OBMURSKI TEDNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA OBMURJE Štev. 41 — Leto IV. Cena din 6.— IZHAJA VSAK PETEK Dogodki zadnjih dni PROTIJUGOSLOVANSKO ROVARJENJE KOMINFORMA na naših mejah se vztrajno nadaljuje. Tako je naša vlada v zadnjih dneh izročila Madžarski in Romuniji protestni noti, v katerih ugotavlja najnovejše kršitve splošnoveljavnih mednarodnih pravil in načel. — MADŽARSKE KOMINPORMISTIČNE OBLASTI pošiljajo z veliko vnemo čez mejo vohune in diverzante, da bi organizirali med ljudmi vohunsko omrežje. Podrobne podatke o tem podtalnem delovanju nudijo nedavni procesi v Osijeku in Novem Sadu. Pobožne želje o zrušitvi jugoslovanskega režima, ki jih je svojim podrejencem vsilila Moskva, se ne morejo uresničiti, kajti moskovski in satelitski agenti žanjejo med našimi delovnimi ljudmi samo prezir in sovraštvo. ROMUNSKI ORGANI pa so se lotili izivanja z druge, bolj »odkrite« plati. Tako so 2. oktobra zaustavili avtobuse, v katerih so se peljali naši diplomatski predstavniki. Njih nameni so dokaj jasni in skorajda ne potrebujejo pojasnil: jugoslovanskim diplomatom je treba preprečiti njih redno poslovanje, obenem pa jih z osebnimi napadi prisiliti, da se čim manj oddaljujejo iz svojih službenih prostorov. Da bi v Bukarešti prikrili tako ravnanje, je romunska vlada v posebni noti »protestirala« zaradi »kršitve zračnega prostora«, ki da ga imajo na vesti naša letala. Naše veleposlaništvo v Bukarešti je noto zaradi nesramnih izrazov vrnilo, obenem pa zanikalo take in podobne trditve. Gre pač za vesti, ki naj bi potrdile kominformistično krilatico. o »Jugoslovanskih napadalnih težnjah do svojih sosedov«. PO ALBANSKIH VOLITVAH v krajevne, mestne in okrajne odbore, ki so bile od 17. do 26. septembra, je policija pričela množično zapirati prebivalstvo v Severni Albaniji. Zapori so tako polni, da z aretiranci ne vedo kam. Na pomoč so jim morale priskočiti uprave zaporov v Tirani in v drugih mestih Južne Albanije. Evropska dogajanja so te dni v znamenju SOCIALDEMO- KRATSKIH KONGRESOV. Najprej so se sestali ZAHODNONEMŠKI SOCIALDEMOKRATI. Največ časa so posvetili razpravi o enotnosti Nemčije, vsenemškim volitvam in vsenemški vladi. Nastopili so proti Schumanovemu načrtu, po katerem naj bi — kot je dejal predsednik Ollenhauer — ustvarili »minimalno Evropo«. Na ta način bi namreč od te Evrope odpadle države, kjer so delavske stranke najmočnejše (Anglija, skandinavske države). Nadalje nasprotujejo sodelovanju pri evropski obrambni skupnosti, dokler Nemčija ne bo enotna. Vendar pa take in podobne zamisli ne bodo ostale v sedanjih pogojih nič drugega kakor želje in predvolilna obljuba, kajti tako na Zahodu, kakor tudi na Vzhodu ne kažejo za rešitev nemškega vprašanja preveč zanimanja. Bolj jasne pojme o zunanje- in notranje-političnih vprašanjih imajo BRITANSKI LABURISTI, ki so v soboto končali svojo konferenco. O zunanji politiki niso govorniki povedali nič novega. Voditelj laburistične levice Bevan se je spoprijaznil s tem, da Je v zunanjepolitičen odbor, ki v glavnem usmerja zunanjo politiko, spravil poleg sebe kar pet svojih ljudi. Obenem pa je postal manj odločen, kar zadeva znižanja oboroženih stroškov. Na ta način je na zunaj ohranil enotnost v laburističnim gibanjem. Več poudarka so dali notranjepolitičnim vprašanjem, pred vsem borbi proti brezposelnosti, nadaljnjemu podržavljanju industrije, pa tudi večjemu sodelovanju delavstva pri upravljanju podjetij. Primer Jugoslavije je menda postal za socialistična gibanja zelo privlačen. Kake zaključke pa bo sprejel KONGRES ITALIJANSKIH SOCIALISTOV, ki te dni zaseda? Vse kaže, da se bodo zaradi notranje neenotnosti med levico in desnico celo priklonili De Gasperijevi »črni« demokrščanski stranki. Vendar je bolje počakati na dejanske sklepe. Italijo je zajel »PROTIPARTIZANSKI VAL«. Tako so postavili te dni pred milansko sodišče nekaj bivših italijanskih partizanov in jih obtožili »umora za časa nemške zasedbe. Ta gonja se je prenesla v TRST, kjer so v odsotnosti obsodili bivša slovenska partizana Pertota in Grudna na dosmrtno ječo, ker sta likvidirala znanega tržaškega fašista Morandija. Tako ravnanje predstavlja novo obliko protijugoslovanskih napadov uradnega Rima. V svetovni javnosti je vzbudil mnogo zanimanja Stalinov članek, v katerem skuša »premodri« dokazati, da so nesoglasja med današnjimi kapitalističnimi državami večja, kakor med SZ in kapitalističnim Zahodom. Zavzel se je tudi za »mirno sodelovanje« med Vzhodom in Zahodom*. Zahodni komentatorji pa so kaj kmalu opozorili na odnos SZ do Jugoslavije, kjer se očitno krešejo besede z dejanji. Zato so izjave. Četudi jih je priobčil v obliki posebnega študija v samem glasilu CK VKP(b) »Boljševik«, v resnici samo propagandne fraze So menda tudi za »mirovni kongres v Pekingu, ki naj bi te dni pritegnil Japonsko in ostale države Azije in Oceanije. H koncu naj omenimo, da so na PARLAMENTARNIH VOLITVAH NA JAPONSKEM zmagali liberalci, t. j. sedanja vladna stranka. Zato ni pričakovati kakršnihkoli političnih izprememb Sovjeti so s POSEBNO NOTO DANSKI spet poživili »tiho vojno proti baltiškim deželam, posebno proti Danski in Švedski Prav tako so odbili povabilo treh zahodnih velesil, da naj se udeleže KONFERENCE O AVSTRIJI, kjer bi že enkrat rešili vprašanje avstrijske mirovne pogodbe Krogi v OZN pa se te dni močno zanimajo ZA KOREJSKO VPRAŠANJE, ki ga bodo, v kolikor ne bo prišlo do sporazuma na Koreji, obravnavali na zasedanju Generalne skupščine, ki se prične čez nekaj dni. Ivanu Pirečniku. Šoštanj DRAGI IVANČEK! ZDAJ, KO SI SE KONČNO VRNIL V NAŠO LEPO DOMOVINO K SVOJI MAMICI, KI TE JE TOLIKO ISKALA IN SE BORILA ZATE, SE ODKRITO VESELIMO VAJINE SREČE TUDI MI. VSI SMO TE ŽELJNO PRIČAKOVALI, ČUTILI SMO, DA SI NAŠ IN NE BI MIROVALI VSE DOTLEJ, DOKLER SE NEBI VRNIL. SREČNI SE PRIDRUŽUJEMO VSEM, KI SO TE POZDRAVILI OB POVRATKU V DOMOVINO IN Tl ŽELIMO, DA BI SE KAR NAJBOLJE POČUTIL DOMA ČE UTEGNEŠ, PRIDI ŠE K NAM NA OBISK; POVEDALI TI BOMO, KAKO ŽIVIMO IN KAJ DELAMO V NAŠI PIONIRSKI ORGANIZACIJI. TE PRISRČNO POZDRAVLJAJO PIONIRJI MURSKE SOBOTE Ivanjkovski gasilci — letošni okrajni prvak Preteklo nedeljo so v Ljutomeru tekmovale najboljše gasilske desetine s podeželja. Nastopilo je 10 desetin, ki so na orodju in o prostih vajah pokazale svoje rutine in tehnični napredek. Tekmovale so po veljavnem točkovniku. Zmagala je moška desetina iz Ivankjkovec, ki si je z 288 točkami že drugič priborila naslov okrajnega gasilskega prvaka in prehodno zastavico . Na drugem mestu je ženska desetina iz Radomerja z 254 točkami, na tretjem mestu pa moška desetina iz Veržeja z 250 točkami. Zmagovalcu kakor tudi drugoplasirani desetini so podelili nagrado — po 8 gasilskih delovnih oblek, vse nastopajoče desetine pa bodo dobile pohvalne diplome na bližnjih društvenih skupščinah. Skoda te, da se tekmovanja niso udeležite desetine iz Ključarevec pri Ljutomeru, Žepovec, Vogričevec in z Rožičkega vrha, ki niso upravičile svojega izostanka. Popoldne je za Titovim domom nastopilo 5 gasilskih de setin v prostih vajah s sekiricami. Tudi ljutomerski pionirji, ki se že dalj časa vzgajajo v svojem društvu, so pokazali kaj so se naučili. Navzoči gledalci so jih s ploskanjem pozdravili. Posameznikom pa se je tudi sreča nasmehnila, saj so dobili nekaj lepih dobitkov na srečolovu, ki ga je priredil mestni odbor Rdečega križa. Cisti dobiček od te prireditve bodo razdelili med občinske reveže, ki nimajo sredstev za preživljanje. TEDEN RDEČEGA KRIŽA Kot smo že poročali v prejšnji številki našega tednika, je v dneh od 5. do 12. oktobra po vsej državi Teden Rdečega križa. V ta namen se odvijajo razne zdravstvene akcije tudi pri nas. Že med tednom je bilo