LETO XXIV
1986
# I
	.S/-'71	yf	T
f		rx	M ^
f) TD 1 lijf
\_JID 1. iKi/U |
ČESTITAMO UPOKOJENCEM ŽELEZARNE STORE
ŽNIKU DETM
SAMOUPRAVNI ORGANI DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE KOLEKTIVNI POSLOVODNI ODBOR UREDNIŠTVO ŠTORSKEGA ŽELEZARJA
Analiza poslovnih rezultatov delovne organizacije za leto 1985
1.1.	SKUPNA PROIZVODNJA (ton, kom.)
Planirali smo 359.272 ton skupne proizvodnje in 4.950 komadov traktorjev, proizvedli pa smo 340.774 ton skupne proizvodnje ter le 2.568 komadov traktorjev. V primerjavi z letom 1984 je bil za 6,7 % nižji skupni fizični obseg proizvodnje in kar za 48,8 °/o manj traktorjev. Planirano količino smo dosegli 94,9 °/o pri traktorjih pa 51,9 %.
TOZD	Doseženo	Planirano	Doseženo	INDEKS	
	I-XH 1984	GN 1985	I-XII 1985	4:2	4:3
1	2	3	4	5	6
A-ELEKTROPLAVŽ	46.021	47.000	29.922	65,0	63,7
B-JEKLARNA	128.461	126.500	117.157	912	92,6
C-VAUARNA I	31.922	30.500	33.838	106,0	110,9
D-VAUARNA II	107.210	105.500	108.160	100,9	1023
E-JEKLOVLEK	10.527	18.000	18.411	105,0	1023
F-LIVARNA I	25.052	22.595	24.051	96,0	106,4
G-UVARNA II	8.054	8.054	8.104	100,6	100,6
H-MEHANSKA OBDELAVA	1.040	1.123	1.131	108,8	100,7
SKUPAJ TOZD A do H (ton)	365.287	359272	340.774	933	94,9
J-TOV. TRAKTORJEV (kom.)	5.011	4.950	2.568	512	51,9
M-ENERGETIKA (kom)	104	90	122	1173	135.6
1.2.	BLAGOVNA PROIZVODNJA (ton, kom.)
Blagovno proizvodnjo smo planirali v višini 190.779 ton in 4.950 traktorjev, dosegli pa smo 184.986 ton ter 2.568 traktorjev. V primerjavi s predhodnim letom je bil fizični obseg blagovne proizvodnje nižji za 3,5 %, pri traktorjih pa za 48,8 %. Plan blagovne proizvodnje smo realizirali z 97,0 % pri traktorjih pa z 51,9 %.	(Nadaljevanje na 2. strani)
Kako smo gospodarili v srednjeročnem obdobju 1981 do 1985
V članku želimo na kratek in razumljiv način predstaviti gospodarjenje v naši Železarni v preteklem srednjeročnem obdobju. Iz tega razloga se bom omejil le na nekaj karakterističnih ekonomskih kategorij in kazalnikov gospodarjenja. Ob tem pa je potrebno še posebej poudariti, da so finančni podatki seveda v nominalnih vrednostih in v veliki meri rezultat inflacije.
Število zaposlenih na podlagi delovnih ur se je iz leta v leto spreminjalo in je imelo trend porasta. V letih 1981 je bilo zaposlenih 3442 delavcev, v letu 1985 pa že 3665 oz. za 6,5 % več. Fizični obseg proizvodnje je v tem obdobju porasel za 3,6 % (samo proizvodi TOZD A do H). V To-
(Nadaljevanje na 4. strani)
Analiza poslovnih rezultatov delovne organizacije za leto 1985
(Nadaljevanje s 1. strani)
BLAGOVNA PROIZVODNJA
ton, kom.
TOZD	Doseženo I-XII 1984	Planirano GN 1985	Doseženo I-XII 1985	INDEKS 4:2	4:3
i	2	3	4	I 5 1	6
A-ELEKTROPLAVŽ	23.488	28.848	13.607	57,9	47,2
B-JEKLARNA	-		■IHH	-	
C-VAUARNA I	26.621	25.844	29.363	110,3	113,6
D-VALJARNA II	93.173	90.908	93.179	100,0	102,5
E-JEKLOVLEK	17.527	18.000	18.412	105,0	102,3
F-LIVARNA I	23.956	20.995	23.347	97,5	111,2
G-UVARNA II	5.866	5.114	6.022	102,7	117,8
H-MEHANSKA OBDELAVA	968	1.070	1.056	109,1	98,7
SKUPAJ TOZD (A do H) (ton)	191.599	190.779	184.986	96,5	97,0
J-TOV. TRAKTORJEV (kom.)	5.011	4.950	2.568	51,2	51,9
M-ENERGETIKA (kom.)	104	90	122	117,3	135,6
1.3.	EKSTERNA PRODAJA PROIZVODOV (ton, kom.)
Eksterna prodaja proizvodov je bila dosežena v višini 181.634 ton in 2.662 traktorjev. Planirali smo 190.779 ton in 4.950 traktorjev. Plan smo dosegli s 95,2 % pri proizvodih, pri traktorjih pa le 53,8 °/o. V primerjavi
z letom 1984 smo dosegli pa kar za 47,5 %.	za 5,8 °/o nižjo eksterno prodaj			o, pri traktorjih ton, kom.	
TOZD	Doseženo I-XH 1984	Planirano GN 1985	Doseženo I-XH 1985	INDEKS 4:2 4:3	
1	2	3	4	5	6
A-ELEKTROPLAVŽ	23.490	28.848	13.581	57,8	47,1
B-JEKLARNA	¡RlIS	-	1 —	-•	i m
C-VAUARNA I	26.244	25.844	29.323	111,7	113,5
D-VAUARNA II	93.312	90.908	91.170	97,7	100,3
E-JEKLOVLEK	17.678	18.000	17.743	100,4	98,6
F-LIVARNA I	23.504	20.995	22.286	94,8	106,1
G-UVARNA II	7.785	5.114	6.546	84,1	128,0
H-MEHANSKA OBDELAVA	801	1.070	985	123,0	92,1
SKUPAJ TOZD A DO H (ton)	192.814	190.779	181.634	94,2	95,2
J-TOV. TRAKTORJEV (kom.)	5.068	4.950	2.662	52,5	53,8
M-ENERGETIKA (kom.)	82	90	90	109,8	100,0
1.4. EKSTERNA REALIZACIJA PROIZVODOV (din) Planirano je bilo 26,640.516.000 dinarjev eksterne realizacije, doseženo pa 27,569.379.000 dinarjev oz. 3,5 % več. V primerjavi z letom 1984 pa je bila ustvarjena za 76,4 % višja realizacija. v 000 din					
TOZD	Doseženo I-XH 1984	Planirano GN 1985	Doseženo I-XII1985	INDEKS 4:2 4:3	
i	2	3	4	i '5; ‘	6
A-ALEKTROPLAVŽ	863398	1.736.079	919.736	106,5	53,0
B-JEKLARNA	-	■ 1	^ h*-. 1		fails
C-VAUARNA I	1.757.449	2.607.742	3.676.724 .	209,2	141,0
D-VAUARNA II	5347.045	8.203.489	10.172.284	1903	124,0
E-JEKLOVLEK	2.197.173	3.668.048	4.114.604	187,3	112,2
F-LIVARNA I	1.857.822	2.590.469	3.100.620	166,9	119,7
G-UVARNA II	725.869	1.065.650	1.443.942	198,9	135,5
H-MEHANSKA OBDELAVA	239.090	454.629	501.930	209,9	110,4
J-TOV. TRAKTORJEV	2.640.579	6311.238	3.635.078	137,7	57,6
M-ENERGETIKA	2.352	3.172	4.461	189,7	140,6
SKUPAJ DO	15.630.677	26.640.516	27569.379	176,4	103,5
1.5.	IZVOZ PROIZVODOV PO TOZD IN PODROČJIH (ton, kom.)
Izvoz je znašal 37.415 ton proizvodov, od tega na konvertibilna tržišča 36.945 ton ali 98,8 % in le 470 ton na klirinška tržišča. V primerjavi z letom 1984 je bil fizični izvoz nižji za 5,2 %. Planirani fizični obseg izvoza smo dosegli le z 87,6 %. V primerjavi z letom 1984 smo izvozili za 37,7 °/o manj traktorjev. Direkten izvoz je bil nižji za 5,4 °/o, po sistemu kontoko-rent pa za 41,1 %.
1.6.	IZVOZ PROIZVODOV PO NAČINU PLAČILA (USA $)
V letu 1985 je znašal izvoz 18,961.224 dolarjev, od tega je odpadlo na kontokorent 3,583.144 dolarjev. Planirano pa je bilo 22,088.094 dolarjev in smo tako dosegli skupni izvozni plan le s 85,5 %. V primerjavi z letom 1984 je bil izvoz nižji za 8,9 %. Velik izpad izvoza je bil pri sistemu kon-
tokorent, saj je bil izvozni plan dosežen le 48,9 %. Za proizvode vseh ostalih TOZD pa je bil izvozni plan dosežen z 91,0 °/o, medtem ko je bil izvoz enak kot v letu 1984 (indeks 99,9). Večina proizvodnje je bila prodana na konvertibilno področje, in to kar 97,6 % in le 2,4 % na klirinško področje.
1.7.	UVOZ SUROVIN IN REPROMATERIALA (USA J)
Uvoz je znašal 20,919.234 dolarjev in je bil nižji od planiranega za
16.1	%. V primerjavi z letom 1984 pa je bil nižji za 3,7 %. Največ smo uvažali iz držav SEV po konvertibilnem sistemu, in sicer za 9,487.211 dolarjev, kar v strukturi uvoza znaša 45,4 °/o, približno enak uvoz je bil iz zahodnoevropskih držav, in sicer v višini 7,536.703 dolarjev ali strukturno
36.1	%. Ves ostali uvoz, tj. 14,8 %, odpade na DVR in SEV kliring.
2.	KAZALNIKI USPEŠNOSTI POSLOVANJA DELOVNE ORGANIZACIJE
2.1.	SKUPNA PROIZVODNJA (ton/uro; kom/uro)
Fizična produktivnost se je v proizvodnih TOZD (A do H) povečala za 5,7 °/o, v primerjavi s planom pa je nižja za 1,4 %. V TOZD Tovarna traktorjev je bilo doseženo le 81,8 °/o planirane produktivnosti. V primerjavi z letom 1984 pa je bila nižja za 46,5 °/o.
2.2.	CELOTNI PRIHODEK NA DELAVCA (din)
V letu 1985 smo dosegli 14,244.742 din celotnega prihodka na delavca. Rast omenjenega kazalca znaša 72,7 °/o, celotni prihodek v globalu pa se je povečal za 73,4 %.
v din
TOZD	DOSEŽENO l-xn 1984	DOSEŽENO I-XII 1985	INDEKS 3:2
1	2	3	4
A-ELEKTROPLAVŽ	13.544.090	17.310.071	127,8
B-JEKLARNA	27.779.806	44.603.514	160,6
C-VAUARNA I	9.084.858	19.068.158	209,9
D-VAUARNA II	24.025.315	48.368.437	201,3
F-JEKLOVLEK	17.095.165	29.992.307	175,4
F-LIVARNA I	8.799.024	14.732.966	167,4
G-LIVARNA II	3.039.927	5.997.736	197,3
H-MEHANSKA OBDELAVA	3.741.068	5.819.018	155,5
J-TOVARNA TRAKTORJEV	13.065248		
DELOVNA ORGANIZACIJA	8.249.124	14.244.742	172,7
2.3.	DRUŽBENI PROIZVOD NA DELAVCA (din)
Družbeni proizvod predstavlja seštevek celotne amortizacije in dohodka. Povečanje družbenega proizvoda na delavca znaša 54,2 %, kar je z ozirom na rast celotnega prihodka (73,4 %) relativno nizko, in sicer zaradi neprimerljivega sistema. Povečanje primerljivega družbenega proizvoda na delavca pa znaša 104,5 %.
