze borcev iz Škofje Loke pozval osnovne šole na Škof- Turistični avtobusi za Alpetour Kranj — Za prevoz zdomcev in turistov bo Alpetourov tozd Potniški promet Kranj kupil pet modernih turističnih avtobusov znamke TAM 260 A 120 T. Vedno več zdomcev pride ob koncu tedna v domovino z avtobusi. Av-toprevozniki predvidevajo, da se bo v prihodnjih letih kar 60 odstotkov zdomcev odločalo za avtobusne prevoze v domovino in nazaj. Nove, sodobnejše avtubuse s klimatskimi napravami pa potrebuje Alpetour tudi za prevoze tujih turistov. Nove avtobuse naj bi TAM dobavil Alpetouru že do konca marca leta 1986. Stali bodo 101 milijon dinarjev: 43,3 milijona ima Alpetour lastnih sredstev, 30,3 milijona bo kreditirala Temeljna banka Gorenjske, 27,3 milijona dinarjev pa znaša blagovni kredit. D. D. -i/ Slovesna razglasitev najbolj*^ in podelitev nagrad bo 28. n°Vp#j letos na loškem gradu. Ob tej r f nosti bodo podeljena Pose~l p\ znanja tudi vsem tistim šolanj fl bodo najbolj množično °°^V0^ razpis, ki pogosto organiziraj de po partizanskih poteh, p°v' atfK pouk z idejami naše borbe, 0 p/f rajo delovne akcije, skrbe z ^Jt^ zanske spomenike, prirejajo ne prireditve in organiziraj0^ V. nekoli akcije, ki naj pomagaj ,j jati zdravo, kulturno in n |" družbo. Skico za priznanje šolam ^ ! meznikom je izdelal akademiji) kar Ive Šubic na osnovi ene govih partizanskih grafik. a Dela škofjeloških učence^1 nekaj dni razstavljena na gradu. d