več prireditev v korist organizacije Rdečega križa, soboški podmladkarji RK pa bodo imeli prireditev danes. V raznih vaseh okraja vrtijo poučen zdravstveni film; do konca tedna bodo zabeležili kakih 60 predvajanj. Poleg lega je bilo že izvedenih nekaj zdravstvenih predavanj, v vseh večjih krajih pa se odvijajo, zdravstveni tečaji predvojaške vzgoje. V korist Rdečega križa prihajajo tudi denarni prispevki. Tako je darovalo Okrajno gradbeno podjetje v Soboti Okraj- nemu odboru RK 10.000 dinarjev, podjetje »Perutnina« pa 3000 dinarjev. Na tem mestu — najlepša zahvala darovalcem. V vašo hišo prihaja naš tednik že nekaj let. Upamo, da ste zadovoljni z njim. Ne vemo pa kako je pri vaših sosedih. Ali s te morda že povprašali pri sosedih, če imajo naročen »0bmurski tednik«? Če ne, storite to čimprej, pokažite jim tednik, povejte svoje mnenje o njem, pridobite novega naročnika. Naj velja za slehernega: »0bmurski tednik« v vsako prekmursko in prleško hišo! Vožnja z železnico bo cenejša Strokovnjaki pri Glavni direkciji železnic so izdelali načrt za znižanje voznin za osebna potovanja in za prevoz blaga. Nove nižje cene bodo veljale od 1. januarja 1953 dalje. Pri pocenitvi železniških prevozov bodo zlasti upoštevana potovanja na daljše proge in prevozi blaga raznih surovin, za katere veljajo zdaj razmeroma visoke pre- vozne cene. Odstotek znižanja še ni določen, ker mora biti skladen s tozadevnimi določbami družbenega- načrta za prihodnje leto. Vsekakor bo ta pocenitev ugodno vplivala na cene kmetijskih pridelkov in industrijskih proizvodov. Zaradi znižanja železniške voznine se bo povečal potniški promet in tudi kmetje iz oddaljenih vasi bodo lahko na trg pošiljali svoje pridelke po konkurenčnih cenah. Priprave za popis prebivalstva Za nov popis prebivalstva, ki bo prihodnje leto, so v teku široke priprave po vsej državi. V Beogradu pa je v ta namen že bila konferenca, na kateri so sodelovali zastopniki ministrstev za narodno obrambo, za notranje zadeve, Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko in drugih zveznih in republiških resorjev. Preden bodo dokončno izdelali načrt popisa, ga bodo preverili s poskusnim popisom, ki bo v raznih krajih države v drugi polovici oktobra. Šele nato bo zvezni zavod za statistiko izdelal dokončna navodila za popis prebivalstva, ki bo konec marca 1953. Uspela prireditev v čast VI. kongresa KPJ Minulo nedeljo je bilo v Soboti izvedeno športno tekmovanje v počastitev VI. kongresa Komunistične partije Jugoslavije. Pobudo za to prireditev je dal Okrajni svet sindikatov v Murski Soboti, tekmovanju pa sta se z veliko udeležbo svojih članov odzvala okrajna sveta iz Ljutomera in Ptuja. Okrog 120 tekmovalcev je pomerilo svoje sposobnosti v šestih tekmovalnih disciplinah. Lepo vreme je privabilo na nekatera tekmovanja precejšnje število gledalcev. Več o tem poročamo na zadnji strani. BUDIMPEŠTA PRODAJA MIR ZA 300 FORINTOV Kadar večji pes v družbi manjših zarenči, vzdignejo ponižni kužki okrog njega piskajoči lajež, v bojazni, da ne bi bili ob zglodano kost, ki jo pričakujejo od njega — če ne bodo soglašali z njim. Podobno je z informbirojevskim propagandnim laježem. Kadar, Kremelj kihne, vsi po vrsti kašljajo za njim ponižni podrepniki, posnemajoč svojega gospodarja. Naša najbližja soseda. Budimpešta, običajno prednjači v takem kašljanju. Toda ta kašelj je že tako istrošen in suh, vsi »dokazi in dejstva« budimpeštanskega radia in »Szabad nep-a« tako neumno zlagani, da jih resen človek ne more več poslušati, kaj šele verjeti. Našo resnico, našo stvarnost poznamo sami. tu nam ni potrebno njihovo kihanje, poznamo pa tudi resnico, ki jo oni skrivajo in pretvarjajo pred svojim ljudstvom. Janeza Gašparja z družino in njegovo pretresljivo zgodbo, zgodbo porabskega Slovenca, ki je pustil vse svoje imetje onstran meje in prišel z družino iskat zatočišče in svobodno življenje v Jugoslavijo, pozna že ogromno Prekmurcev Tudi naš list je že pisal o njem Janez Gašper je le en primer, toda dovolj zgovoren, živa priča resnice o Rakosyjevi Madžarski. Na zadnji partijski konferenci v Soboti je med gosti sedel tudi mož, že blizu petdesetih, ves zaverovan in spoštljivo poslušajoč besede govornikov, komunistov. Nekateri so ga poznali, drugi še ne. Nekdo je spregovoril tudi o življenju pripadnikov madžarske nacionalne manjšine pri nas in primerjal to življenje s stanjem naših ljudi onstran meje, s stanjem delovnih ljudi sosednje Madžarske. Ob tem se je dvignil tudi prileten mož in po domače, v svoji Porabski slovenščini povedal nekaj odlomkov iz svojega življenja: »Prišel sem do spoznanja, da bodo prej ali slej tudi mene z družino zvlekli v taborišče; v Kistarcso. Hortobagy ali kam drugam, tako kot so deportirali moje sosede. Gubiča, Čerfelda. Čuka. Horvata in druge. Toda jaz sem izbral drugo pot. Tvegal sem nevarno pot preko meje. da bi zagotovil sebi in družini svobodno življenje ter se tako rešil terorja in zapostavljanja. In pripoveduje o nečloveškem izkoriščanju in teroriziranju ki so ga deležni pošteni, delovni ljudje na Madžarskem. med temi še posebno pripad- niki jugoslovanskih nacionalnih manjšin; razlaga ukrepe madžarske vlade, ki v znamenju »bratskega sodelovanja« izkorišča madžarskega delavca in kmeta; pripoveduje o nočeh, polnih preplašenih krikov otrok in žena, ki jih spravljajo v neznano; v taborišča, na prisilno delo. Janez Gašpar pripoveduje o tem, kako je moral plačevati čuvaja v svojem lastnem gozdu in z družino prezebati pozimi, pripoveduje o skupni mlačvi, ki mu je odvzela ves pridelek, o praznih trgovinah, gostilnah — in lažnivih zborovanjih, polnih hujskanja proti Jugoslaviji. »Pobirali so posojilo državi. Toda kako! Prodal sem nekaj kmetijskih pridelkov, pravilno rečeno: moral sem jih oddati po oderuški ceni. Za vse sem dobil 300 forintov; pravzaprav, moral bi jih prejeti Toda do tega ni prišlo. Vprašali so, če sem za vojno ali mir. Kdo vendar noče živeti v miru; vsakdo ki je poštenjak in ljubi življenje. Tudi sam sem že izkusil grozote vojne, zato sem razumljivo odgovoril, da hočem mir v svetu Odgovorili so mi: »Podpiši, da daješ 300 forintov za mir — če ne, vemo da si vojni hujskač, da skrivaš jugoslovanske špijone in potem...« Prav dobro sem vedel, kaj pomeni ta potem. Tako sem prostovoljno podpisal in dal 300 forintov za informbirojevski mir...« In že je pripovedoval Janez Gašpar. Ob koncu pa je povedal z veselim izrazom na licih, s srečnim in hvaležnim bleskom v očeh. da je neizmerno srečen, zadovoljen in hvaležen naši zemlji in naši ljudski oblasti, ki mu kot beguncu nudi delo svobodno življenje in razvoj zanj in za družino. Končal je s solzami v očeh in z besedami o Partiji in Titu. To je le eden izmed tisočev. Budimpešta pa kriči venomer, vpije svojo obrabljeno frazo o miru in o južnem sovražniku. Na mejah vpijejo zvočniki, rožljajo orožja; toda brez uspeha. Pri nas ne prodajamo miru za 300 forintov, zlaganega miru v obliki izkoriščanja in terorja. Pri nas imamo svoj mir: s krvjo priborjeno svobodno življenje. Kdorkoli bi nam hotel vzeti le pedenj tega miru si bo razbil ob njem svojo glavo. Z 11. redne seje OLO M. Sobota REORGANIZACIJA ŠOL STVA V PREKMURJU - pomemben ukrep za hitrejši kulturni dvig in zbližanje mesta z vasjo V soboto je v Murski Soboti zasedal OLO. Sobotne seje — 11. po redu, se je udeležilo nad 100 odbornikov iz vseh krajev Prekmurja. Osrednja točka dnevnega reda je bila širša razrazprava o stanju in reorganizaciji šolstva v okraju. Diskusija je bila vseskozi živahna, tako da je seja prinesla ob koncu plodne zaključke. Predloženi širokopotezni načrt reorganizacije šolstva, ki ga je predložil Svet za kulturo in prosveto, so odborniki sprejeli z živahnim