2.4.	DOHODEK NA DELAVCA
Planirano je bilo 1,713.000 din dohodka na delavca, doseženo pa 1,871.364 din, kar pomeni, daje dosežena vrednostna produktivnost višja od planirane za 9,2 %. V primerjavi z letom 1984 seje dohodek na delavca
(Nadaljevanje na 3. strani)
Analiza poslovnih rezultatov delovne organizacije za leto 1985
(Nadaljevanje z 2. strani)
povečal za 34,9 %. Ta rast je zelo skromna, ker v letu 1985 po zaključnem računu ne vodimo primerljivega dohodka z letom 1984. (V letu 1985 je v primerjavi z letom 1984 dohodek nižji za amortizacijo nad predpisano min. stopnjo, povračila stroškov plačilnega prometa v državi).
Primerljivi dohodek na delavca je znašal 2,684.604 din oz. je bil višji od doseženega v letu 1984 za 93,6 %.
2.5.	DOHODEK V PRIMERJAVI S POVPREČNO UPORABLJENIMI POSLOVNIMI SREDSTVI (%)
Zaradi že prej omenjene spremembe obračunskega sistema oz. prikaza izkaza uspeha poslovanja v letu 1985 kazalniki, ki se nanašajo na dohodek, niso primerljivi z letom 1984. Iz tega razloga je bilo v letu 1985 ustvarjenega le 29,1 % dohodka napram poslovnim sredstvom, leta 1984 pa kar 40,1 %. Primerljivi kazalnik pa je znašal 41,8 %.
2.6.	ČISTI DOHODEK NA DELAVCA (din)
V letu 1985 je bilo ustvarjenih 1,201.322 din čistega dohodka na delavca ali 61,5 % več kot leta 1984. Planirano je bilo 1,221.000 din čistega dohodka na delavca in je tako bil plan dosežen z 98,4 %.
v din
TOZD	Doseženo I-XII 1984	Planirano I-XII 1985	Doseženo I-XII 1985	INDEKS 4:2 4:3	
i	2	3	4	5	6
A-ELEKTROPLAVŽ	693.577	1.696.000	-	_	IM
B-JEKLARNA	1.983.957	2.855.000	3.109.729	156,7	112,0
C-VAUARNA I	865.943	1.316.000	1.473.909	170,2	112,0
D-VALJARNA II	1.457.829	2.073.000	2266.831	155,5	109,4
E-JEKLOVLEK	1.143.868	1.467.000	1.709.987	149,5	116,6
F-LIVARNA I	1.173.469	1.229.000	1.464.700	124,8	119,2
G-LIVARNA II	182.533	885.000	757.830	415,2	85,6
H-MEHANSKA OBDELAVA	808.065	1.072.000	937.434	116,0	87,5
J-TOVARNA TRAKTORJEV	274.970	850.000	-	-	.; -
DELOVNA ORGANIZACIJA	743.987	1.221.000	1201.322	161,5	98,4
2.7.	AKUMULACIJA V PRIMERJAVI Z DOHODKOM (%)
Planirano je bilo 21,6 % akumulacije v primerjavi z dohodkom, doseženo pa je bilo 18,3 %. V primerjavi z letom 1984 seje akumulativnost dohodka povečala od 17,8 % na 18,3 °/o. Primerljivi kazalnik je znašal 12,8 %.
2.8.	AKUMULACIJA V PRIMERJAVI S ČISTIM DOHODKOM (%)
V letu 1985 je bilo ustvarjene 28,4 % akumulacije v primerjavi s čistim dohodkom, leta 1984 pa 33,2 %. Za leto 1985 pa smo planirali 30,4 %. To pomeni, da v letu 1985 nismo dosegli višje akumulativnosti čistega dohodka kot leta 1984, nismo pa tudi dosegli planiranih ciljev za leto 1985.
2.9.	AKUMULACIJA V PRIMERJAVI S POVPREČNO UPORABLJENIMI POSLOVNIMI SREDSTVI (%)
Akumulativnost poslovnih sredstev je znašala 5,3 %, v letu 1984 pa
7,2	%. V letu 1985 smo tako dosegli le 73,7 % vrednosti kazalnika iz leta
1984.
n*
Štore II.
Hladilni sistem.
2.10.	OSEBNI DOHODKI IN SREDSTVA ZA SKUPNO PORABO NA DELAVCA (din)
Sredstva za osebne dohodke in skupno porabo na delavca so se povečala za 93,4 %, v primerjavi s planom pa za 33,5 %. (Preseganje plana je tako visoko tudi zaradi tega, ker v planiranih sredstvih niso zajeta sredstva za stanovanjske potrebe skupne porabe). V letu 1984 je bilo doseženih 555.695 dinarjev, leta 1985 pa 1,074.332 dinarjev osebnih dohodkov in sredstev za skupno porabo na delavca.
2.11.	ČISTI OSEBNI DOHODEK NA DELAVCA (din)
V letu 1985 je znašal čisti OD na delavca 721.815 din, planirano pa je bilo 540.000 din. V primerjavi s planiranim čistim OD smo izplačali
33,7	% več. V primerjavi z letom 1984 pa smo izplačali za 96,4 % več neto sredstev za osebne dohodke.
ČISTI OSEBNI DOHODEK NA DELAVCA NA MESEC
TOZD	DOSEŽENO I-XH 1984	DOSEŽENO I-XII 1985	INDEKS 3:2
1	2	3	4
A-ELEKTROPLAVŽ	31.378	51.369	163,8
B-JEKLARNA	33.498	66.786	199,4
C-VAUARNA I	30.870	62.409	202,2
D-VAUARNA II	37.749	75.012	198,8
E-JEKLOVLEK	28.717	57.606	200,6
F-LTVARNA I	30.583	60.333	197,3
G-LTVARNA H	28.213	55.565	197,0
H-MEHANSKA OBDELAVA	28.537	56.441	197,8
J-TOVARNA TRAKTORJEV	27.128	-	-
DELOVNA ORGANIZACIJA	30.632	60.152	196,4
2.12.	INVESTICIJE
V letu 1985 je bilo v Železarni Štore za financiranje novih investicij ter dobav osnovnih sredstev v okviru amortizacijskih zamenjav porabljenih 2.663,924.239 dinarjev. Za financiranje novih investicij in amortizacijskih zamenjav osnovnih sredstev so bila porabljena sredstva iz naslednjih lastnih in tujih finančnih virov.
Viri	Din	% udeležbe
1. Lastna sredstva TOZD	753,116.788	28,3
2. Združena sredstva TOZD in PFS	277,892.785	14,2
3. Sredstva kredita in sovi. IB-SŽ	367,999.999	13,9
4. Združena sred. sovlagateljev	365,000.000	13,7
5. Inozemski komerc. krediti	233,086.038	8,7
6. Domači komerc. krediti	336,778.439	12,6
7. Krediti LB - Celje	230,000.000	8,6
	2.663,924.239	100,0
Obračunana skupna amortizacija v letu 1985 znaša 2.283,756.000 dinarjev, kar je 85,8 % vseh sredstev za investiranje.
DS za ekonomiko in organizacijo
Kako smo gospodarili v srednjeročnem obdobju 1981 do 1985
(Nadaljevanje s 1. strani)
vami traktorjev pa beležimo znaten padec proizvodnje, in sicer za okoli 41 %. V srednjeročnem obdobju je bilo izdelanih 20.682 traktorjev in proizvedeno 1,697.294 ton skupne proizvodnje proizvodov ostalih TOZD. Od tega je odpadlo na blagovno proizvodnjo 915.844 ton ali 53,9 %.
Izvoz na konvertibilna in klirinška tržišča je v komulativi znašal 180.664 ton ali 19,7 % blagovne proizvodnje. Izvozili smo 5.772 traktorjev oz. v skupni vrednosti v 5 letih za 26,358.033 dolarjev.
Celotni prihodek je rasel s povprečno letno nominalno stopnjo
58,1	%. Naj večja rastje bila v letu 1984, in sicer 76,5 °/o, najnižja pa 31,7 % v letu 82, ko je bil nivo inflacije še na nižji ravni.
Amortizacija je rasla s povprečno letno nominalno stopnjo 73,1 °/o, kar je z ozirom na rast celotnega prihodka ugodno.
Največja rast amortizacije je bila v letu 1985, in sicer 150,9 %.
Primerljivi dohodek je rasel s povprečno stopnjo 56,3 % kar je nižje od celotnega prihodka, saj smo se skozi celotno obdobje srečevali z močno rastjo materialnih stroškov oz. vhodnih cen.
Bruto dohodek (družbeni proizvod) je rasel nekoliko bolj od dohodka. Povprečna letna stopnja rasti je bila 58,9 %.
Čisti dohodek je rasel s stopnjo 49,9 %, ob tem pa so sredstva za osebne dohodke rasla s povprečno stopnjo 60,0 °/o. V letu 1982 je znašala rast OD 28,0 %, 1983.34,1 %, 1984.53,5 % in 1985.98,9 %. Iz tega lahko vidimo, da so šele v zadnjem letu OD sledili rasti inflacije. Akumulacija (pospešena amortizacija, poslovni in rezervni sklad) je rasla s povprečno letno nominalno stopnjo 65,4 %. Največja rastje bila dosežena v letu 1982, in sicer 160,3 %, najnižja pa 23,8 % v letu 1984.
Delež ustvarjene akumulacije napram sredstvom za osebne dohodke je od leta 1981 do 1983 porasel od 19,4 % na 36,2 %, nato se pa znižuje in v letu 1984 znaša 31,5 %, v letu 1985 pa 25,8 %. Vzrok temu je seveda hitrejše povečevanje nominalne rasti OD, kar je imelo za posledico že po-zitivino rast realnih OD v letu 1985.
Kazalnik ustvarjene akumulacije v primerjavi s celotnim prihodkom kaže, da smo v letu 1981 na vsakih 100 dinarjev celotnega prihodka ustvarili 2,01 din akumulacije; v letu 1982 3,97 din; v letu 1983 3,96 din; v letu 1984 2,78 din in v letu 1985 2,40 din. Iz tega izhaja, da je rentabilnost poslovanja zadnji dve leti v upadanju. Podoben trend kaže tudi ekonomičnost in akumulativnost. V letošnjem letu, tj. prvem letu tekočega srednjeročnega obdobja, nas čakajo veliki napori, da neugodna gibanja, ki so nastala ob koncu preteklega obdobja usmerimo v bolj pozitivno smer. Zavedati se moramo, da je realizacija ciljev gospodarskega načrta izredno pomembna in odvisna od slehernega posameznika, ki se je odločil, da dela v Železarni; predvsem pa, da z večjo produktivnostjo na vseh nivojih utrjujemo kvalitativne dejavnike, kot je znanje, inovativnost, izkoriščanje
delovnega časa in nenazadnje boljši odnos do družbene lastnine, ki se mora še bolj odražati v večjem varčevanju s surovinami, energijo in ostalimi mediji v vseh sredinah.
Na koncu želim predstaviti še nekaj tabel o gibanju nekaterih kazalnikov poslovne uspešnosti Železarne v obdobju 1981-1985.
