Zakaj in kako se nam je zadružiti? Rjaznokateri čitatelj se mi že morebiti jezi, 'da je ta razpravica predolgočasna, ker navajam dosedaj malone samo navedke (date) in številke. Res je, da so številke puste; toda prvi6 je splošnega tarnanja in splošnih tožeb, kako hiramo in slabimo, itak dovolj in še predovolj, a podrobnih dokazov ne dobodeš lehko pred o6i in drugič govorč taki navedki mnogo jasneje in glasneje nego še toliko splošnega vzdihovanja. Ce mi na pr. pripoveduješ na dolgo in široko, kako ti hudo gre, ni mi še prav o6itno, kako ti prav za prav res gre: mej «hudo» in «hudo» je precej razlo6ka. Če mi pa rečeš na pr., da si moral živeti cel mesec ob treh goldinarjih, uvidim takoj natanko, kako si siromašil. Poštevilkarimo tocgi še nekoliko. Slišali srao, kako razpada kmetištvo po vsej Evropi. Neovržno dokazuje to zlasti velika, pa še zmirom rasto6a zadolženost. Da ne bode stvar preobsežna, oglejmo si v tem oziru samo sosedno Nem6ijo in pa naSo državo. Pomni, da bodem omenjal samo tiste dolgove, ki so v zemljiško knjigo vpisani; koliko je neuknjiženih dolgov, tega ni mogo6e doznati; a brez dvoma jih je zelo mnogo in velikih. V Prusiji je bilo poljedelstvo, ki prinaSa zemljiš6nega 6istega dohodka na leto 409 milijonov mark, 1. 1895. zadolženo za okroglih 11.000 miliionov mark. (Jedna marka je vredna nekoliko ve6 nego naša krona.) Malo kmetištvo, ki ima katastralnega 6istega dohodka 260 milijonov mark, je imelo istega leta dolgov 6.000 miljonov mark. In ti dolgovise zmirom večajo. Na nevelikem Hadenskem so se od 1. 1884. do 1. 1894. z novega zadolžili za 140—150 milijonov rnark, t. j. kakih 100 milijonov gld. In tako tudi po drugih nemških deželah. To so uradne številke! Boljši del prihodkov tedaj ne spada ve6 kmetu, ampak upniku. In ne samo ubožnejši kmetje so tako pogrezneni, ampak tudi ve6ji «imovitejši». Tisti, ki imajo letnih pnhodkov 3000 mark (do 1800 gld.), so zadolženi na Pruskem poprek za 35 in pol odstotka vrednosti svojega zemljiS6a, v zahodnih pokrajinah celo črez polovico vrednosti svoje zemlje. Dovolj strašno. Na ubožnem Ogerskem tlači nepremično imetje kakih tiso6 milijonov gld. dolgov. Poslanec H6ranski je trdil, morda vendar nekoliko preostro, v državnej zbornici ogerskej letos meseca sušca, da vse zemljiško posestvo ogersko mora pla6evati na leto za obresti in davke in druge dolžnos*i oelih 115 milijonov goldinarjev; a vsi prihodki da znašajo sarao k večjemu svojih 140 mil. gl.; ostalo bi torej za vse te milijone ljudij, za vse njih potrebS6ine bornih 25 miljonov gld. V Avstriji tostvan Litve so se namnožili do konca 1. 1891. uknjiženi dolgovi na 6rez 2.791 milijonov gld. na nepremi6nini, tedaj v ogromnej ve6ini na poljedelstvu. To bi zahtevalo letnih obrestij kakih 140,000.000! Kje Jih bo kmet vzel? Že pred nekaj leti je pisal vrli Ebenhoch, da je zemliiš6e v našej državi poprek zadolženo za ve6 kakor 65 odstotkov svoje vrednosti. In ta zadolženost vedno še raste; od 1. 1889. do 1. 1892. se je napravilo novega zadolženja za okroglo 372 milijonov gld. Na Českem se je zvečala zadolženost, kakor trdi poslanec Eim, od 1.1879. do leta 1889. za 400 milijonov; znašala je že pred nekaj leti bliz tiso6 milijonov gld. Na Moravskem so se dolgovi od 1. 1867. do 1.1892. zvišali za 110 milijonov in so 1.1892. že presegli svoto 309 milijonov gld. V malej Šleziji pa so se zmn6žili v istem času za bliz 42 milijonov, za ve6 nego 86 odstotkov; znašajo sedaj kakih 100 milijonov gld. — v malei Šleziji! Še mnogo žalostneje napreduje ta nazadek kmetiškega stanu v Galiciji. Kako je pa na Slovenskem? Ker so razmere pa6 prili6no jednake po vseh krajih, koder biva naš narod, vzemimo za primer Kranjsko. Na Kranjskem je bilo 1. 1868. uknjiženih dolgov 46 milijonov gld.; a 1. 1892. že 60 milijonov gld. L. 1890. na pr. se je, kakor poroča poslanec Povšč, na novo uknjižilo na kmetiška posestva na Kranjskem: 327.000 gld. po 4V2»/o 811.000 „ „ 5°/0 52.000 „ „ 5V,«/o 1,040.791 „ „ 6% 10.941 „ „ 6V,% 87.069 „ „ 7% 57.730 8% 30.280 „ celo po 9—10%! Oglejmo bremena, katera mora nositi kmetištvo na Kranjskem! Vsi uknjiženi dolgovi, kakor re6eno, so znašali že 1. 