odobravanjem. Uvodoma se je razpravljalo o izvršenih sklepih zadnjega zasedanja, nakar so obravnavali stanje davkov. Treba je priznati, da neredno plačevanje davčnih obveznosti ustvarja občutne težave pri realizaciji letošnjega proračuna. Posamezni občinski odbori vlagajo premalo v redno izterjevanje davčnih zaostankov, vsled česar bo potrebna pomoč tudi ostalih mno- žičnih organizacij. Skupno dolgujejo kmetje in obrtniki nad 49 milijonov dinarjev, od česar odpade vidna vsota tudi na obrtnike. Ker sta letos pridelek občutno okrnila suša in mraz, je bila kmetovalcem znižana davčna odmera za 40 milijonov dinarjev. OLO je v zvezi s sušo podvzel energične ukrepe za zagotovitev krme živini. Tako je bilo v tolminskem okraju nabavljenih 350 ton sladkega sena, prizadeti živinorejci pa prejemajo še večje količine otrobov in oljnih pogač. Z obstoječo krmo, deloma pa tudi z bogato jesensko pašo bo mogoče rešiti živinorejo pred katastrofo. OLO je v tem času zajezil vsako izkoriščanje in špekulacijo prekupčevalcev s tem, da so jim bile odvzete legitimacije. Od zadnjega zasedanja do danes je bilo kaznovanih ali pozvanih na odgovornost 46 šušmarjev, verižnikov, prekupčevalcev, trgovskih obratov itd. Občutno je prizadeto od suše tudi čebelarstvo. Čebelarji bodo v najnujnejših primerih prejeli potrebne količine sladkorja. Grajati pa je treba nepravilen odnos poedinih čebelarjev (predvsem v bivšem lendavskem okraju), ki so nudili prizadetim čebelarjem v času jesenske ajdove paše premalo pomoči, ali pa so celo »virali njihovo delo. Take primere napredni čebelarji ostro obsojajo. OLO je v času od zadnjega zasedanja začel z revizijo agrarne reforme, ker se je ugotovilo, da so poedini interesenti neupravičeno prejeli zemljo. Urejuje se tudi načrt elektrifikacije Prekmurja. Poedini odborniki so iznesli enostransko poslovanje nekaterih ekonomij. Ekonomije so Izolirane od ostalega zadružnega življenja poslujejo za se, od česar imajo koristi le poedinci. Vse take primere bo treba reševati na zborih zadružnikov, saj ne gre, da bi poedini špekulativni elementi živeli pod plaščem zadružništva na račun skupnosti. ZAJEZIMO KULTURNI PREPAD MED MESTOM IN VASJO Poročilo in predloženi načrt o reorganizaciji šolstva, ki ga je podal predsednik Sveta za kulturo in prosveto tov. Jurij Novak, so vsi prisotni spremljali z velikim zanimanjem. Če hočemo pravilno analizirati in razumeti položaj šolstva v Prekmurju, je treba nekoliko poseči v zgodovino. Prve šole v Prekmurju so začeli ustanavljati sredi druge polovice preteklega stoletja. Ustanavljala jih je duhovščina, ki je zidala šole eno in dvorazrednice in to skoraj izključno zraven cerkva in župnišč, zato je razumljivo, da so imeli glavno besedo pri vzgoji mladine domači župniki. Učitelji so bili pokorni hlapci prvih, ter so morali učiti mladino v madžarskem duhu. Poleg cerkvenih šol je bilo vse do leta 1919 v Prekmurju še okrog 10 državnih šol in ena meščanska šola v Lendavi. Da bi čim hitreje zatrla slovenski jezik, je takratna fevdalna madžarska oblast v velikem zaletu, nenačrtno zidala šole enorazrednice. Te šole so imele edini cilj madžarizirati naše ljudi. Prvotno organizacijo šolstva je obdržala tudi prejšnja Jugoslavija. Šole so še v naprej ostale last cerkve in župnikov, država pa je plačevala zanje najemnino. Takratna protiljudska oblast je zasejala v Prekmurje tudi nacionalno mržnjo s tem, da je v madžarske vasi naseljevala slovenske koloniste. Ponovna madžarska okupacija (1941—1945) je v Prekmurju izbrisala vse slovenske šole ter (Nadalievanje na 2. strani) »OBMURSKI TEDNIK« — tednik za gospodarska, politična in kulturna vprašanja. — Lastnik in izdajatelj: Okrajni odbor OF Mareka Sobota, predstavnik Jože Vild — Ureja uredniški odbor. — Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota. Trg zmage 5. — Poštni predal 52 — Čekovni račun. Narodna banka Murska Sobota 641-00332-2. — Naročnina! celoletna 300 din. polletna 150 din. četrtletna 75 din, mesečna 25 din. - Izhaja vsak petek. — Tiska Mariborska tiskarna. Murska Sobota, 10. oktobra 1952 Stran 2 »OBMURSKI TEDNIK.« M. Sobota, 10. oktobra 1952 ZASEDANJE OLO V MURSKI SOBOTI (Nadaljevanje s prve strani) uvedla vanje neznosen šovinistični režim. Za obisk šol so skrbeli žandarji. Tudi sedaj je imel okupator svoj stari cilj — čim hitrejšo madžarizacijo Prekmurja. Ljudska oblast je takoj po osvoboditvi s velikim zaletom zaorala v zaostalo ledino. Sole so postale last ljudstva, ukinjenih je bilo 13 enorazrednic, več šol se je združilo, šole v večjih krajih Pa so postale kulturna središča. Ustanovljenih je bilo več nižjih gimnazij. Veliko pozornost in skrb je posvetila ljudska oblast vzgoji učiteljskega kadra. Madžarska manjšina je dobila svoje lastne šole in učitelje. Kljub vidnim uspehom pa stanje šolstva v Prekmurju se vedno občutno zaostaja za ostalimi predeli Slovenije. Sedanja organizacija razdrobljenega šolstva občutno ovira hitrejši razvoj, posebno tam, kjer se pouk še vedno vrši v starih, nehigienskih enorazrednicah. Ob združitvi okrajev D. Len. dava in M. Sobota je bilo sledeče stanje šolstva v Prekmurju: v lendavskem okraju so imeli 30 osnovnih šol s 3438 učen. ci in 79 učitelji (povprečje 44 učencev na 1 učno moč). Poleg tega je bilo v okraju 5 nižjih gimnazij s 730 dijaki, 3 šole učencev v gospodarstvu, delavski tehniki Industrijska šola. 1 dijaški dom in 1 vrtec V soboškem okraju pa je bilo 55 osnovnih šol s 5808 dijaki in 127 učitelji (povprečje 46 učencev na 1 učno moč). Nadalje je bilo v okraju 6 nižjih gimnazij, popolna gimnazija v M. Soboti, učiteljišče, ekonomska srednja šola itd. Torej skupno smo imeli 85 osnovnih šol s 9246 učenci in 206 učitelji (povprečje 45 učencev na 1 učitelja, poedini učitelji pa so učili tudi nad 70 otrok). Zaključni letni uspeh na osnovnih šolah je bil 75 %, v nižjih gimnazijah pa 61 %. Z združitvijo in ukinitvijo poedinih šol je stanje ob začetku leta sledeče: osnovnih šol je sedaj v Prekmurju 78, z 267 oddelki in 192 učitelji. Primanjkuje torej 75 učilnic in 47 učitejev. Zaradi pomanjkanja prostora se marsikje pouk vrši v drugih, neprimernih prostorih, kar občutno otežkoča realizacijo učnega načrta. Na 10 nižjih gimnazijah se je vpisalo okrog 1450 dijakov, kar dokazuje izredno zanimanje prebivalstva za vzgojo mladine. Vendar je tudi tukaj pomanjkanje učnih moči, saj bo treba dobiti še 9 novih. Šolska poslopja so na splošno stara in v zelo slabem stanju. Ponekod sploh nimajo primernih prostorov kot na primer v Turnišče, kjer le 10 oddelkov s 412 učenci, ki tudi nimajo šolskega poslopja, zelo slabo pa je stanje še v Bistricah Pincah. Bakovcih, Bogojini. G. Petrovcih. Rogaševcih, na Tišini, Črensovcih in drugod. Stranišča so v večini šol nehigienična, voda v vodnja- kih neužitna, učilnice temne in preutesnjene. V mnogih primerih pride na učenca le 2—3 m3 prostora, namesto 4 m3 kakor je za učenca predpisano. V poedinih učilnicah je natrpanih 50 do 70 učencev itd. To stanje narekuje temeljito reorganizacijo šolstva. POSTOPOMA BO POTREBNO ZIDATI NOVA, PRIMERNA Šolska poslopja, ki bodo odgovarjala sedanjim potrebam. Predvsem bo treba nove šole v Turnišču, na Bistricah in v Bakovcih. Za te kraje so že izdelani grobi načrti. Za zidavo Sol pa so potrebna precejšnja finančna sredstva, ki pa jih OLO nima na razpolago. Zato bo potrebna široka pomoč občinskih odborov in vsega prebivalstva. Da se da s dobro voljo marsikaj narediti so dokazali vaščani v G. Petrovcih in v Bakovcih, kjer so za nova šolska poslopja že izdelali opeko (v Petrovcih), navozili gramoz, sedaj pa zbirajo les in druga sredstva. Te možnosti imajo gotovo vse vasi In večji kraji v Prekmurju. Trenutno stanje narekuje še nadaljnjo zapiranje