DOHODEK IN NJEGOVA STRUKTURA	(Dohodek = 100,0)
Leto	Del dohodka za spl.	Del dohodka	Del dohodka,ki
	in skup. potrebe	za obresti	pripada OZD
1	2	3	4
1981	21,7	14,1	64,2
1982	26,1	15,2	58,7
1983	26,2	10,8	63,0
1984	24,5	11,8	63,7
1985	20,4	23,9	55,7
1981-85	22,3	19,3	58,4
Obveznosti	iz dohodka za splošno in skupno porabo so v povprečju		
znašala 22,3 % dohodka, obresti za		kredite za osnovna in obratna sred-	
stva 19,3 %, tako daje v povprečju ostalo dohodka za 58,4 %. Zaradi vi-			
šokih obrestnih	mer v letu 1985 znaša del dohodka, ki pripada OZD le		
55,7 %.			
Gibanje akumulacije ponazarja naslednja tabela:			
Leto	Akumulacija v prim.	Akumulacija v prim.	Akumulacijav
	z dohodkom	s čistim dohodkom	prim. s sredstvi
i	2	3	4
1981	10,2	19,2	4,3
1982	18,0	36,8	6,3
1983	20,6	37,2	7,6
1984	17,8	33,2	7,2
1985	18,3	28,4	5,3
1981-85	17,5	30,7	6,1
Iz tabele je razvidno, daje imela akumulativna sposobnost Železarne trend rasti do leta 1983, nato pa je bila v letu 1984 in še zlasti v letu 1985 v upadanju. Največja akumulativna sposobnost je bila dosežena v letu 1983, najnižja pa prvo leto srednjeročnega obdobja. Na podlagi navedenih podatkov je izredno težko podati realno sodbo o uspešnosti poslovanja v obdobju, kajti izrazna moč kazalnikov je zelo različna, poleg tega pa je na poslovanje vplivalo tudi izredno mnogo zunanjih faktorjev in analiza teh že presega okvire omejene obravnave podatkov.
Jože Roženičnik, dipl. oec.
Zavel je nov veter
Letos je leto kongresov. Pred nedavnim je v Ljubljani potekel XI. kongres ZS Slovenije. Nam se tako zdaj obeta v delovnih sredinah obilica nalog in dela. Veliko smernic moramo in moremo pričakovati od resolucij in zaključnih kongresnih dokumentov za delo v družbeno-politič-nem življenju.
Torej naj bi sindikat ne bil prisoten le tedaj, kadar načrtujemo izlete, rekreacijske igre, ko želimo kupiti pod ugodnimi pogoji ozimnico, ah ko se zavzemamo z boljšo malico v železarni! Sindikat naj bi poleg naštetega bolj kot doslej deloval v vseh sferah našega socialističnega sistema, tako v proizvodnem kot v samoupravnem življenju, pa pri vključevanju v družbenopolitično odločanje. Tu mora OOZS dajati svoj ton. Skratka, želimo močan sindikat!
Zdaj, po nekaj mesecih že smemo mirno trditi, da so imeli ob izboru kandidatov za novo vodstvo OOZS v delovni organizaciji Železarna Štore srečno roko. Kajti v tem kratkem času se že kažejo prvi rezultati dela novoizvoljenega sindikalnega teama, ki izpolnjuje naloge zares razsodno, dosledno in energično. V naslovu sem zapisal znano frazo. Njen pomen pa moram posvetiti prav delu novoizvoljenih tovarišev v sindikalnem forumu. Ce samo površno pregledamo delo sindikata, kot že rečeno v tem kratkem času, brž začutimo trdo roko tega vodstva, ki ga, v to smemo biti prepričani, ne bo moč izigravati. Saj nam mora biti že vsem jasno, da se v našem samoupravljanju z družbenimi sredstvi bohoti samovolja in da mrgoli napak, takšnih ali drugačnih. Tu pa mora prav OOZS odigrati svoje poslanstvo: postaviti se po robu takšnim anomalijam oziroma nepravilnostim. To niso Andersenove pravljice, to je naša realnost. In tega se tovariši-sindikalisti tudi jasno zavedajo. Naloga nas vseh pa je, da jih pri
njihovem delu podpremo, bodisi z informacijami ali s konkretnimi dejanji.
Za slabo delo jih grajajmo, za uspehe pa jim dajmo tudi priznanje! Veselimo se z njimi za izborjene uspehe!
Viki Jager
Novo izvoljeni samoupravni organi delovne organizacije
DELAVSKI SVET DO
1.	SEDLAR Bojan
2.	VETMIČ Vojko
3.	LESKOŠEK Branko
4.	GRABNER Roman
5.	VERBIČ Stane
6.	GORŠAK Stane
7.	GAJŠEK Mirko
8.	KRIŽNIK Ignac
9.	ČATER Stanislav
10.	KOLAR Marjan
11.	JEVŠNIK Peter
12.	DEČMAN Vili
13.	JUDEŽ Ivan
14.	OPREŠNIK Ivan
15.	SELIČ Rajko
16.	ŠELIGA Zdravko
17.	LOGAR Franc
18.	RAMŠAK Marjan
19.	MARŠ Branko
20.	ŠKORJANC Leopold
21.	SELINŠEK Jazen
22.	AMANOVIČ Dušan
23.	BASLE Ivan - namestnik
24.	OJSTERŠEK Andrej
25.	ČANŽEK Janez
26.	HORVAT Milan
27.	SLAPNIK Jože
28.	ŽIBRET Milan - predsednik
29.	VRHOVŠEK Franc
30.	JELENC Franc
31.	POVALEJ Jože
32.	PLANKAR Tinka
33.	ROZMARIC Ivan
34.	KRANJC Drago
35.	ŽEKAR Bogdan
36.	VERBIČ Mišo
37.	LIPOŠEK Franc
38.	GLAVAN Slava
POSEBNA FINANČNA SLUŽBA PFS
1.	ZAPUŠEK Jože
2.	LORGER Alojz
3.	DROFENIK Ivan
4.	BUTINAR Milan
5.	HABJAN Jakob
6.	KRAGELJ Ivan
7.	MENART Branko
8.	GODICELJ Franc
9.	SLAPAR Bogomir
10.	ŠARLAH Franc
11.	CERENAK Jožica
12.	VRHOVŠEK Franc
13.	IRGOLIČ Fanika
14.	LOGAR ZdravkoH predsednik
15.	CESAR Janko
ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE
1.	ŠPAN Anton
2.	MAČEK Ivan - namestnik
3.	DROFENIK Egon
4.	KAVČIČ Franc
5.	LIPUŠ Jože
6.	ANDRAŠIC Josip
7.	GRADIŠNIK Marjan
8.	ZUPANC Bojan
9.	VREŠAK Anton
10.	PLAZAR Zdenko
11.	RAMŠAK Srečko
12.	ŠEPETAVC Marjan
13.	MANČEK Branko
14.	ZORE Jože
15.	BAJRAMOVIČ Enver - predsednik
16.	SLAPNIK Ema
17.	SREBOTNJAK Dušan
18.	VREČKO Stanko
19.	ZAPUŠEK Roman
20.	JENIČ Bojan
KOMISIJA ZA KADRE IN SPLOŠNE ZADEVE
1.	LORGER Zvonko
2.	ROMIH Franc
3.	VERBIČ Stane
4.	GABERŠČEK Katja
-	namestnik
5.	KOLAR Marjan
6.	LUBEJ Ivan
7.	JUDEŽ Ivan
8.	METLIČAR Martin
-	predsednik
9.	ČRETNIK Stanko
10.	JAZBINŠEK Janko
11.	KUMPERGER Anton
12.	JOVANOVSKI Lazar
13.	KROPUŠEK Alojz
14.	OŽEK Franc
15.	MLAKAR Franc
KOMISIJA
ZA GOSPODARJENJE
1.	GAJŠEK Franc
2.	LORGER Alojz
3.	POTRATA Florjan - predsednik
4.	KAPEL Franc
5.	BUTINAR Milan - namestnik
6.	KOSTADINOV Cveto
7.	SELIČ Rajko
8.	LAH Jože
9.	KROFLIČ Silvo
10.	GAŠPER Branko
11.	MULEJ Franc, ml.
12.	JERŠIČ Metod
13.	KOLŠEK Rado
14.	BOBERA Marija
15.	VASLE Jože
KOMISIJA
ZA DRUŽBENI STANDARD
1.	VETMIČ Vojko
2.	ZORIČ Franc
3.	PUŠNIK Alojz
4.	REGORŠEK Franc
4.	HERNAUS Emil - predsednik
6.	ŽIBRET Milan
7.	BULE Vinko
8.	ŠTEFANČIČ Vlado
9.	SENICA Marjan
10.	VESENJAK Marjan
11.	PAULIČ Alojz
12.	KRIŽANEC Srečko
13.	SPOLENAK Andrej
14.	POVALEJ Jože
15.	PUNGARTNIK Oto M- namestnik
ODBOR POSEBNE FINANČNE SLUŽBE
1.	ZAPUŠEK Jože
2.	LORGER Alojz
3.	CESAR Janko
4.	DROFENIK J.
5.	BUTINAR Milan
6.	HABJAN Jakob
7.	KRAGELJ Ivan
8.	MENART Branko
9.	GODICELJ Branko
10.	SLAPAR Bogomir - namestnik
11.	ŠARLAH Franc
12.	SELIČ Sonja
13.	VERHOVŠEK Franc
14.	IRGOLIČ Fanika
15.	LOGAR Zdravko - predsednik
KO ZA VARSTVO PRI DELU IN EKOLOGIJO DO
1.	KAMENIK Slavko - predsednik
2.	MRAMOR Alojz
3.	ANTOLIČ Zvonko
4.	SELIČ Edi - namestnik
5.	ČAVŠ Stanislav
6.	URLEB Anton
7.	PAJEK Mirko
8.	MASTNAK Janko
9.	POSL Ladislav
10.	REBERNIK Marjan
11.	ČANŽEK Janez
12.	GOLOB Jože
13.	ŠEPETA VC Marjan
14.	PLANKAR Tinka
15.	HROVAT Anton
16.	KRAGELJ Jože
17.	KLAVORA Franjo
18.	PEVCIN Simon
19.	SALOBIR David
20.	TUŠEK Božo
SVET ZA INFORMIRANJE
1.	ŠČUREK Riharda
2.	BRAČUN Vinko
3.	VERBIČ Stane
4.	DROFENIK J.
5.	BUTINAR Milan
6.	VODEB Jože - predsednik
7.	PAJEK Mirko
8.	URBANČEK Miran
9.	VRTOVEC Branko
10.	JUGOVAR Bojan
11.	MAČEK Vesna
12.	JERŠIČ Metod
13.	ŽUNTAR Drago
14.	KOMPOLŠEK Matilda
15.	ROZMAN Franc
16.	KRAGELJ Jože
17.	JENIČ Dušan
18.	ŽOLNIR Jelka — namestnik
19.	GOLOBOČNIK Majda
20.	TOMAŽIN Ana
DISCIPLINSKA KOMISIJA
1.	KROFLIČ Franc - podpredsednik
7.	DENJIZ Ratko
3.	EZGETA Pero
4.	HROVAT Ivan
5.	FIJAVŽ Ljupko
6.	ANTOLIČ Zvonko
7.	BRAČKO Daniel
8.	LUBEJ Anton
9.	POPOVIČ Ivan
10.	GAJŠEK Branko
11.	PAVIČ Milan
12.	ŠLATAU Jože
13.	PAVELIČ Josip
14.	DRAVINEC Dominik
15.	GOLOB Zvone
16.	ULAGA Anton
17.	SKALE Aleksander
18.	TURNŠEK Jože
19.	MAJER Jože - podpredsednik
20.	POTOČNIK Drago
21.	ŠARLAH Franc
22.	CEROVŠEK Drago
23.	GABROVŠEK Peter
24.	JAGER Viktor
25.	KOLŠEK Rado
26.	ŠUMEJ Franc
27.	KOVAČ Albina
28.	CAMLOH Eva
29.	VREČER Cveto
30.	VALANT Mirko
31.	KRAGELJ Jože - podpred.
32.	LUBEJ Zoran
33.	KORENT Rado - predsednik
34.	BEVC Franc
35.	HORVATIČ Zvone
36.	STOKAVNIK Slavka
37.	VRBOVŠEK Leopold
38.	KERZNAR Vida
38.	ANDRENŠEK Monika
39.	OCVIRK Franc
Ob jubileju fakultete za strojništvo
Kot je bilo že v zadnji številki Železarja povedano, je FS Ljubljana slavila v mesecu decembru 1985 dva jubileja: 65 let začetka študija strojništva in 40 let visokošolskega študija strojništva v Sloveniji. Ob tej priliki je primerno, da FS nekoliko podrobneje predstavim, ker sem član sveta fakultete. Takšna predstavitev pa bo tudi zanimiva za tiste mlade srednješolce in naše sodelavce, ki se nameravajo vpisati na fakulteto.