1892. celih 60 milijonov gld. Koliko je neuknjiženih, za katere treba pla6evati še mnogo hujše obresti, kdo ve ? A vzemimo samo uknjižene dolgove in recimo, da je mej temi polovica takih, od katerih ni treba plačevati obrestij — kakor so dote žen, poboljški za roditelje, dote za brate in sestre, ki ostanejo pri hiši itd., in vzemimo, da se plačuje od ostalih 30,000.000 gld. obrestij samo po 5 odstotkov, znašajo obresti na leto poldrugi milijon'. Tako je bilo že pred leti na Kranjskem, prav podobno, morda še nekoliko slabeje, pri nas na Štajarskeoi, zlasti ker bolj in bolj peša vinska trta, mnogim krajem najboljši prihodek. Te številke govorč prestraSlivo. Taka nesorazmerna zadolženost — domisli se samo : v našej državi že pred leti 13 dvajsetink vse zemlje zadolžene! — in ta prezadolženosl raste še zmirom z dne do dne: če jeden kaj plača, jemlje jih pet ali že več drugih na posodo, ko ne morejo drugače! Kam nas to privede? Z nujnoj, neustavnoj siloj v nepredaljnjem času v neovržno gotov propad poljedelskega stanu — če se ta tok o pravem času ne zavrč. To je tako brezdvomno, kakor je brezdvomno, da voz, ki začne drčati zvrh brega navzdol, pridrči v dol, če ga kaj ne zaustavi. In to spoznanje, da kmetištvo gine in da, če stvari tak ostanejo, v kratkem premine, kakor je na Angleškem žč, to spoznanje je prva točka, katero želim globoko vtisnoti kmetom; zakaj poljedelci se drž6 kolikor mogoče starega in se vse preraalo  menijo za sedanje družabno gibanje in ne bodo se rau pridružili z vsoj potrebnoj vnemoj, dokler ne uvidijo, da je to neizbežno potrebno, če se hočejo ohraniti na svojih zemljah — da jim je jedina rešitev krščanskodružabna preosnova. Ali je v takih razmerah, posebno kedar še udarijo razne večje uime, mogoče kaj drugega nego da kmet za kmetom propade? In propadajo oratarji za res hitro. Nekaj primerov! NaNemškem je bilo 1.1882. izmej vseh prebivalcev še 42 in pol odstotka kmetovaleev; 1. 1896. pa samo še dobrih 35 odstotkov; v teh kratkih letih se je torej zemljedelsko ljudstvo grozno zmanjšalo, če prav se je prebivalstvo sploh mogočno zmnožilo ; niža se leto za letom zelo, kar bi lehko dokazal z mnogimi številkami. Na Ogerskem se je skrčilo v desetih letih za 748.457 glav. V Avstriii je bilo 1. 1869. še 67 in dve desetinki odstotka kmetovalskih ljudij, 1. 1880. še 63 in 6 desetink odstoka, 1.18P0. že samo 62 in 4 desetinke odstotka. Strahotno dokazujejo kmetiško hiranje tudi prisilne dražbe. Na Ogerskem je prišlo n. pr. samo 1. 1896. celih 15.000 posestev na boben, v Avstriji jih pride na boben vsako leto deset do dvanajst tisoč. In pri tem zgubivajo upniki poprek malo da ne polovico svoje upnine. V malej kranjskej deželi, navaja g. Povšč, je bilo I. 1868. prodanih 276 kmetij; uknjiženih dolgov so imele 675.936 gld., a izkupila se je le dobra polovica: 383.901 gld. so upniki zgubili. L. 1892. je bilo tako prodanih že 537 kmetij — upniki so zgubili posojenih jim 241.923 gld. V dobi od 1. 1868. do 1. 1892. je bilo dražbanih 10.190 kmetij (samo na Kranjskem !) — upniki so zgubili pri njih celih 6 milijonov gld.! Zato se pa že nekatere hranilnice branijo posojati na zemljišča, če neso še močno trdna. To pa kmeta še bolj stiska in tlači, k6r mora v sili iskati posojila pri trdosrčnih oderuhih na velike, včasi na kar grozne obresti. Preglej, dragi kmet ali blagi kmetov prijatelj, še jedenkrat te vrstice! Kažejo ti jasno neizbežen propad, v kateri se zgrudiš prej alj slej tudi ti, če se ne zaveš pravočasno in ne začneš truditi se za potrebne prenaredbe. Za začetek kar danes skleni: čim prej tem bolje moramo zasnovati tudi v našej župi (fari), tudi v našej občini najprej Rajfajznovko, potem pa v kratkem tudi kmetiško zadrugo — na podlagi, kakršno sem ti že nasvetoval. Človek obrača, Bog obrne; a Bog ne obrne, če elovek ne obrača. Torej na delo! J. M. KržiSnik.