eno in dvorazrednic, kar pa v nekaterih krajih kot na primer v Ivanjcih in še v poedinih vaseh zadeva na odpor poedincev. Tem ljudem gre za nekaj metrov poti, ki jo bodo morali otroci narediti v vlije in boljše organizirane šole. Pri tem pa le malokdo pomisli, da bo v novih šolah njihov otrok hitreje na- predoval kot pa v starih enorazrednicah. Predloženi načrt reorganizacije šolstva, ki ga je izdelal Svet za kulturo in prosveto pri OLO v M. Soboti In ki ga je potrdila absolutna večina odbornikov, predvideva 13 nižjih gimnazij in to v Beltincih. Bakovcih, Bogojini, Cankovi, Črensovcih, Lendavi, Gradu, Gornjih Petrovcih, Murski Soboti. Veliki Polani, Rogaševcih, Tišini in Turnišču. Osemletke v Dankovcih, Dolini, Dobrovniku. Fokovcih, Gaberju ,Genterovcih, Kančevcih, Kibilju. Križevcih, Domajnševcih. Kuzmi. Markovcih, Puconcih, Srednji Bistrici, Šalovcih, Hodošu, Zenkovcih, in Prosenjakovcih. Kraji z osnovnimi šolami: Andrejci, Brezovci. Dokležovje, Dolenci. Gančani, Gederovci, Gerlinci, Gomilica, Hotiza, Ižakovci, Kramarovci, Krog, Kruplivnik, Kupšinci Lipa, Lipovci, Mačkovce Martjanci, Odranci, Pečarovci, Pertoča, Sebeborci Stanjevci, Trtkova, Vidonci. Vučja Gomila, Ženavlje, Melinci, in Dolnji Slaveči. Nadalje se bodo ukinile šole v 26 vaseh, ki pa bodo priključene v navedene višje organizirane šole v sosednjih vaseh. S predvideno reorganizacijo šolstva bo mogoče dokončno izbrisati madež zaostalosti, ki smo ga podedovali. Prav pa bo, da bodo o predvidenem načrtu široko razpravljali še občinski odbori in množične organizacije, saj se da še marsikaj spremeniti in izboljšati. BESEDA NAŠIH BRALCEV Dne 20. julija 1952 so na Moti pri Ljutomeru bile sektorske gasilske tekme sektorja Cven. Tekmovanja se je udeležilo osem okoliških društev, ki so poslala na tekmovanje svoje desetine. V navedenem tekmovanju je odnesla prvo mesto desetina iz Cvena kar je bilo tudi razvidno iz števila točk, ki Jih je objavil predsednik OGZ in iz članka v Obmurskem tedniku, dne 1. avgusta 1952. Toda glej čudo! Ocenjevalna komisija se je zmotila, ker ni upoštevala mnenje »rešitelja«, gasilske desetine Šalinci-Krištanci, ki je prispela na kraj tekmovanja šele po objavljenih rezultatih. Omenjeni je še isti dan zvečer z ostrimi besedami napadel poveljnika gasilskega društva Cven, češ da si desetina iz Cvena ni zaslužila prvega mesta pač pa tekmovalna desetina Šalinci-Krištanci. Seveda tem grožnjam gasilska desetina iz Cvena ni polagala resnosti, saj je bila zmaga pošteno priborjena. Kako Pa nas je presenetilo, ko smo prejeli okrožnico OGZ iz Ljutomera ki navaja, da pripada prvo mesto tekmovalni desetini Šalinci-Krištanci, ne pa Cvenu. Verjetno je navedeni gasilski funkcionar iz Šalinec kje v koruzi pri meseč eni pripisal svoji desetini manjkajoče točke! Mislimo, da je vsak nadaljnji komentar odveč! Le to bi še omenili, da take in podobne nepravilnosti razdiralno vplivajo na zdrav razvoj gasilstva, saj člani ne verujejo več svojim predstojnikom. Pozivamo OOZ, da razišče zadevo ter krivca, ki potvarja dejstva, pozove na odgovornost. Gasilci s Cvena Mali Ivan Pirečnik se je vrnil domov Po desetih letih se je vrnil domov k svoji materi, sestri, v svojo slovensko zemljo mali Ivan Pirečnik. Domovina ga je sprejela, vesela njegove vrnitve. Veličastni in prisrčni sprejemi, vse od trenutka, ko je prispel do Jesenic in vso pot do domačega Šoštanja, ganljivi prizori ob svidenju z domačimi, nepopisno veselje vseh, mladih in starih, nešteta darila in pozdravi malemu Ivanu in njegovi materi — vse to zgovorno dokazuje, kako zelo je čutilo vse slovensko ljudstvo in vsa Jugoslavija z materjo malega Ivana in zahtevalo njegovo vrnitev v naročje matere in domovine. Mali Ivanček se je vrnil. Postal je ljubljenec vseh nas, ljubljenec meščanov Šoštanja, ki vneto obljubljajo, da bodo dostojno skrbeli za njegovo bodočnost in mu tako skušali nadomestiti tisto, kar je v teh desetih letih zgubil v tujini. Prepričani smo, da bo res tako. Toplemu čustvu Pirečnikove mame ob vrnitvi sinka se pridružujejo tudi vse matere in ostali delovni ljudje iz naših krajev. O malokaterem dogodku se toliko razpravlja in pripoveduje, kot o zgodbi malega Ivana. Tudi delovni kolektivi, organizacije in ustanove Prekmurja pozdravljajo malega Ivana ob vrnitvi in mu prisrčno želijo: mnogo sreče pod rodnim krovom, dragi Ivanček. Postal si naš, tako naš, kot so naši vsi pionirji, naš mladi rod, kateremu kujemo veliko in lepo bodočnost. Številna podjetja in delovni kolektivi iz Murske Sobote so zbrali za malega Ivana več praktičnih daril, hranilnih knjižic z vloženim denarjem — vsega v vrednosti nekaj desettisoč dinarjev. Soboški pionirji pa ga vabijo, naj jih ob priložnosti obišče za kako urico. Svoje pozdrave k vsem dodaja tudi uredništvo »Obmurskega tednika«. Mali Ivan Pirečnik s sestro. Ves srečen, nasmejan in zadovoljen ogleduje kup daril iz raznih krajev domovine Po odprtih partijskih sestankih v ljutomerskem okraju Na odprtem partijskem sestanku ljutomerskih obrtnikov so živahno razpravljali o zadržanju nekaterih delavcev in grajali njihovo nediscipliniranost. Kritizirali so zadržanje bivšega upravnika čevljarske delavnice Benceka, ki je podcenjeval delavski svet in skušal uvajati v kolektiv diktatorske metode. Več kritičnih pripomb je padlo tudi na račun člana OPO Senčarja, ki se niti ni udeležil sestanka, Čevljarji so izrazili željo, da bi bilo umestno za delavnico dodeliti primernejši prostor v središču mesta. Po razpravi so izvolili novega sekretarja in sprejeli nekaj sklepov, med drugim za razširitev OPO in za boljše vzgojno delo med člani delovnega kolektiva. NA VINSKIH VRHOVIH IN V KERENČIČEVI ZADRUGI so predvsem razpravljali o liku komunista in pri tem grajali tudi posameznike, V Kerenčičevi zadrugi so grajali nesoglasja in prepire med nekaterimi člani Partije, kar je spravljalo sicer poštene zadružnike v napačne pojme o Partiji. Po drugi strani potem toliko bolj niso upoštevali resnične težnje množice zadružnikov po napredku, saj so na partijskih sestankih le sklepali, dalje pa glas Partije ni prispel. Pošteni komunisti so tokrat marsikaj povedali o ljudeh, ki so se vrinili v partijske vrste iz sebičnih namenov, da bi se tako lažje dokopali do raznih privilegijev. Razprtije med nekaterimi člani Partije pa so bile obenem razpoka, v katero se je lahko vtihotapil sovražnik, ki je našel najboljšega zaveznika v dvoličnežih, kakršen je Stanko Štrucl. Sestanek je razkril pred vsemi, od kod dobiva župnik pri Miklavžu svojo bojevitost v pridigah in napada vse one ukrepe, ki jih je hotela izvesti partijska organizacija v zadrugi. Partijska organizacija v Kerenčičevi zadrugi bo po tem sestanku gotovo zaživela pravo partijsko življenje, si okrepila svoj ugled med zadružniki in krepkeje delala z njimi za napredek zadruge. V partijskih vrstah ni prostora za omahljivce in dvoličneže. To je sprevidela tudi OPO v Kerenčičevi zadrugi in očistila svoje članstvo takih ljudi. Podobne stvari in pomanjkljivo vzgojno delo med množicami je ugotovil tudi odprti partijski sestanek na Vinskih vrhovih. Poudarili so tudi večjo potrebo vzgojnega dela med samimi člani Partije, študij marksističnega nauka, da bodo lažje razčistili svoje pojme o naši stvarnosti. OPO na Vinskih vrhovih je dalje premalo delala z mladinsko organizacijo, prav tako med ženami in posvečala premajhno skrb sprejemanju novih članov; dvoličnost nekaterih članov pa je celo odbijala nekatere mlade člane Partije, ki so prišli iz JLA. Zato so tudi komunisti na Vinskih vrhovih obračunali z dvoličnostjo in podobnimi primeri na zadnjem odprtem partijskem sestanku, kar bo gotovo izboljšalo stanje. V svoj program so vzeli tudi izboljšanje