Glavna dejavnost FS je izvajanje izobraževalnega procesa pred vstopom v delo, iz dela in ob delu za pridobitev višje in visoke strokovne izobrazbe, magisterija in doktorata znanosti. Nadalje spada sem opravljanje samostojnega raziskovalno-razvojnega dela in v povezavi z vzgojno-izobraževalnim delom, nadalje opravlja naloge s področja standardizacije, kontrole kakovosti in preizkušanja ter drugo raziskovalno delo v usmeritvi strojništva.
FS je v 40-letnem povojnem obdobju izšolala do konca 1984. leta 3336 diplomiranih strojnih inženirjev in 3198 inženirjev strojništva. Izobraževanje ob delu poteka na obeh stopnjah v Ljubljani, na L stopnji strojništva pa še v dislociranih enotah v Kopru in Novem mestu, nedavno pa še v Novi Gorici, Krškem, Kranju, Trbovljah in Goraždah (BiH).
V tem času je podelila 198 diplom magistra strojništva, 73 kandidatov pa je postalo doktor tehniških znanosti. Vsi ti kadri z uspehom opravljajo družbi nujno potrebno strojniško strokovno delo v proizvodnji, na vodilnih mestih v industriji in ustanovah, znanstveno-raziskovalno in razvojno delo na institutih, fakultetah in v posameznih delovnih organizacijah.
Obseg dejavnosti izraža število študentov na fakulteti. Prikaz vpisa na FS v letu 1985/86 je naslednji:	_________________
	redni študij	od tega študij ob v 1. letnik delu (1.+2. let.)	
- visokošolski študij (VIS) Ljubljana	625	226	18
- višješolski študij (VŠ) Lj.	413	216	250
- višješolski študij Koper	39	39	—
- višješolski študij Novo mesto	59	33	45
Skupaj	1136	514	313
Iz tabele vidimo, daje torej skupaj vpisanih redno in ob delu 1449 študentov. Študij ob delu (ŠOD) na štiriletnem programu je že v osnovi mišljen samo v Ljubljani, pa še to v presledkih, ko se združijo kandidati s širšega področja. V Kopru so študentje ŠOD združeni z rednimi študenti VŠ.
Fakultetni študij je organiziran po študijskih smereh, in sicer so na VIS konstrukterska, tehnološka in energetska smer, študij VŠ pa ima poleg teh še letalsko in varilsko smer. Do lanskega leta je bil študij razdeljen v dvanajst študijskih modulov (ali strokovnih smeri) v zadnjih semestrih, vendar so z reorganiziranjem študija prešli na združitev modulov v zgornje študijske smeri.
In kako je s številom diplomantov na šoli ter napredovanjem študentov iz letnika v letnik? V letu 1984/85 je skupaj končalo višješolski študij 164 študentov, od tega ob delu 60, visokošolski 79 študentov in magistrski študij 15 kandidatov, 6 kandidatov je uspešno zagovarjalo doktorsko disertacijo.
Prehodnost študentov iz 1. v 2. letnik je 60 % (vpisali so se tudi študenti iz predhodnih letnikov), v 2. letnik VŠ je prehodnost 50 %. Z analizo
Fakulteta za strojništvo v Ljubljani
Računalniški center v PRE za konstruiranje in delovne stroje
je ugotovljeno, kar pa je zaskrbljujoče, da konča dodiplomski študij samo 18-22 % vpisane generacije študentov. Število študentov na fakulteti narašča in pomeni že zgornjo možno mejo, pri kateri se lahko še izvaja pedagoški proces, prav tako pa tudi heterogenost študentov glede na predznanje in poklicne izkušnje.
V smislu funkcionalnega izobraževanja za delavce iz industrije tečejo krajši seminarji za področje NC-tehnologije in programiranja ter računalniške tehnologije, nadalje različni seminarji kot je avtomatizacija stre-ge, obdelovalni sistemi, uvajanje kibemetizacije dela v industrijo, seminarji za orodjarje, za fluidno tebniko, pa še iz področja energetike in konstruiranja.
Fakulteta izobražuje tudi naš inženirski strojniški kadar. Pri tem je seveda vključena tudi Mariborska tehniška fakulteta. Tako je bilo v zadnjih petih letih v Železarni na novo zaposlenih 24 inženirjev strojništva, od tega 9 z diplomo II. stopnje, vendar so nekateri na žalost odšli. Trenutno je v Železarni zaposlnih 19 diplomiranih in 30 inženirjev strojništva. Ker je to število strojnih inženirjev za naše podjetje daleč prenizko, moramo v prihodnjem obdobju temu posvetiti več pozornosti s povečanjem števila štipendistov.
Sodelovanju z industrijo posveča FS posebno pozornost. To se odvija in krepi na RR in strokovnem področju, nadalje izdelovanje ekspertiz in opravljanje večjih meritev, izdelovanje idejnih rešitev in tehnične dokumentacije za projekte itd.
Število opravljenih del potrjuje zgornja navedba. V 40-letih je opravila za našo industrijo nad 200 pomembnejših objektov oziroma izvedenih tehniških del, nad 600 ekspertiz in preko 500 večjih preizkusov. V zadnjem času je sodelovanje z industrijo na raziskovalnem in strokovnem področju tolikšno, da pridobiva fakulteta že 40 % celotnega prihodka z neposredno menjavo dela z združenim delom.
Znanstveno raziskovalno in razvojno delo FS se odraža v tem, da so njeni člani opravili v 40 letih nad 1300 znanstveno-raziskovalnih del, patentirali nad 90 iznajdb in pomembnih tehniških izboljšav, objavili raziskovalne izsledke v preko 2400 znanstvenih in strokovnih sestavkih in člankih, od tega nad 450 v tujini. O svojem delu so poročali v preko 1000 referatih in objavljali dosežke v samostojnih knjižnih publikacijah, kijih je nad 200.
FS opravlja svoje delo v okviru posameznih organizacijskih enot: osem pedagoško-raziskovalnih enot (PRE) ali kateder, oddelka skupnih služb in splošno informacijske enote.
PRE delujejo na vzgojno-izobraževalnem, raziskovalnem in strokovnem področju. V posamezne PRE je vključeno tudi delovanje laboratorijev. Posamezne PRE omogočajo s svojo kadrovsko sestavo, strokovno strukturo, tehničnimi pogoji (prostori in oprema) kvalitetno skupinsko in individualno delo, rast strokovne usposobljenosti delavcev in študentov ter povezovanje strokovnih področij.
Pedagoško raziskovalne enote na fakulteti so:
i.	PRE za osnovna znanja, 2. PRE za tehnologijo materiala, 3. PRE za obdelovalno tehniko, 4. PRE za konstruiranje in delovne stroje, 5. PRE za tehnično kibernetiko, obdelovalne sisteme in računalniško tehnologijo, 6. PRE za toplotno in procesno tehniko, 7. PRE za energetsko strojništvo in 8. PRE za družboslovne vede.
Trenutno je na FS zaposlenih 225 sodelavcev z naslednjo strokovno izobrazbo: 43 sodelavcev z doktoratom, 34 z magisterijem, 47 z visokošolsko izobrazbo, 16 z višješolsko, 35 s srednješolsko, ostali pa z nižjo izobrazbo.
Poleg kadrov so drugi bistveni element delovanja prostori, oprema in finančni pogoji poslovanja. Fakulteta razpolaga s tremi zgradbami v Ljubljani s skupno površino 13.656 m2. Prostorske zmogljivosti so trenutno zadovoljive in v sorazmerno dobrem stanju. Nasprotno temu pa je oprema že starejša in ponekod tehnološko zastarela, saj je znašala njena povprečna odpisanost že 87 %. Potrebno jo je posodobiti, kar so delno uspeli konec lanskega leta, ko sta šla v realizacijo dva paketa večje nabave razvojno-raziskovalne opreme v vrednosti okoli 352 milijonov din.
Zaključimo lahko, da bo v bodoče potrebno gojiti najširšo povezavo med fakultetami in industrijo in s tem omogočiti hiter pretok znanja. Strokovno sodelovanje lahko tudi zelo pripomore k temu, da bi s fakultet prihajali že za delo usposobljeni inženirji.	Čemak F.
Pošiljka do roka
Da bi bili bolj seznanjeni z delom sindikata TOZD-G in s problemi, s katerimi se srečujemo delavci pri svojem delu, bi vas rad seznanil, kako se prebijamo na zahodna tržišča. Povsod namreč slišimo: izvoz, izvoz...
Za doseganje količine in kvalitete izdelkov na napravah in strojih, ki so skoraj muzejski eksponati, je potrebno vložiti veliko znanja in dela. Zgodi pa se, da se moramo za ceno izvoza odreči planu-tonažnemu, finančnemu, saj nas naročnik s svojimi vedno novimi zahtevami v to dobesedno prisili. Vsaka serija, ki gre v izvoz, je nekaj posebnega. Zadnja pošiljka za italijansko podjetje COMER je bila zelo zahtevna: poleg tega, da smo ulitke že prej peskali in zavijali v plastično folijo, smo morali to pošiljko še posebej namočiti v olje, da ne bi ulitki oksidirali (seveda za
to ni bila cena izdelka nič višja), napis »MADE in YU« smo morali na vsak ulitek ročno vsekati, saj zaradi kratkega dobavnega roka ni bilo mogoče izdelati napisa na mestu, ki pride z obdelavo proč. Pesti nas prostorska stiska. Tudi kontrola je imela polne roke dela - vsak ulitek so premerili 7-krat in ga klasificirali po dimenzijah. Premerili so 1700 ulitkov.
Ta na videz drobna dela so nas časovno zavirala, da nismo dosegli planiranih ton ostale proizvodnje; posledično nismo dosegli finančnega plana, saj je cena izdelka ostala za naročnika nespremenjena - torej breme za našo TOZD.
Kljub vsem težavam in kopici manjših, ki jih nisem opisal, smo želeno količino pripravili do roka. To je samo eden od 10.308 različnih ulitkov, bolj ali manj zahtevnih, ki jih izdelujemo v TOZD z rdečimi številkami.
Urlep S.
SPREMLJALI SMO ODHODE DELAVCEV
Pogosto slišimo in tudi sami poudarjamo, da so kadri najpomembnejša determinanta slehernega razvoja, da so torej nosilci in hkrati tudi cilj razvoja. Prav tako je znano, da ta dejavnik bistveno oslabi, če kader ni stalen. Posledice prevelike fluktuacije se kažejo tako v zmanjšani produktivnosti kot tudi na drugih področjih, kar ni mogoče denarno ovrednotiti, je pa prav tako pomembno. Pri tem mislimo na dokažemo povezavo med fluktuacijo in zadovoljstvom delavcev z delom, z osebnim dohodkom, z napredovanjem, medsebojnimi odnosi, nesrečami pri delu, ugledom DO oz. njeno privlačnostjo za nove kadre ipd. Previsoka fluktuacija torej pomeni za vsako DO veliko škodo in zato jo je potrebno skrbno nadzorovati. To počnemo tudi v Železarni Štore in skladno s tem podajamo določene ugotovitve.
Opazno je, da se je fluktuacija v primerjavi s preteklimi leti znižala. V lanskem letu (1985) je torej znašala skupna fluktuacija 8,2 °/o; če od te odbijemo neizbežne prekinitve delovnega razmerja (JLA, upokojitve, smrt), dobimo t. i. čisto oz. hoteno fluktuacijo, ki je znašala 3,5 %. Ta odstotek pravzaprav ni zaskrbljujoč, saj ocenjujejo kot normalno čisto fluktuacijo npr. v metalurgiji med 3 in 4 %. Tolikšna fluktuacija je v samem bštvu pozitivna, saj omogoča tisto nujno prehajanje kadrov med delovnimi organizacijami. A omenjeni podatki nas tudi ne smejo zadovoljiti oz. uspavati, češ da so v naši delovni organizaciji delavci maksimalno zadovoljni. Upoštevati moramo dejstvo, da so v tem obdobju možnosti za pridobitev nove zaposlitve za večino kadrov manjše (odstotek fluktuacije se je znižal tudi drugod), prehod v drugo delovno organizacijo pa vselej pomeni tudi določeno tveganje in tako delavec raje vztraja v domačem okolju tovarne. Nastale težave skuša sproti premagovati; če mu to ne uspeva je nezadovoljen, se umakne ali celo postane pasiven in vidi v delovni organizaciji zgolj možnost pridobitve sredstev za preživetje.
Vsak odhod iz delovne organizacije nakazuje nezadovoljstvo, navadno ne le z enim dejavnikom, ampak s celim spletom neugodnih okoliščin. Tu gre za razvoj a? končno doseže nezadovoljstvo takšno intenziteto, da za posameznika ali skupino ni več sprejemljivo. Potreben je le še povod (tista pika na i), ki privede do odločitve - poiskati moram delo drugje! Ti povodi so navadno manj problematični in bi ob splošnem zadovoljstvu
Nogometne vesti
Smo sredi priprav pred spomladanskim delom tekmovanja, ki bo sodeč po vsem, kar seje dogajalo v zimskem odmoru, spet zelo razburljivo. V tem času, kot je to že marsikomu znano, je namreč prišlo do zapletov glede jesenskega prvaka. Tako v trenutku, ko pišem ta članek, še ni povsem jasno, katero moštvo je jesenski prvak, saj še do danes nismo prejeli od nogometne zveze Celje uradnega sporočila z lestvico nastopajočih ekip. Vidimo torej, kako dejavni so vrli tovariši na sedežu nogometne zve-zev Celju! Kljub temu vendarle upamo, da bodo zadevo razrešili še pred pričetkom spomladanskega dela prvenstva. Bil bi že skrajni čas!
Kot sem že uvodoma omenil, so priprave štorskih nogometašev v teku. Pri tem je opaziti dokajšnjo mero resnosti in vztrajnosti, kar daje slutiti, da bo Kovinar kljub dvema odvzetima točkama iz jesenske bere še vedno v boju za naslov prvak MNL. Tembolj, če upoštevamo dejstvo, da se je Kovinar med zimskim odmorom kvalitetno okrepil, in so bili fantje na krajših pripravah. Te priprave smo organizirali, da bi se igralci bolje spoznali in da bi si ob moiju nabrali potrebnih moči. Brez dvoma so si to tudi zaslužili, saj so jesenski del tekmovanja odigrali več kot solidno. Seveda pa mora vodstvo sekcije in Partizana še nadalje bedeti nad dejavnostjo ekipe, ki bo zastopala barve železarskih Štor tudi v prihodnjih obdobjih oziroma tekmovanjih. Ob teh priložnosti bi se v imenu nogomen-te sekcije Kovinar zahvalil vsem vodstvom TOZD ŽŠ, ki so prisluhnili našim željam in omogočili igralcem nekajdnevni izlet ali priprave ali kakor-
delavca sploh ne vznemirili oz. bi jih z manjšim naporom premagal. Ko delavec odhaja, se pogosto niti sam ne zaveda pravih razlogov odhoda, navadno se zadovolji zgolj s povodom, ki nam navadno le odkrije tiste prave, najbolj moteče, razlage odhoda.
Ko smo torej na ta način razmišljali z odhajajočimi delavci (zajeli smo 40 % hotenih odhodov), smo ugotovili, da se nezadovoljstvo najpogosteje veže na:
-	nizek osebni dohodek, pogosto se s tem v zvezi omenja nepravilno vrednotenje dela;
-	slabe možnosti napredovanja, delavci ne vidijo možnosti osebnega razvoja;
-	težki delovni pogoji (ekologija, fizični napori);
-	slaba organizacija dela, zastarela proizvajalna sredstva;
Kli slabi medosebni odnosi, ki vladajo v določenih sredinah;
figi več delavcev si je poiskalo zaposlitev bliže kraja stalnega bivališč;.: 'ftjiT redkeje pa navajajo zdravstvene razloge, izmensko delo ipd.
Pri razgraditvi strukture fluktuirancev glede na starost, delovni staž, izobrazbo, socialno-ekonomske razmere ipd. vidimo, da so tudi pri nas ugotovitve podobne, kot jih zasledimo v različnih virih (teorije fluktuacije) ali širših raziskavah. To pomeni, da nas zapuščajo predvsem mlajši delavci (do 25 let), ki so bili, skladno s tem, zaposleni v naši delovni organizaciji krajši čas (do 3 let) in mnogim je bila to prva zaposlitev. V večini so to KV delavci, ki so vsi v času razgovora že imeli zagotovljeno delo drugje. Veliko je neporočenih, brez lastnega stanovanja, kar da misliti, da se šele pripravljajo za samostojno življenje, torej ločeno od staršev, in je tudi zato nezadovoljstvo z osebnim dohodkom razumljivejše.
Najpogosteje omenjeni razlogi odhodov terjajo ukrepe na posameznih področjih, prav tako pa bo potrebno še več pozornosti posvetiti novo-sprejetim delavcem (uvajati učinkovitejše mehanizme profesionalne selekcije, izpopolnjevati postopke uvajanja in spremljanja novih delavcev, oblikovati pozitivna stališča do dela ipd.).
Mnogi upravičeno poudarjajo, da je učinkovitejše spremljanje, t. i. potencialne fluktuacije. Gre namreč za tisto prvo fazo latentnega nezadovoljstva, ki se postopno veča, s tem pa namen odhoda v delavcu zori. Tudi prvi poskusi ugotavljanja potencialne fluktuacije so v pripravi. O tem bomo kaj več zapisali, ko bodo zbrani tudi prvi rezultati.
Monika Andrenšek
koli že to imenujemo. Vsi igralci so tudi sicer na svojih delovnih mestih vestni delavci in samoupravljalci, tako kot se športnikom spodobi.
Nogometni turnir v spomin na dolgoletnega, pred leti preminulega športnega delavca Franca Ambroža smo zaradi tehničnih ovir morali preložiti na poznejši termin. Kdaj ga bomo organizirali, v tem trenutku še ni povsem jasno, bomo ga pa letos zagotovo izpeljali. Toliko glede naše članske vrste.
Kaj pa naši pionirji?
Pionirska selekcija je bila v jesenskem delu tekmovanja dokaj solidna, tako da v zimskem odmoru kotira na lestvici na četrtem mestu z istim izkupičkom točk kot tretjeuvrščeni Žalec, ki ima za malenkost boljšo gol-razliko.
Vendar bi z boljšo disciplino na treningih in z rednejšo vadbo lahko več dosegli. V isti sapi pa moram takoj reči, da sta velenjski Rudar in celjski Kladivar absolutno superiomejša tekmeca našim pionirjem.
Pa še pogled na bero točk.	
1. Kladivar	12 točk
2. Rudar	11 točk
3. Žalec	8 točk
4. Kovinar	8 točk
5. Usnjar	5 točk
6. Papirničar	5 točk
7. Šmartno	5 točk
8. Olimp	2 točki
Najboljši strelec pri domačem Kovinarju je Mitja Veber.	
	Viki Jager
Priznanje za vse, ki so hoteli sodelovati
Povsod je tako in prav je tako, da dobri rezultati na nobenem področju ne pridejo sami. Potrebno je iskati in tudi najti način in pot, po kateri prideš do postavljenega cilja.
Toda za spremembo ne želimo govoriti o proizvodnih rezultatih Jeklarne, temveč o rekreativni dejavnosti, ki pa je eden od pogojev za dobro počutje in uspešno delo ob zastavljenih ciljih. ZLATA PLAKETA MNOŽIČNOSTI ŽELEZARNE ŠTORE ZA LETO 1985 je za vse delavce Tozd-ov Jeklarna - Transport - Plavž laskavo priznanje, še posebno če vemo, da se pri nas pred leti ni slišalo o kakršnikoli množični aktivnosti na rekreativno športnem področju. Prevladovalo je namreč mišljenje, da smo strukturno nemočni za drugačno aktivnost, razen za sproščanje fizičnega potenciala ob delu v težkih in nezdravih pogojih dela. Toda tudi mi imamo smisel za stvari, ki nam jih okolica ni pripisovala.
Kakor vsaka sredina smo se poskušali prebiti iz anonimnosti v posameznih športnih panogah, kar nam v večini primerov ni uspelo. Zato smo si zastavili za nas primernejši cilj — MNOŽIČNO REKREATIVNO ŠPORTNO DEJAVNOST. Po dveh letih intenzivnega dela smo se na tem področju prebili celo na sam vrh, ki smo ga veseli in nam daje moč za nove, še pristnejše podvige vseh oblik. K temu uspehu je prispeval vsak posameznik svoj delež. Toda težko bi si zamislili tako uspešno tovrstno dejavnost brez nesebičnega dela sodelavcev: DIACIJA, CURIJA, GRAB-NERJA, MANOJLOVIČA Milorada, LESKOVŠKA, PODPEČANA, HOH-KRAUTA, HROVATA, ČRNOŠE, SEDLARJA, ČANŽEKA in drugih, ki so sodelovali pri orgnaiziranju internih in medobratnih tekmovanj. Pri tem pa ne želimo pozabiti, ampak posebej pohvaliti sodelavko MRAVLAK IRENO, kije z informiranjem in pomočjo pri organizaciji internih in medobratnih tekmovanj prispevala k popularizaciji športno-rekreativne dejavnosti in s tem poleg ostalih dvignila na noge domala vso jeklarno, saj je povprečno vsak jeklar sodeloval vsaj na dveh internih tekmovanjih.