kulturnoprosvetnega dela in elektrifikacijo kraja. Po sodni obravnavi v Radgoni Kdo se skriva za obsojenim Jerkešem? Kdor je pred kratkim prisostvoval javni sodni obravnavi proti bivšemu poslovodji KZ Radenci Feliksu Jerkešu, se je moral nehote vprašati, kdo je pomagal obtožencu, da je tako daleč zabredel in oškodoval zadrugo za težka dva milijona. Razprava pred senatom radgonskega sodišča ni vrgla temno senco samo na obtoženca, temveč tudi na upravni in nadzorni odbor zadruge ter zadružnike, ki so premalo skrbeli za to, da bi bil njihov poslovodja pravočasno postavljen pod kap. Da smo konkretni! Na zatožni klopi je sedel človek, ki še nima 20 let. Ko je 12. januarja lanskega leta prevzel dolžnosti poslovodje zadruge, se ni nihče od zadružnih voditeljev vprašal, če bo ta mladenič zmogel odgovorne trgovske posle, ki zahtevajo celega in razgledanega moža. Tudi takrat, ko so bančni organi ugotovili napake v poslovanju in opozorili upravni odbor, da je treba mlademu poslovodji pomagati in ga bolj nadzorovati, so zadružni funkcionarji le sklepali, toda zgolj na papirju. Jerkeš je neovirano lezel v poslovne napake in grehe, ki so se letos marca končali v primanjkljaju 2 milijonov in 851 tisočev din. Če tej vsoti pribijemo še ono, kar si je Jerkeš prisvojil, naraste številka na 3 milijone, To je žalostna zgodba, ki jo bodo občutili vsi zadružniki. Zato je tembolj obsojanja vredna malomarnost zadružnega vodstva, ki je dopustilo, da je Jerkeš mrzlično nakupoval nekurantno blago in z njim napolnil poslovalnico. Ali so bili zadružni voditelji slepi, ko so v skladišču gnili in dognili poljski pridelki: 300 kg krompirja, 3000 kg zelja v gla- vah itd., ko to propadale salame, milo, lužni kamen? Nihče ni s prstom mignil, kaj še preprečil gospodarsko škodo, ki je grozila zadrugi! Da bi se bil kdo zganil takrat, ko je obtoženec nekontrolirano potoval po deželi, zapravljal zadružni denar, pozabljal knjižiti izkupiček v blagajniški dnevnik, površno pregledoval nakupljeno blago — bi ne bilo treba sodnika. Kako naj bi se računi ujemali, če pa v blagovno knjigo ni vpisal vsega nabavljenega blaga ali pa je nekatere račune dvakrat vknjižil? Tudi reklamacije ni nikdar poslal podjetjem, ki so mu poslala manj blaga kot je pisalo v fakturah. Razliko je zamolčal in blago vskladiščil. Tako je samo pri blagu, ki ga je poslalo neko podjetje iz Maribora, nastala razlika v znesku 240 tisoč din. Tudi pri kalkulacijah te je zmotil za 100 tisoč din v škodo zadruge. Večkrat je prodajal nekalkulirano blago, seveda po ceni, ki se mu je zdela najbolj primerna. Izkupiček, ki bi ga moral vsak dan poslati v blagajno Narodne banke, je hranil na svojem stanovanju v nezaklenjenem prostoru ali pa ga celo zaupal znancu Dobelčarju. Da so kopneli zadružni tisočaki, sl lahko mislimo. Tudi blagajna je poznala dva gospodarja: njega in vajenko. Vsak je imel ključ, vsak pa tudi oblast nad denarjem. Pa aktovko, v kateri je bilo 34 zadružnih tisočakov, je obtoženec zgubil, zato pa predrugačil račun, ki ga je dobil od ljutomerske poslovalnice državne založbe. Tako je k številki 1.185 pripisal številko 3 in hotel pozneje dokazati, da je izdal za pisarniške potrebščine 31.185 din. Svojim prija- teljem se je znal prikupiti, saj jim je dajal blago na kredo. Največ koristi je imel Karl Dundek, ki se ni samo sladkal s podarjeno čokolado in bonboni, temveč je svojega prijatelja oplel tudi za 23 tisočakov. Pa neka Zora, ki se je v poslovalnici pošteno oblekla in potem zbežala čez mejo v »obljubljeno« deželo! In naposled: Jerkeš je ponaredil podpise predsednika zadruge ter se tako dokopal do kreditov, katere je vtaknil v nekurantno blago, ki se je v velikih količinah nakopičilo, v poslovalnici. Nadzorni organi so pri pregledu poslovanja ugotovili, da leži na zalogi za 3.5 milijona din nekurantnega blaga, poleg tega pa je zadruga dolžna raznim upnikom blizu 8 milijonov. To so bili dokazi, ki jih obtoženec ni mogel ovreči! Roka roko umiva! Po tem receptu se je ravnal predsednik nadzornega odbora zadruge Štefan Raščan, sorodnik obtoženca, ki je tokrat na vprašanje sodnika, zakaj je zanemarjal svoje dolžnosti, odgovoril, da sploh ne pozna ostalih članov nadzornega odbora. Pa ne samo tol Svojemu klientu je celo podpisal zadolžnico za 1,5 milijona din in mu zagotovil, da bo ta denar povrnil, če bo zadruga zabredla v primanjkljaj. Tako se je Jerkeš z vednostjo zadružnih voditeljev čedalje bolj pogrezal v blato in v njem tudi obtičal. V obtoženčevi senci pa se skrivajo sokrivci, ki sicer niso bili kaznovani s 6 leti strogega zapora in povračilom nastale škode, so pa gotovo moralno odgovorni za nastale posledice. Ta proces pa je tudi pokazal, kam lahko zdrkne človek, če se čuti neomejenega gospodarja v zadrugi. Mar se iz tega procesa ne bi nekaj naučili tisti zadružni voditelji, ki še vedno zanemarjajo svoje dolžnosti in ne znajo biti budni nad početjem posameznih zadružnih škodljivcev? VREMENSKA NAPOVED za čas od 9. do 16. oktobra: V splošnem bo lepo vreme, zelo kratkotrajne ali celo krajevne padavine se pričakujejo med 9. in 11. in okrog 14. okt. KAJ PA ZADRUŽNI DOMOVI? Vzgledna dejanja nekaterih vasi, ponekod domovi še vedno v gradnji, drugod pa - razvaline Tu pa tam zasledimo tudi v našem listu kako vest o tem ali onem zadružnem domu. Najpogosteje pa so to poročila o zadružnih domovih, ki so že dograjeni in v katerih se že odvija pestro življenje naše vasi; manj pa slišimo in beremo o onih domovih, ki še vedno v resnici ne zaslužijo tega imena, ker jih takorekoč niti ni. Z razvalinami zidov ali s temelji, ki so zabetonirani že nekaj let sem, se pač ne more ponašati nobena vas. Pa poglejmo v nekaj vrstah, kako je z našimi zadružnimi domovi — dobrimi in slabimi. Na več kakor 30 gradbiščih so pred štirimi leti zapele lopate. Frontovci so vozili na gradbišča les, gramoz, opeko in ostali gradbeni material. Tudi sami so izdelovali opeko. Vas je tekmovala z vasjo, kdo bo prej postavil svoj zadružni dom pod streho. Neštetokrat niti ponoči niso prenehali z delom. In kdo se ne spominja, s kako vedrino so zadružniki-graditelji gledali na dom, ko je bil dograjen. Prenekateri zadružni dom je zrasel takorekoč čez noč. V treh, štirih tednih je zrasel od tal do strehe. Občudovali smo iznajdljivost in voljo graditeljev, ki so znali poiskati gradbeni material v okolnostih, ki so bile v tistih časih kaj trde. Kjer je bilo tako, so graditelji dosegli svoj cilj in danes že vidijo koristi takratnega dela. Zadružni dom — resničen ponos graditeljev in slika napredka vasi Oglejmo si nekatere od teh. Vaščani Grada, Čepinec, Ženavelj, Prosenjakovec so res lahko ponosni na svoje zadružne domove. Čepinčani ga s ponosom razkazujejo slehernemu, ki pride v to skrito goričko naselje. Zadružni dom v Čepincih je že dolgo resnično gospodarsko, politično in kulturno središče vasi. Iznajdljivost jih spremlja tudi zdaj, ko imajo že v celoti dograjen svoj zadružni dom. Pred meseci so nabavili kinoaparaturo, čepinska kmetijska zadruga, ki ima prav tako svoje prostore v domu, je znana po vsem Prekmurju, kot ena najboljših. Lep in velik je tudi zadružni dom pri Gradu. Tudi tu so pred kratkim nabavili kinoaparaturo. Marsikaj vedo povedati tudi vaščani Prosenjakovec, ki to se borili z neštevilnimi težavami, preden so spravili tvoj dom v tako stanje, kot je sedaj. Danes pa je zadružni dom v Prosenjakovcih v resnici središče vsega življenja in napredka vasi. V Beltincih je šlo v začetku in še kasnejša leta kaj trdo. Malo nerazumljivo ravno za Beltin- ce, kjer je tak dom potreben morda bolj kot kjerkoli drugje. Le s težavo so spravili sicer veliko zgradbo pod streho, nato pa je vse zastalo. Šele ko je resneje vzela gradnjo v roke