Z novo tekmovalno sezono se nadaljuje že v lanskem letu začeti zagon z novimi načrti in neštetimi predlogi, ki se ne ustavljajo samo na rekreacijskem področju, ampak je slutiti, da se bo prebudila tudi »JEKLARSKA KULTURA«.	Zabeležil
Emil Fendre
Jeklarji na smučarskem tekmovanju
POSTAJA PRVE POMOČI V KRAJEVNI SKUPNOSTI BO ZAŽIVELA
V marcu se je sestala Krajevna organizacija Rdečega križa skupaj z aktivom rdečega križa železarne Štore na skupni razširjeni seji, ki jo je vodil predsednik KO RK tov. Krumpak Štefan.
Namen njihovega sestanka je bil dogovor o dokončnem delovanju postaje prve pomoči v krajevni skupnosti Štore za krajane Štor in okolice.
Postaja prve pomoči je že delovala dvakrat mesečno v prostorih krajevne skupnosti Štore. Pri delu jih je spremljalo nekaj težav, ki so verjetno tudi vzročno vplivale na slab interes krajanov za obiske v postaji prve pomoči.
Zaradi vsega tega so se na tem sestanku, ki mu je prisostvoval tudi mgr. dr. Marjan Hruševar dogovorili, da bo postaja prve pomoči delovala enkrat tedensko v prostorih zdravstvene postaje Štore ob torkih v času od 15.ure do 16.45. V tem času bo vsaj polovico časa prisoten tudi zdravnik.
Krajevna organizacija RK je torej v prizadevanjih, da bi postaja prve pomoči polno zaživela, uspela in poziva krajane, da se te oblike zdravljenja, ki je tudi preventivnega značaja poslužujejo v čimvečjem številu.
Krajevni odbor RK je tudi ponovno pričel z akcijo Usposabljanje delovnih ljudi in občanov za nego bolnika na domu. KO se bo povezal tudi
Vlečenje vrvi v Jeklarni
Tudi šah je razvedrilo mnogim delavcem Jeklarne
IZ IZLETA
Mrzlo in megleno sobotno januarsko jutro. Na avtobusni postaji v Štorah pa je živo, kot da je redna delovna sobota. Zbrali so se sodelavci Livarne strojne litine, katerim je komisija za šport in rekreacijo pri OOZS TOZD Livarna H. organizirala zimski izlet na Vogel. Na veselih in nasmejanih obrazih ni opaziti, da bi jih strupen mraz motil; prav nasprotno, saj so se odločili skupaj preživeti na moč lep dan.
S kratkim postankom na Glaziji v Celju, kjer so se nam pridružili še ostali sodelavci, smo ob zvokih glasbe dveh »muzikantov« nadaljevali pot. Ob pogledu na veselo družbo sem bil prepričan, da bo izlet odlično uspel.
Gorenjska nas je pričakovala v vsej svoji naravni lepoti. S soncem obsijani, s snegom pobeljeni hribi so smučarjem in ostalim nudili prekrasen pogled in užitek. Ne bom se spuščal v podrobno opisovanje dogajanja celega dne, kajti za to bi porabil preveč prostora Rad bi se dotaknil predvsem same organizacije in izpeljave izleta. Že od samega začetka je bilo jasno, da je izlet načrtovala, organizirala in izpeljala ekipa ljudi, ki vedo, kaj hočejo. Od prevoza, za katerega bi lahko pohvalili »Združenje šoferjev in avtomehanikov Celje«, do športno rekreativnih dogajanj na Voglu, v katerih je mimogrede povedano uživalo tudi veliko število turistov, pa do prehrane, vse je delovalo brez najmanjših zastojev ali problemov. Seveda so k tako dobri realizaciji izleta pripomogli tudi udeleženci, ki si zaslužijo najvišjo pohvalo. Posebno priznanje pa si zasluži tov. Gobec, ki je kot vodja izleta poskrbel, da njegovi sodelavci preživijo nepozaben dan.
Na koncu bi se rad sodelavcem Livarne II. zahvalil, da sem lahko z njimi (kot predstavnik Komisije za šport in rekreacijo pri konferenci OOZS ŽŠ) delil te prijetne trenutke.
A.	KAVKA
z upokojenci krajevne skupnosti Štore. Namen te akcije je usposabljanje zainteresiranih, za pomoč bolnikom na domu.
Na tej seji so med drugim spregovorili tudi o uspešnih krvodajalskih akcijah in ob tem opozorili na to, da bi bilo primemo nagraditi vse tiste krvodajalce, ki so darovali kri več kot 50-krat. Zato so sklenili, da bodo dali prošnjo na sindikat, da bi se te darovalce vključilo med tiste, ki bodo lahko koristili nagradni oddih.	Ana T.
KRVODAJALSKA AKCIJA
Ob dnevu najbolj polne lune, 26. marca, je pred Kulturnim domom v Štorah parkiral avtobus z osebjem celjske transfuzijske postaje. Kdo bi vedel, kolikič po letu 1955, ko so v Celju pod vodstvom neutrudne dr. Štrausove prvič organizirali prostovoljno darovanje krvi. Štorski železar-ji, delavci trdih pesti in širokih src, so bili in so še zdaj med prvimi aktivisti te humane akcije v občini in širše. Vendar še vseeno mnogo zdravih, močnih in klenih ljudi stoji ob strani - ko bi lahko darovali to nenadomestljivo tekočino hrez škode za svoje zdravje. Vsekakor ti ljudje pričakujejo, da bodo samoumevno dobili kri, če bo kdaj treba, tako oni sami kot svojci. To je čista sebičnost pa še dosti je hodi naokoli (nisem farizej, kri sem podaril 20-krat).
V avli Kulturnega doma je prijetno dišalo po čaju in klobasah na dan akcije že od šeste ure zjutraj. Kuharica POŠTNAR TILČKA, ki že 27 let opravlja to delo v ekipi, je s šoferjem avtobusa HRIBERNIKOM IVANOM takoj bila pripravljena za kratek pogovor. Upokojeni gasilec LESJAK LUDVIK, naš krajan, pa je tudi že vsa leta »ljubiteljsko« zraven pri postrežbi,- rekel je, da ne more dati krvi, srce da ima dobro, kri pa za en k...
KLANJŠEK ALBIN - mi je prvi prišel nasproti. O njem smo že pisali in ker je znan delavec in krajan, povejmo le to, daje tokrat dal kri 55-krat. Povedal je še, dajo bo daroval do smrti.
Poklicni gasilec HRIBERNIK VILI je do danes daroval kri 33-krat.
MASTNAK LOJZE iz Jeklovleka je, čeprav razmeroma mlad, že 25-krat daroval kri. Isto PAHOR ALOJZ iz Adjustaže valjarne, GOLEČ FRANCI iz Jeklovleka pa je danes petnajstič legel na stol, da bi pomagal sočloveku;
Prav iskal sem »novinca, delavca, ki je prvič daroval« in ga našel v osebi PLAHUTE SILVA, 21-letnega fanta, zaposlenega v Jeklovleku. Povprašal sem ga o občutku sedaj, neposredno po odvzemu, in to prvem, pa mi je zatrdil, da je dobro in da bo z darovanjem nadaljeval.
Sploh je zanimivo, da med železarniškimi delavci prednjačijo pri darovanju krvi prav ljudje iz obratov, kot so Jeklovlek, Valjarna, Livarna. Njim vsa čast, manj pa zdravim ljudem na lažjih delih. Sindikalne akcije gredo tudi v to smer, tako je danes npr. v DS ekonomike in organizacije kar 12 krvodajalcev, medtem ko sta bila še pred časom le dva (zdajšnja številka pa pomeni 1 /5 zaposlenih).
Štefan Krumpak, dolgoletni aktivist Rdečega križa v železarni in krajevni skupnosti, pravi, da število krvodajalcev v Štorah še vedno raste, vendar so dobrodošli vsi ob strani stoječi zdravi ljudje, da se nam pridružijo. Morda bodo sami potrebovali kri že jutri!
Jok
Predstavljamo vam: Svetka Hriberšek
Včasih se zgodi, da nas, »pisune« ljudje pripravijo do srečanj in razgovorov. Tako je bilo tudi v tem primeru. Čeprav osebo, o kateri je tu govor, že ves čas poznam in spoštujem (v Štorah dela že šest let), sem vendar ubogal Metko in še nekaj delavcev v Železarni in odcokljal intervju-vat tovarišico Svetko, »magistro«, kot ji pravijo delavci, čeprav je po izobrazbi diplomirani farmacevt.
Vodja naše lekarne, Svetka Hriberšek, ki opravlja svoje delo v Štorah od leta 1980, je pravzaprav odprla štorsko lekarno. Prej je bila zaposlena v stari celjski lekarni, ki so jo zaprli. Že tam je pomagala tovarniški ambulanti s pripomočki. Tovarišica Svetka je bila rojena na Primorskem, z družino je prišla v Ljubljano leta 1939, kasneje so se selili v Sevnico in končno v Celje. Oče je bil gradbenik, zaradi del svoje aktivne dobe zaposlen pri INGRADU, gradil je štorsko naselje Lipa. Diplomantka Zagrebške univerze v svoji stroki je mati dveh hčera, iz Celja se vozi na delo z avtobusom. »Svojo« lekarno ima tako dobro oskrbljeno, da se tu in tam celo Celjani napotijo v Štore po zdravila, o čemer sem se Sam prepričal, ko mi je lani naš prejšnji sodelavec, sedaj upokojenec Branko Mljač iz Livarne povedal, da vedno obiskuje le štorsko lekarno, saj je najbolje za-
Udeleženci krvodajalske akcije
Jurij Žerdoner - 80-krat daroval kri
Tovariš Žerdoner opravlja dela in naloge poklicnega gasilca že vrsto let. Od leta 1949 do 1958 je bil zaposlen v Valjarni I in ima od tam beneficirana delovna leta, ki mu bodo pomagala, da se bo v januarju naslednje leto že upokojil. Rodil se je v Bezovju pri Šentjurju, svojo aktivno dobo je preživel v Štorah, sedaj pa se je z ženo preselil v svoj lastni domek v Šmarju, kajti obe hčerki sta že poročeni.
Tovariš Jura je človek, kije izmed vseh železarniških delavcev - darovalcev največkrat dal kri.
80-krat je doslej legel na transfuzijsko klop, da bi pomagal sočloveku. To je bil tudi vzrok za ta kratek pomenek z njim. Tole mi je povedal:
»Z darovanjem krvi sem pričel leta 1955, ko je le-to bilo še »v povojih«. Pravzaprav seje takrat pričelo prostovoljno darovanje in dr. Štrau-sova, pionirka na tem področju, je z mrežo svojih aktivistov uspela razmahniti dejavnost do sedanje stopnje. Zase vem, da bom kri daroval, dokler bom mogel, saj vem, da je to plemenito in humano dejanje. Drugi ljudje imajo različno razvit čut do soljudi, jaz bom svojo A+ do smrti daroval dvakrat letno, če bom le mogel... Da, ko že vprašaš, družba mi je zato dala priznanje v obliki državnega odlikovanja »RED ZASLUG za narod s srebrnimi žarki«) ševeda pa imam kot gasilec kar precej gasilskih odlikovanj. Za konec: želim, da bi še več mladih nadaljevalo naše delo ..	'v'
Jurij Žerdoner daje osemdesetič kri
ložena z zdravili. Tričlanski ženski kolektiv lekarne v našem kraju se je, kaže, zasidral v srca krajanov zaradi prijazne ustrežljivosti in sploh humanega odnosa Jelka, farmacevtski tehnik, ljubezniva uslužbenka s Planine, meje hitro popeljala k šefinji, ko sem ji povedal, po kaj sem prišel. Po polurnem razgovoru s Svetko Hriberšek mi je bilo čisto jasno, zakaj toliko ljudi, odvisno povezanih z njenim delom, tako dobro misli o njej. Tovarišica Svetka izžareva nekakšen materinski fluid in ima topel človeški odnos do drugih ljudi, bližnjih in nepoznanih. Postregla mi je s kavico in novim zdravilom za dolgo življenje ŠVEDSKO GRENČICO, tinkturo iz 30 različnih zelišč po 150 let starem receptu nekega švedskega zdravnika, katerega vsi najbližji so živeli 130 let. Izdelujejo ga mariborske lekarne, stane pa 620 din. Pomirja notranje organe, revmatične tegobe, pospešuje tek, pomaga pri slabokrvnosti, uravnava krvni tlak.