kmetijska zadruga in nudila precejšnjo finančno podporo, je delo steklo dalje. Zdaj so že uredili zadružno dvorano, ki bo gotovo najlepša v vsem Prekmurju. Ravno te dni prvič nastopa na zadružnem odru domače IZUD z Ingoličevo »Mla- tilnico«. Vaščani Rakičana v začetku niso bili najbolj navdušeni za gradnjo; začeli so pa le in s precejšnjo pomočjo sindikata drž. posestva spravili zidove pod streho. Danes pa dobiva dom že kar prijetno lice in Rakičanci počasi toda vztrajno delajo naprej, dokler ne bodo zadnja dela končana. Tudi Črenšovčani imajo že kaj za videti. Škoda le, da še ni dograjena zadružna dvorana. Tako vidimo, da so našteti domovi in še nekateri več ali manj, že v ponos in veselje graditeljem; služijo tvojemu namenu. Kako pa tam, kjer gre počasneje? Marsikje so ugodno priložnost za dograditev doma zamudili, vendar pa sedaj razmišljajo o tem, kako bi nadoknadili zamujeno. Pri tem se skoraj povsod pojavljajo finančne težave, marsikje pa le spretno iščejo vire in upajo na kako pomoč. V Dolnjih Slavečih so začeli pozno. Uspeli so toliko, da so uredili zadružno trgovino in gostilno. Ostalo pa še čaka. Podobno je v Gradišču. Tudi v Černelavcih vse kaže, da pričnejo misliti o tem, da nedograjena zgradba še ni zadružni dom in da ne prinaša nobenih koristi. Trudijo se, da bi zgradbo čimprej opremili. Tišinčari se z delom do nedavnega res niso imeli s čim pohvaliti. Nepokrita dvorana je bila kaj lep plen vremenskim neprilikam. Občinski praznik pa je razgibal tudi delo okrog zadružnega doma; dvorano so pokrili, trdijo pa, da bodo tudi v ostalih prostorih nadaljevali z delom. Na Cankovi ima v domu svoje prostore le kmetijska zadruga. Vse ostalo pa še čaka. Podobno je v Kobilju, Doliču, Dokležovju, Kuzmi, Vel. Polani, v Bistricah in še kje. V vseh teh vaseh se najpogosteje postavlja vprašanje denarnih sredstev. Res je, da so ponekod kmetijske zadruge dale lepe prispevke za zadružne domove, prav tako pa se v nekaterih vaseh vse premalo zavedajo, da so ravno kmetijske zadruge v prvi vrsti doline pomagati gradnjo doma. (Nadaljevanje na 3. strani) M. Sobota, 10. oktobra 1952 »OBMURSKl TEDNIK« Stran 3 Nekaj zadružnih domov pa je kar na papirju (Nadaljevanje z 2. strani) »Kaj pa bo s temi zadružnimi domovi« — se vpraša marsikdo, ko ga pot zanese mimo razvalin začetega dela. Markovčani so z velikim hrupom začeli graditi zadružni dom, zadovoljili pa so se s temelji. Podobno je v sosednjih Budincih in Dolencih. Čudno sliko imajo na nekdanjem gradbišču zadružnega doma v Murskih Črncih. Na prvi pogled bi vsakdo presodil, da se v visoki travi skriva kaka srednjeveška znamenitost. Toda ne, to je gradbišče zadružnega doma, ki ga prerašča »zob časa« — v tem primeru bujno ščavje in podobni plevel, kateremu niti suša ni mogla do živega. Tako razvalino imajo tudi v Sotini. Strukovčani imajo srečo, da je njihovo gradbišče oddaljeno od ceste in tako ne pade vsakomur v oči. Nekaj stotov, cementa, ki so ga zabetonirali v temelje, to je vse, kar predstavlja zadružni »dom« v Strukovcih. Skorajda ni po- trebno na tem mestu znova pogrevati čudne zgodbe o zadružnem domu na Vaneči, ki imajo svojo zgodovino. Omeniti pa Je treba le še Križevce. Obsežna vas, dom pa tak kot v Strukovcih. Kaj le menijo tu množične organizacije in kako se drži pri vsej stvari kmetijska zadruga? Prenekatera vas ima še kup možnosti, da lahko dogradi svoj dom. Res je sicer, da je letos že zamujeno, toda zdaj je čas za trezno razmišljanje in pripravo vsega potrebnega, da s pomladjo delo steče po pravem tiru. Kjer se bo pokazala volja do dela, tam bo gotovo tudi upravičeno in uresničeno pričakovanje pomoči od drugod. Taka je približna slika, ki jo nudijo zadružni domovi v Prekmurju. Razveseljivo je, da so v mnogih vaseh že uvideli, kake koristi jim prinaša zadružni dom in da ti domovi v resnici postajajo žarišče napredka na vasi. Kjer pa tega še ni — posnemajte! ŠF PO PREKMURJU IN PRLEKIJI Frontovce martjanske občine čakajo odgovorne naloge O tem najbližjem koncu Sobote se piše bolj malo, čeprav je martjanska občina med najmočnejšimi v okraju in najbliže uredništvu. Človek bi sodil, da nič ne delajo, ker ni nič slišati o njih. Zadnji sestanek občinskega odbora Osvobodilne fronte pa priča, da je dela in nalog sicer na pretek, da tudi delajo; le glasu ne dajo od sebe, tako kot še marsikje. Zadnjič so se precej pomenili o dvigu kulturno-prosvetnega življenja na področju občine. Sklenili so, da bodo uredili lepo knjižnico v Martjancih. Pregledati bo treba — in urediti obenem — vse vaške knjižnice, knjige, ki jih je več enakih, pa zbrati na občinsko knjižnico. To nalogo je prevzelo kulturno-umetniško društvo v Martjancih. Za ureditev gledališkega odra v Martjancih pa bodo delili društvu 4000 dinarjev iz čistega dobička prireditev občinskega praznika. Tudi na gasilstvo je padla kritična beseda. Precej hrupa povzroča gasilska četa v Martjancih. Ugotovili pa so, da zadeva ne bo urejena tako dolgo, dokler gasilci iz Martjanc sami ne bodo vzeli resneje v roke svojih nalog. Občinski odbor OF se je zavzel za to, da bo v bodoče skrbel za tesnejšo povezavo med gasilskimi četami, kar bo gotovo v prid skupnemu delu. Vzgledno delajo gasilci iz Andrejec; krepko premagujejo težave in si zdaj postavljajo svoj dom. Kulturno-umetniško društvo v Martjancih je sklenilo, da bodo člani društva nastopili pri otvoritvi doma v Andrejcih s pestrim kulturnim sporedom. Pomenili so se tudi o bliža- jočih se volitvah v občinske ljudske odbore. Za volitve vlada veliko zanimanje, saj frontovci že sedaj presojajo, kdo je vreden, da jih bo zastopal v ljudski oblasti. Občinski odbor je pozval vse vaške odbore OF, naj sklicujejo zbore volivcev in skupno s predstavniki oblasti rešujejo vse tekoče probleme v svojem kraju. Ob zaključku so sprejeli sklep, da bodo odslej prirejali vsako leto letošnji podobne prireditve — občinske praznike, ki bodo merilo napredka in razvoja občine. GASILSKI DAN V LENDAVI V nedeljo je bil v Lendavi društveni gasilski dan — ob predaji novega gasilskega avtomobila gasilski četi v Lendavi. K svečanosti se je zbralo veliko število Lendavčanov in okoličanov. Po govorih in svečanem delu so gasilci skupno z enotami Protiletalske zaščite izvedli praktične vaje, ki so lepo uspele. Svečanosti so poleg predstavnikov Partije in oblasti prisostvovali tudi zastopniki Republiškega odbora gasilcev in ostalih množičnih organizacij. V popoldanskem kulturnem sporedu so nastopili člani SKUD »Miško Kranjec«, v prostorih hotela »Triglav« pa se je razvilo ljudsko veselje. PTUJČANI SO GOSTOVALI V LJUTOMERU Pred dnevi je v Ljutomeru gostoval ansambel okrajnega gledališča iz Ptuja. V zadovoljstvo številnih gledalcev, ki so napolnili dvorano v Domu kulture, je uprizoril Cezar v. Arnovo igro v treh dejanjih »Izdaja pri Novari«. Režiserju Petru Malecu kakor tudi igralcem je uspelo, da so pred ljutomersko publiko oživeli burne do! godke, ki so se okrog leta 1500 odvijali v deželi zlata in draguljev — v Švici. Močan vtis je napravil na gledalce režiser Malec v vlogi Ernija Turmana, pa tudi Anica Bajgotova, ki je nastopila v vlogi njegove žene Ameie, ni mnogo zaostajala. Nastopajoči so tokrat želi obilo priznanja pri ljutomerskih gledalcih, ki so izrazili željo, da bi jih še večkrat srečali na domačem odru, Današnjo številko »Obmurskega tednika« smo poslali tudi sindikalni podružnici »Gradis« v Šoštanju. Precej delavcev iz naših krajev dela na gradbiščih tega podjetja. Gotovo jih zanima življenje doma, zato smo prepričani, da se bodo z veseljem uvrstili med naše redne naročnike. STARŠI IN VSI PRIJATELJI MLADINE ! Od 18. do 18. oktobra prihajajte vsak večer ob 8. url v bivšo osnovno šolo, kjer boste slišali zanimiva vzgojna predavanja, in sicer: PONEDELJEK, 13. oktobra: Predšolski otrok bodi naša velika skrb. — Predavatelj: prot. Alojz Šonc. TOREK, 14. oktobra: Otroka smo dali v šolo. — Predavatelj: tov. Franc Hajnšek. SREDA, 15. oktobra: Starši so zadovoljni z uspehom — starši iščejo krivca. — Predavatelj: prot. J. Novak. ČETRTEK, 18. oktobra: Nekaj besed o tistih, ki jih nihče ne razume. — Predavatelj: prot. Franc Hajnšek. PETEK, 17. oktobra: Ponosni smo nanje. — Predavatelj: prot. M. Stanovnik. SOBOTA, 18. oktobra: Razgovor s starši. — Predavatelj: prot. Helena Senica. Drobne izpred sodišča ČE PRIDEŠ Z ZAKONOM NAVZKRIŽ — ta lahko doletijo neprijetnosti. Tudi Francu Rožmanu iz Lomanož pri Radgoni se je pripetilo tako. Svojčas je bil predsednik KLO Lomanoši. Sovaščanu Golobu Francu je „pomagal“ do otroških doklad, pa tudi pri odmert davka sta si bila kaj na roke. Golob je imel 30 tisočakov davčne osnove, ki pa je s pomočjo Rožmana padla kar na polovico, kasneje pa po iznajdljivosti Goloba ostala na desetih tisočakih. Zadevno potrdilo pa je podpisal v imenu poverjenika za finance Rožman sam. Sodišče pa Je pripisalo Rožmanu 7 mesecv zapora v pouk. ČEZ MEJO NE GRE ZLAHKA Trojka Gerič Anton, Smodiš Drago in Ritlop Ignac se je naveličala življenja v Jugoslaviji. Zahotelo se jim je pustolovščin v deželah, kjer se baje cedita mleko in med. Budnost naših varnostnih organov pa je preprečila pustolovščino že pri prehodu čez mejo pri Radencih. Vsi trije bodo nadaljevali pustolovščine v zapora — Ritlop 1 leto in 7 mesecev, Smodiš 1 leto in 5 mesecev, Gerič pa leto dni in dva meseca. VNET LJUBITELJ TUJE LASTNINE Je bil Merčnik Peter iz Vratjega vrha it. 15. Zaradi tatvine je že presedel 10 mesecev. Komaj pa je prišel v prostost, že mu je ponagajala izmikantska žilica — zapeljala sta ga 2 sežnja drv na državnem posestvu v Črncih. Vmes je posegla roka pravice; vnet ljubitelj tuje lastnine pa bo povrnil škodo in se pokoril dva meseca NAMESTO NA GOSTIJO — V ZAPOR •ta šla Pavlin Vladimir in Brenčič Silva; on ind. miličnik, ona natakarica. Oba sta dobro zaslužila, menila pa sta, da bo čez mejo bolje. Pavlin je pustil doma ženo s 4-letnim otrokom in hajdi z Brenči evo čez. Pa ni šlo vse po sreči. Poroko in gostijo v tujini so preprečili varnostni organi. O zadevi bosta razmišljala oba — vsak več kot eno leto — v zaporu. BOLJŠA DOMA ČRNA GRUDA, KOT NA TUJEM ZLATA RUDA pravi priljubljen pregovor. Vsi, ki ne verjamejo tega, se prej ali slej kesajo. Tako se je zgodilo tudi Valter Josipu in Pavlič Dragu. Oba sta bila zaposlena v Zagrebu. Željna tujih dobrot, pa sta jo mahnila čez mejo. Za kažipot je priskočil gostilničar iz Črešnjevec. Toda ni šlo vse po načrtu; vsi trije so jo primahali v roke graničarjev. Primerne nagrade v obliki let in mesecev tudi tu niso izostale. Koristen nauk vsem, ki ne spoštujejo lepega pregovora o domači grudi. DA JE TREBA SLUŽBO VESTNO IZVRŠEVATI nikakor ni šlo v glavo Časar Leopoldini. bivši evidentičarki iz Lomanoš. Sem in tja in iz davčne osnove 60.000 din pri Misja Franc in Elizabeti je nastalo samo 15.000 din — in Leopoldina je preskrbela Elizabeti pot do otroških doklad. V zahvalo pa je kasneje Elizabeta oskrbela za Časar Leopoldino pet mesecev bivanja v zaporu, zaradi kaznivega dejanja, ponarejanja uradnih listin NAJSTAREJŠE GASILSKO DRUŠTVO JE V VERŽEJU Po dolgem iskanju so se Veržejski gasilci vendarle dokopali po podatkov, ki dokazujejo, da so njihovi predniki ustanovili gasilsko društvo že pred 95 let Ta pomemben dogodek bodo Veržejci proslavili v nedeljo 12. t. m. Zbrali se bodo stari veterani m mladi člani društva ter nastopili pred množico vaščanov. IN DRUGOD? Člani gasilskega društva na Kapeli bodo slavili 20-letnico svojega dela v požarno-varnostni službi, Apačani pa bodo obudili spomine na pomembnejše dogodke v preteklosti, ki jo obeležuje 40-letno požrtvovalno delo čuvarjev ljudskega premoženja. V obeh vaseh bodo slavnosti in nastopi domačih in sosednjih gasilskih edinic. Savski gasilci pa bodo 19. t. m. slovesno dočakali novo motorno brizgalno. To bo ljudski praznik, kjer bodo nastopile tudi nekatere sosednje desetine. KLJUB SEDMIM KRIŽEM SE VEDNO POŽRTVOVALNO OPRAVLJA SVOJO SLUŽBO Pred dnevi je slavil sedemdesetletnico svojega življenja uslužbenec okrajnega ljudskega odbora v Ljutomeru tov. Mihol Šoštarič. Jubilant sodi med napredne živinorejce in organizatorje rodovniških živinorejskih društev v Veržeju in Križevcih. Že pred vojno in po osvoboditvi je bil večkrat nagrajen in pohvaljen zaradi uspehov, ki jih je dosegel pri vzreji plemenske živine simendolske pasme in v kokošjereji. Tudi sloves, ki ga je pridobil 'Veržejski živinorejski okoliš zaradi dobrih plemenjakov, je rezultat prizadevanja jubilanta in njegovih sodelavcev. Nad 20 let je uspešno opravljal službo mlečnega kontrolorja v Obmurju. V dneh ko so mu tovariši segli v roko, ga še vedno najdemo na odgovornem službenem mestu, kjer se barvi pred- vsem s selekcijo rodovniške živine. Niti 7 križev mu ni vzelo vedrine, veselja in volje do dela! Še vedno rad sede na kolo in obišče živinorejce, ki vidijo v njem svojega vzornika. Zato mu kot jubilantu kličejo: Prljateji, ostani še mnogo let med nami!« Spet prometna nesreča zaradi neprevidnosti šoferja Že tolikokrat preizkušeno pravilo, da ni dobro zaupati motornega vozila neizkušenemu vozaču, bo menda izučilo tudi upravnika ljutomerske opekarne. saj se je predzadnjo nedeljo na svoje oči prepričal, kaj lahko povzroči nevešča roka, ki upravlja z volanom. Kakor že večkrat poprej, je tudi tokrat naročil v obratu zaposlenemu ključavničarju Matjašu Valnarju, ki še ni opravil šoferskega izpita in nima oblastnega dovoljenja za opravljanje tega posla, naj sede za volan in v tovornem kamionu pripelje železni nosilec iz Stročje vasi. Matjaš je želji svojega upravnika rade volje ustregel. Ko se je ob pol deveti uri dopoldne vračal proti Ljutomeru. se je na cesti pred Koprivnikovo hišo izognil nasproti drvečemu avtomobilu in se pri tem zaletel v 82-letno ženico Marijo Dobranjščakovo, ki je stopala po desnem robu ceste. Žrtev je sunkoma padla na tla in se zaradi težjih telesnih poškodb onesvestila. Iz zevajoče rane na njeni glavi je curkoma lila kri, kolo od vozila pa ji je zlomilo nogo. Tudi po telesu je bilo opaziti podplutbe. Zaradi prevelike izgube krvi je njeno življenje v nevarnosti. Kritikom ,,Prleškega veselega teatra“ V 38. številki »Obmurskega tednika« je bila v članku pod naslovom »Via mala« na ljutomerskem odru objavljena pristranska kritika, ki je bralce napačno informirala o izvedbi prvega programa »Prleškega veselega teatra«. Nekaj besed našim kritikom. Najprej bi odgovorili »Gledalcu«, ki je zapisal, da gledalci niso zadovoljni z našo igro. Menimo, da ta trditev ni resnična, saj sta jo ovrgla smeh in odobravanje publike v dvorani. Vse točke našega prvega programa res niso bile kakovostno izvedene, vendar pa so bile nekatere izmed njih prav dobro odigrane. Spored za »Veseli teater« je težje sestavljati kot pa si to predstavlja »Gledalec«, ki tako dobro pozna »razprtije« v našem igralskem kolektivu. Zelo bi nas veselilo, če bi nam svetoval, kaj kvalitetnejšega naj bi igrali. Hvaležni mu bomo za nasvete, čeprav se bojimo, da bomo potem z njim vred spet ostro kritizirani. »Vüjecu Balažu«, kateremu ni ugajala niti ena točka našega programa, naj veljajo gornje "Besede. In naš zaključek: Najin kritikom in vsem nergačem, ki svoje brusijo pero, ponudimo recept brezplačen, da sicer si pomirijo: Vsak na svoje prsi bije, pometa svoje naj smeti, naj svoje pili umetnine, kot nase pilimo sami. Igralci. Prekmurski obrtniki so dobili svoj dom Pred množico Sobočanov in okoličanov so v nedeljo dopoldne