Diplomirani farmacevt Svetka Hriberšek je o svojem počutju v železarskem kraju povedala tole:
»Zelo v redu se počutim v Štorah in enako moj majhen kolektiv. Prostor lekarne je prijeten, pacienti prijazni in kulturni. V teh šestih letih se z nikomer še nisem sporekla in upam, da bo tak odnos v obojestransko zadovoljstvo vladal še naprej...«	Jok
PRAVILNIK O ORGANIZIRANEM ODDIHU
DELAVCEV ŽELEZARNE STORE
I.	UVODNE DOLOČBE
1.	člen
Delavci TOZD in DS Železarne Štore (v nadaljevanju: delavci) v pravilniku o organiziranem oddihu urejujejo:
—	splošno ureditev organiziranega oddiha,
■E postopek oddajanja počitniških kapacitet,
V - način plačila,
-	organiziran oddih v počitniških prikolicah, domovih in hotelih,
% zimski oddih,
v'■; - ostale zadeve iz področja organiziranega oddiha.
2.	člen
Delavci imajo organiziran oddih v počitniških kapacitetah, ki so last Železarne Štore ali jih Železarna Štore najame ali pridobi z zamenjavo počitniških kapacitet z drugimi delovnimi organizacijami (v nadaljevanju: počitniške kapacitete).
3.	člen
S samoupravnim sporazumom o združitvi v DO so delavci poverili upravljanje počitniških kapacitet TOZD Družbena prehrana in gostinstvo (v nadaljevanju - upravljalec).
4.	člen
Administrativna in tehnična opravila v zvezi z razporejanjem počitniških kapacitet opravlja strokovna služba za družbeni standard pri DS za kadre in splošne zadeve (v nadaljevanju - strokovna služba).
5.	člen
Pravico letovanja v počitniških objektih pridobi delavec s sklenitvijo delovnega razmerja v TOZD ali DS Železarne Štore. Poleg delavca oz. upokojenca lahko z njim letujejo tudi njegovi družinski člani in druge osebe, katere je nosilec letovanja dolžan prijaviti.
Pravico letovanja imajo tudi druge osebe, in sicer pod naslednjimi pogoji in vrstnem redu:
a)	v času sezone imajo pravico prijave zaposleni v ŽŠ in upokojenci, če ni dovolj interesentov med zaposlenimi v DO,
b)	izven sezone imajo pravico prijave: zaposleni v DO, upokojenci, poslovni partnerji, delavci drugih DO in drugi interesenti.
Predlog za letovanje poslovnih partnerjev daje kolegijski poslovodni odbor.
6.	člen
Čas sezone v počitniških objektih traja:
Zimska sezona: od 25. 11. do 31. 3. naslednjega leta.
Letna sezona: od 20.6. do 10.9. tekočega leta s pogojem, da se dekadi v juniju in septembru štejeta kot predsezona!
Vikend paketi: Skozi celo leto, razen v času, ko se vrši inventura in razna popravila, s tem da morajo biti zagotovljeni vsi pogoji za normalno koriščenje počitniških kapacitet.
Delavcu, ki koristi vikend paket, se to ne upošteva pri točkovanju za letni oz. zimski oddih.
7.	člen
Delavci v gospodarskem načrtu določijo: pfljj; višino sredstev za pridobitev novih počitniških kapacitet, tVir višino sredstev namenjenih za regresiranje organiziranega oddiha za delavce in njihove svojce,
-	planske cene za koriščenje počitniških kapacitet,
-	itd.
II. POSTOPEK ODDAJANJA POČITNIŠKIH KAPACITET
8.	člen
Najkasneje do 1. marca tekočega leta komisija za družbeni standard na osnovi predloga strokovne službe objavi razpis za letovanje v času letne sezone ter najkasneje do konca septembra za letovanje v času zimske sezone.
V razpisu mora biti navedeno: v,*- počitniške kapacitete, ki so na razpolago,
-	termini, v katerih se bodo lahko kapacitete koristile,
|SJ cene koriščenja počitniških kapacitet,
-	višina akontacije ob prijavi,
-	rok prijave.
9.	člen
Tisti, ki želi koristiti počitniške kapacitete, mora izpolniti prijavo za letovanje. Prijava za letovanje mora vsebovati:
-	ime in priimek prijavljenca,
-	dela in naloge, ki jih opravlja,
§gjj| TOZD oz. DS, v katerem dela,
1111 kraj in čas zadnjega koriščenja počitniških kapacitet prijavljenca ali njegovega zakonca, če je le-ta zaposlen v DO ŽŠ,
-	način odplačevanja,
■ število polnih let njegove skupne delovne dobe do 31. 12. preteklega leta,
-	želeni kraj in čas koriščenja počitniških kapacitet,
-	imena in priimke ter letnice rojstva tistih, s katerimi bo koristil počitniške kapacitete,
-	rezervni termin in kraj, v katerem bi tudi koristil svoj oddih.
10.	člen
Prijave za koriščenja počitniških kapacitet sprejema, obravnava in preverja strokovna služba na podlagi naslednjih kriterijev:
-	čas, ko prijavljeni ni koristil počitniških kapacitet,
-	število delovnih let,
-	število družinskih članov,
K pogoji dela,
-	udeležba v NOB,
¡Bj- šoloobvezni otroci,
-	vezanost na kolektivni dopust.
Strokovna služba lahko od prijavljencev zahteva dokazila za posamezne kriterije.
V primeru, da sta oba zakonca zaposlena v DO Železarna Štore, se ju obravnava kot skupna nosilca letovanja.
11.	člen
Prijav, ki bodo prispele po razpisanem roku, komisija ne bo obravnavala; razen v primeru, če v roku, določenem za zbiranje prijav, niso bile zasedene vse kapacitete.
12.	člen
Komisija za družbeni standard za dobo do treh let odkloni koriščenje objektov v času počitniške sezone delavcu ali upokojencu zaradi:
-	dajanja napačnih podatkov, fj§*S- zlorabe napotnice,
■E- kršitve hišnega reda v počitniških objektih.
Dokončno odločitev o odklonitvi sprejme komisija za družbeni standard. Začetek prepovedi koriščenja kapacitet se šteje od datuma sklepa komisije.
13.	člen
Kriteriji iz 10. člena imajo naslednjo točkovno vrednost:
1.	Čas, ko prijavljeni ni koristil počitniških kapacitet:
£ preteklo leto ni letoval	10 točk
-	dve leti ni letoval	15 točk
-	več kot dve leti ni letoval	20 točk
Pri razpisu letovanja na Kopah se točke iz tega kriterija podvojijo.
2.	Število delovnih let:
M za vsako leto skupne delovne dobe	1 točka
It za zaposlenega zakonca v DO ŽŠ	10 točk
3.	Pogoji dela:
-	od 4 do 6	5 točk
4.	Število družinskih članov:
-	2-članska družina
-	3-članska družina
-	4-članska družina p- 5-in več članska družina
Samohranilcem se točke iz tega kriterija podvojijo
5.	Udeležba v NOB:
-	za vsako leto udeležbe v NOB	2 točki
6.	Šoloobvezni otroci
Med prijavljenci, ki dosežejo enako število točk, imajo prednost družine z večjim številom šoloobveznih otrok.
7.	Kolektivni dopust
Prijavljencu, ki ima ustrezno število točk, se omogoči letovanje v času, ko ima kolektivni dopust.
5 točk 10 točk 15 točk 20 točk
14.	člen
Strokovna služba upošteva pri izdelavi seznama koriščenja počitniških kapacitet želje prijavljencev. Za posamezen termin in kraj določi tiste prijavljence, ki imajo več točk. Tistim, ki se zaradi pramajhnega števila točk ne uvrstijo v želeni termin, se dodeli rezervni termin, če vanj lahko pridejo zaradi zadostnega števila točk. Če se tudi v rezervni termin ne u-vrstijo, se jim dodeli termin, ki je najbližji želenemu in v katerega jih je glede na pripadajoče točke možno uvrstiti.
15.	člen
Strokovna služba je dolžna odpovedane oddihe ponuditi tistim, ki so bili iz tega termina odklonjeni, oz. objaviti kot prosta mesta. TOZD up-ravljalec je dolžan proste kapacitete, če niso zasedene z našimi delavci, kljub objavi, ponuditi interesentom izven naše DO.
16.	člen
Izven počitniške sezone je za razdeljevanje objektov pristojna strokovna služba.
V primeru, če povpraševanje presega razpoložljive kapacitete, se objekti delijo po istih kriterijih kot med počitniško sezono.
17.	člen
Najkasneje do 1. aprila tekočega leta za letno sezono, za zimsko pa do 30. oktobra, mora strokovna služba objaviti seznam koriščenja organiziranega oddiha s pregledom pripadajočih točk prijavljencev.
Rok ža pritožbo je 8 dni od objave seznama.
O pritožbah sklepa komisije za družbeni standard in stanovanjske zadeve DO.
18.	člen
Najkasneje do 15. aprila tekočega leta za letno sezono, za zimsko pa do 15. novembra, mora komisija za družbeni standard in stanovanjske zadeve delovne organizacije sprejeti dokončen seznam organiziranega oddiha s pregledom pripadajočih točk prijavljenca.
III.	CENE LETOVANJA IN NAČIN PLAČILA
19.	člen
Skupaj z razpisom za letovanje delavcev v počitniških kapacitetah se objavijo tudi cene letovanja, kijih vsako leto določi komisija za družbeni standard na predlog strokovnih služb.
Po dnevu objave razpisa za zbiranje prijav ni več dovoljeno spreminjati cen letovanja.
Člani družine nosilca letovanja (mož ali žena in nepreskrbljeni otroci) imajo enako ceno letovanja, ostali člani skupnega gospodinjstva in druge osebe pa plačajo ekonomsko oceno letovanja, razen če so tudi zaposleni v DO Žš ali so upokojenci DO ŽŠ.
20.	člen
Komisija za družbeni standard in stanovanjske zadeve določi cene letovanja na osnovi postavljene kalkulacije iz preteklega leta.
Pri določanju cen je potrebno določiti vir sredstev, iz katerih se bo krila razlika med ceno, ki jo plača delavec in ekonomsko ceno.
21.	člen
Vsak, kije na osnovi razpisa dobil pravico koriščenja počitniških kapacitet, mora v roku 15 dni pri blagajni delovne organizacije plačati akontacijsko ceno, ki jo vsako leto določi komisija za družbeni standard.
V kolikor v tem roku ne prinese potrdila o vplačilu akontacijske cene, se šteje, da je odstopil z liste za dodelitev počitniške kapacitete.
Razliko do celotne cene letovanja mora posameznik plačati najmanj 10 dni pred nastopom letovanja, prav tako pri blagajni delovne organizacije.
22.	člen
Delavci lahko koristijo obročno plačevanje organiziranega oddiha, in sicer v treh mesečnih obrokih, začenši s 15. 6. za letno sezono in s 15.
12.	za zimsko sezono.
Znesek, ki ga je mogoče obročno odplačevati, vsako leto določi komisija na predlog strokovne službe.
IV.	IZDAJANJE NAPOTNIC
23.	člen
Delavci, kijih komisija obvesti, da jim je odobreno letovanje v počitniških objektih, so dolžni najmanj 10 dni pred nastopom letovanja dvigniti napotnico.
Napotnico za letovanje izdaja strokovna služba področja za družbeni standard pri DS za kadre in splošne zadeve na podlagi potrdila o vplačilu stroškov letovanja.
24.	člen
Napotnica za letovanje se izda na neposrednega koristnika in za vse tiste, ki bodo skupaj z njim letovali.
Neposredni koristnik je lahko delavec DO Železarne Štore, njen upokojenec ali drug interesent v skladu s 5. členom točke B.
25.	člen
Neposredni koristnik napotnice ne more prenesti na druge koristnike, ker je letovanje v objektu mogoče le ob neposrednem koristniku.
V primeru, da neposredni koristnik samovoljno prenese napotnico in s tem možnost letovanja na drugega koristnika ali na drug način omogoči letovanje drugim, ima komisija pravico in dolžnost zahtevati od njega plačilo polne cene koriščenja objekta ter sprejeti ukrep v skladu z 12. členom tega pravilnika.
26.	člen
Nihče ne more letovati brez napotnice in nihče ne more izdati počitniškega objekta v uporabo, če ni predhodno izdana napotnica.
Napotnica mora vsebovati:
SJIf čas in kraj koriščenja kapacitet,
B podatke koristnika in njegovih članov,
E višino in pogoje plačila ter datum,
Up najnujnejša geografska, tehnična in organizacijska navodila,
SgE datum izdaje napotnice, žig in podpis strokovnega delavca.
V.	NAČIN ODPOVEDI DODELJENE KAPACITETE IN NAKNADNA DODELITEV
27.	člen
Že dodeljeno kapacitetojahko koristnik odpove pod naslednjimi pogoji:
1.	Do 10 dni pred nastopom letovanja - koristnik plača 20 % akontacijske cene za letovanje.
2.	V času, ki je krajši kot 10 dni pred nastopom letovanja, koristnik plača 50 % cene za letovanje že dodeljene kapacitete (pri pensionski oskrbi se upošteva cena prenočišča).
3.	Z vrnitvijo celotne akontacije ali že plačanega zneska je mogoče odpovedati letovanje v naslednjih primerih:
-	zaradi bolezni, ki je izkazana z zdravniškim potrdilom,
K zaradi elementarne nesreče,
-	zaradi smrtnega primera v družini,
H5 zaradi službene obveze, ki ie izkazana s potrdilom vodstva TOZD oz. DS.
28.	člen
V primeru odpovedi strokovni sodelavec ponudi prosto kapaciteto tistim delavcem na listi, ki jim v prvi fazi razdeljevanja letovanje ni bilo odobreno, in to po vrstnem redu glede na število točk in ostale pogoje, ki so zapisani v tem pravilniku.
VI.	VZDRŽEVANJE, OBNOVA IN UPRAVLJANJE
29.	člen
Letni plan vzdrževanja in obnove počitniških objektov pripravi up-ravljalec (TOZD DPG) skupaj z delovno skupnostjo za investicije in razvoj. Vsa vzdrževalna in investicijska delaje potrebno opraviti izven sezone.
Manjša vzdrževalna dela v času sezone, ki zagotavljajo normalno stanje počitniških objektov, so dolžnost oskrbnikov v počitniških objektih ter TOZD DPG.
30.	člen
Upravljalec objektov je dolžan:
-	organizirati vzdrževalna dela, čiščenje objektov, da so ti pripravljeni za sezono,
-	sodelovati pri delu inventurne komisije,
K- skupaj z oskrbniki tekoče odpravljati napake in manjke v inventar-
jn,
-	kontrolirati in voditi evidenco o stanju objektov in inventarja v
njih.
31.	člen
Pooblaščeni delavec strokovne službe, TOZD DPG ali pooblaščeni član komisije za družbeni standard ima pravico opraviti kontrolo v počitniškem objektu. Neposredni koristnik in drugi, ki z njim letujejo, se morajo na zahtevo pooblaščenega delavca izkazati z napotnico in osebnimi dokumenti.
Kontrola vsebuje tudi kontrolo stanja počitniških objektov, osnovnih sredstev, drobnega inventarja ter pregled primopredajne knjige.
Pobudo za kontrolo lahko poda vsak delavec ŽŠ.
Delavca za kontrolo pooblasti komisija za družbeni standard.
32.	člen
Pravice in dolžnosti oskrbnika objektov se določijo s pogodbo.
33.	člen
Inventura v počitniških objektih se opravlja na način, kot je to določeno v Pravilniku o inventuri TOZD DPG.
Inventurno poročilo obravnava tudi komisija za družbeni standard
ŽS.
34.	člen
Čiščenje in dokončna priprava objektov se opravi pred začetkom sezone:
-	v zidanih objektih ob morju do 25. 4. v koledarskem letu,
-	v počitniških prikolicah do 15. 6. v koledarskem letu,
-	v objektih zimskega letovanja do 1. 11. v koledarskem letu.
35.	člen
V	vseh objektih letnega turizma se opravi zaključno čiščenje, nujna opravila in popis stanja drobnega inventarja najkasneje do 15. oktobra koledarskega leta.
V	objektih zimskega turizma se posamezna dela opravijo tudi po končani zimski sezoni, in to najkasneje do 25. aprila koledarskega leta.
VII.	KONČNE DOLOČBE
36.	člen
Sestavni del pravilnika je »Hišni red v počitniških objektih«.
37.	člen
Pravilnik sprejme delavski svet delovne organizacije Železarne Štore in začne veljati 8. dan po objavi v glasilu »Štorski železar«.
38.	člen
Spremembe in dopolnitve Pravilnika se sprejmejo na enak način kot Pravilnik.
HIŠNI RED
v počitniških objektih, kot sestavni del Pravilnika o organiziranem oddihu delavcev Železarne Štore.
1.	člen
V počitniškem objektu lahko letuje samo toliko oseb, kot jih je koristnik prijavil, oziroma kolikor jih je navedenih na napotnici.
2.	člen
Vsak počitniški objekt je opremljen s spiskom inventarja in knjigo sporočil, v katero koristniki sporočajo svoja mnenja, pohvale, nepravilnosti, predloge itd.
-	Prevzem počitniškega objekta se opravi med 10.00 in 12.00 uro v prisotnosti oskrbnika (če ta obstaja) ali pa med dotedanjim in prihodnjim koristnikom.
-	Počitniški objekt in njegov inventar se prevzemata po spisku inventarja. Vsaka poškodba, lom ali manjko inventarja se ob prevzemu takoj evidentira v primopredajni zapisnik.
-	Koristnik, kije zaključil letovanje, je dolžan najkasneje v treh dneh po vrnitvi z letovanja predložiti izpolnjen primopredajni zapisnik. Zapisnik se odda v področju za družbeni standard - tam, kjer je bila izdana napotnica.
Počitniški objekt je možno zapustiti pred potekom letovanja in brez prisotnosti prihodnjega koristnika le v primeru da so izpolnjeni pogoji iz 11. člena tega hišnega reda
3.	člen
Vsak počitniški objekt je popolnoma opremljen, razen perila za postelje in krp za brisanje posode, kar si mora koristnik pripeljati s seboj.
4.	člen
Koristnik mora pred začetkom koriščenja objekta izročiti napotnico pooblaščenemu oskrbniku, se prijaviti na recepciji. Na zahtevo oskrbnika oziroma prijavne službe je koristnik dolžan predložiti izkaznico.
5.	člen
Prostore za bivanje in pritikline je koristnik ves čas letovanja dolžan vzdrževati in jih ohranjati v stanju, kot jih je zasedel. Pri uporabi štedilnika, bojleija in drugih naprav se je dolžan obnašati skrajno gospodarno.
6.	člen
Takoj ko opazi manjšo okvaro, jo je dolžan odpraviti sam ah s pomočjo strokovnjaka iz kraja oddiha.
Ce je okvara težje narave in je ni mogoče odpraviti, je to potrebno sporočiti upravljalcu objektov takoj, vsekakor pa po poteku dopusta preko primopredajnega zapisnika.
7.	člen
Če mora koristnik ob prevzemu počitniške prikolice ali v času letovanja napolniti plinsko jeklenko, se mu stroški za to povrnejo po vrnitvi na osnovi predložitve potrjenega računa.
8.	člen
Pri čiščenju prostorov, posode, kuhalnih in hladilnih naprav ni dovoljeno uporabljati vnetljivih snovi.
Koristnik je dolžan vzdrževati red in čistočo tudi izven počitniškega objekta, v njeni neposredni okolici, kajti na ta način varuje svoj in ugled delovne organizacije Železarne Štore.
9.	člen
Materialno škodo, ki jo koristnik povzroči zaradi nepravilnega rokovanja ali malomarnosti, v celoti poravna sam. Koristniku, ki je povzročil škodo, se odprava povzročene škode zaračunava po nabavni vrednosti materiala oziroma po ceni vzdrževalnega posega, ki je bil izvršen.
10.	člen
Pri koriščenju počitniških objektov v zimskem času oziroma v času, ko je še potrebno ogrevanje, se morajo električne in termoakumulacijske peči uporabljati predvsem v tistem času, ko je cenejši tok.
11.	člen
Ob zaključku letovanja je koristnik dolžan:
-	Do 10.00 ure odhodnega dne počistiti bivalne prostore in pritikline, okenska in druga stekla, kakor tudi kuhinjske in hladilne naprave.
-	Izklopiti električne priključke in zapreti plin.
-	V knjigo sporočil vpisati vse nastale spremembe o stanju počitniškega objekta, dodati svoje vtise in predloge ter izpolniti primopredajni zapisnik.
Sg- Počakati naslednjega koristnika, da pregleda stanje in prevzame ključ ah pa objekt preda ob prisotnosti druge uradne osebe, ki mu podpiše zapisnik ter ključ preda recepciji.
12.	člen
Kdor zapusti počitniški objekt v umazanem in neurejenem stanju, se ga bremeni za stroške urejanja in čiščenja počitniškega objekta.
13.	člen
Vsak koristnik počitniških kapacitet je dolžan v celoti spoštovati hišni red.
V primeru kršenja hišnega reda se proti kršitelju sproži disciplinski postopek, lahko pa se mu tudi prepove nadaljnje bivanje v objektu.
14.	člen
Hišni red sprejme delavski svet delovne organizacije in začne veljati osmi dan po objavi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta ANTONA MOTOHA
se za številno spremstvo na njegovi zadnji poti, izrečena sožalja in pod-
arjeno cvetje vsem iskreno zahvaljujem.
Še posebna hvala sodelavcem Delovne skupnosti za kadre in splošne zadeve in pevcem Železarne Štore.
Sin Tone z družino
ŠTORSKI ŽELEZAR — glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA ŠTORE - izhaja 2-krat mesečno - Uredniški odbor: Tomažin Ana, Verbič Stane, Kragelj Jože, Marolt Boris, Kocman Vojko, Renčelj Vlado, Grosek Rajko -odgovorni in glavni urednik Pungartnik Oto. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (Št. 421 - 1/72 z dne 20. 2. 1974) - tisk Aero Celje Ui. TOZD Grafika - rokopisov ne vračamo.