predali svojemu namenu nov obrtniški dom v Soboti. Slovesnosti so prisostvovali tudi predstavniki ljudske oblasti in množičnih organizacij, dalje zastopniki Republiške obrtne zbornice, obrtne zbornice iz Maribora in drugi. Po uvodnih besedah predsednika Obrtne zbornice za okraj Sobota, tovariša Karla Juga in tajnika tov. Štefaneca, je spregovoril predsednik Okrajnega ljudskega odbora, tovariš Šabjan, ki je v svojem govoru orisal ta za prekmurske obrtnike tako pomemben dogodek. Z novim obrtniškim domom »o dobili prekmurski obrtniki dostojen prostor ne le za strokovno vzgojo obrtniškega naraščaja, temveč tudi prostor za kulturno in politično izživljanje našega obrtništva. Dom je bil zgrajen v razmeroma kratkem času, ob velikem prizadevanju večine obrtnikov. Nemalo zaslug za to imata požrtvovalni predsednik Okrajne obrtne zbornice tov. Jug Karel in tajnik tov. Štefanec. Ljudska oblast je prispevala za dom okrog 6 milijonov dinarjev, graditelji pa s hvaležnostjo omenjajo tudi ime starega borca za delavske pravice tov. Toma Brejca, zdaj člana CK KPS, ki ga predvsem prekmurski gradbeni delavci dobro poznajo. Prepričani smo, da bo novi obrtniški dom v Soboti docela služil svojemu namenu — razvoju obrtništva v socialistični Jugoslaviji. Sobota bo dobila tovarno za predelavo mleka v prahu Pred dnevi je bilo v Svetu za ljudsko zdravstvo in socialno politiko pri vladi FLRJ posvetovanje predsednikov in sekretarjev republiških koordinacijskih odborov s Centralnim koordinacijskim odborom za razdeljevanje pomoči organizacije UNICEF Na tem posvetovanju so med drugim sprejeli tudi triletni plan dela. Po tem planu bo dobila Murska Sobota tovarno mleka v prahu. Ta tovarna bo uporabljala za predelavo mleka v mleko v prahu predvsem samo posneto mleko, medtem ko izdelujeta podobni novi tovarni v Osijeku in Županju mleko v prahu iz polnomastnega mleka. Zmogljivost tovarne v Murski Soboti bo predelava 20.000 litrov mleka na dan. Poleg tovarne v Soboti pa bosta dobili nove mlekarne tudi Reka in Novo mesto, medtem ko bo ljubljanska mlekarna znatno razširjena. RAZPIS MESTA HIŠNIKA TD »Partizan« v Murski Soboti razpisuje mesto hišnika v Telovadnem domu v M. Soboti. Mesečna nagrada 2000 dinarjev, prosto stanovanje z razsvetljavo in kurjavo in pravica izkoriščanja vrta ob domu. Interesenti naj vložijo prošnjo na upravo TD »Partizan« v Murski Soboti. ZIDARJI, POZOR! Gradbeno podjetje »Gradis I. M. M. Šoštanj« potrebuje večje število zidarjev. Plača za kvalificirane zidarje od 40 do 55 dinarjev na uro in 100 dinarjev terenske doklade na dan. Prijave sprejema uprava »Gradis« v Šoštanju. TEDENSKI KOLEDAR Petek, 10. oktobra — Daniel Sobota, 11. oktobra — Samo, Emilijan Nedelja, 12. oktobra — Maksimilijan Ponedeljek, 13. oktobra — Rosica, Edvard Torek, 14. oktobra — Nedeljko, Just Sreda, 15. oktobra — Terezija Četrtek, 16. oktobra — Jadviga, Hedviga Petek, 17. oktobra — Mira, Marjeta Sobota, 18. oktobra — Luka Nedelja, 19. oktobra — Etbin, Peter Gibanje sonca: v petek, dne 10. oktobra vzide ob 6,11, zaide ob 17,27, dolžina dneva 11,16; v četrtek, dne 16. oktobra vzide ob 6,20, zaide ob 17,15, dolžina dneva 10,55. Gibanje lune: Zadnji krajec dne 10. oktobra ob 20,33; mlaj dne 18. oktobra ob 23,42. Spominski dnevi: — 10. oktobra 1920. eta je bil izveden krivični plebiscit na Koroškem. — 11. oktobra 1941. leta Je bila pod vodstvom Komunistične partije organizirana prva skupina makedonskih partizanov za borbe proti okupatorju. — 13. oktobra 1943. leta je I. bataljon Šercerjeve brigade v bojih na Pokojišču in Padžu pobil in ranil nad 30 belogardistov in Italijanov. — 15. oktobra 1844. eta je bil rojen slovenski pesnik Simon Gregorčič, nazvan „Goriški slavček“. — 18. oktobra 1941. leta se je pričela v Slavoniji narodna vstaja proti okupatorju. — 17. oktobra 1944. tata so bile borbe med skupino partizanov in Dekad sto madžarskimi fašisti pri Murski Soboti. — 19. oktobra 1942. leta so pobesneli gestapovci ustrelili v Mariboru 174 talcev. KINO SOBOTA predvaja od 10. do 12. oktobra amer. film „ZMAGA NAD TEMO". — Od 14. do 16. oktobra amer. film „BR0WNING0VA VERZIJA". Mladini neprimeren. KINO LJUTOMER predvaja od 10. do 12. oktobra ameriški film „G0SPA BOVARIJEVA". — 15. in 16. oktobra francoski film „MOLK JE ZLATO". KINO PROSENJAKOVCI predvaja v nedeljo, 12. oktobra, jugoslovanski umetniški film »PLAVI DEVET«. Predstava ob 14. uri. KINO GRAD predvaja v nedeljo, 12. oktobra, francoski film »CLOCHMERLE«. Dne 15, oktobra 1952 odpremo v Ljutomeru kemično čistilnico. Čistili bomo obleke in blago po ugodnih cenah. KROJAŠKA DELAVNICA Ljutomer, Prešernova 23 MALI OGLASI PRODAM ENOSTANOVANJSKO HIŠO v Murski Soboti, Poljska ulica 2. STANOVANJSKO POSLOPJE prodam po ugodni ceni. Vprašati: Drobnik, Ljutomer, Streliška 4. ZDRAVILA PROTI TBC prodam: 250 tablet Salicyliacila in 20 gramov Streptomycina. Naslov v upravi lista. DVE NJIVI dam v najem. Poizvedbe pri Ivančič, Ljutomer, Vrazova 9. SOBO IŠČE čez zimo predavatelj; par dni tedensko, mirna, separirana soba. Ponudbe na upravo lista pod »Tuji jeziki«. RAZVELJAVLJAM izgubljeno mesečno vozovnico za avtobus, glasečo se na ime Kozel Franc, dijak — veljavno za avtobusno progo Rogaševci— Sobota. Poštenega najditelja naprošam, naj jo vrne v gimnazijo v M. Soboti. MIRNA TOVARIŠICA išče opremljeno sobo v Murski Soboti. Za protiuslugo rada pomagam pri gospodinjstvu. Ponudbe na upravo lista pod »Mirna«. RADIOAPARAT »Kosmaj 50« prodam. Naslov v upravi lista pod »Kosmaj«. PROTI RAZŠIRJEVALCEM neresničnih vesti, da sem sam zažgal stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje v skupnem lastništvu z Majeričevo v Vidanovcih pri Ljutomeru, bom v bodoče podvzel kazenski postopek preko sodišča, na kar opozarjam vsakogar, ki širi take vesti. Josip Majerič, V. V. I. in upokojeni miličnik, M. Sobota, Gregorčičeva ul. 14. HARMONIJ v dobrem stanju ugodno prodam. Marija Vučko, Dolnja Bistrica 71, pošta Črensevci. KMETOVALCI, ZADRUŽNIKI! Ko pridete v Soboto, ustavite se v prodajalni TOVARNE POLJEDELSKIH STROJEV V naši prodajalni v MURSKI SOBOTI v Ivanocijevi ulici boste dobili vse kmetijske stroje in orodje kakor tudi nadomestne dele za stroje, ki jih rabite pri obdelovanju zemlje. Ne pozabite, strojne obdelovanje zemlje je mnogo laže in boljše. Pri nas pa lahko dobite stroje vseh vrst iz tovarn poljedelskega orodja v Mariboru, Osijeku, Zemunu in Novem Sadu. POHITITE, PRIDITE, KUPITE IN POVEJTE ŠE DRUGIM! Stran 4 »OBMURSKI TEDNIK« M. Sobota, 10. oktobra 1952 Janez Švajncer: (2) STRELI NA MEJI (Nadaljevanje) »Ne boj se, še prehitro bodo mimo mlada leta,« je dejal in odložil žlico. Razumela sta se v zakonu, tudi njegova mati je Lizo rada imela. Ko je Liza občutila pod srcem otročička, je izbruhnila vojna in Cmager je s prvo skupino moral zapustiti domači kraj. Liza je jokala, mati ga je prekrižala na čelo, toda nič ni pomagalo. Odšel je in se je vsa štiri leta boril po raznih frontah in preživljal dneve s tiho in vročo željo, da bi se nekoč vrnil domov. Njegova želja se je izpolnila. Vračal se je domov, toda samo z enim očesom. Ko se je ranjen prebudil iz nezavesti, je bil sprva vesel, da mu ne bo več treba na fronto. Toda ko so mu sneli obvezo in mu je bolniška sestra dala ogledalo, se je zgrozil. Kaj bodo rekli ljudje, kako me bo takega gledala žena, ga je zbodlo v srcu. Zajokal je, kakor je jokal takrat, ko je bil še otrok. Potem se je spomnil na dom in misel na ženo s prvorojenčkom Pavlom ga je napolnila s pogumom in spoznanjem, da se je vredno vrniti domov in ob ženi in otroku živeti, četudi bi bilo še tako težko. V šentpavelski vasi, kjer je živel Cmager, se ni zgodilo kdo ve kaj posebnega. Zimo je spodrinila pomlad, topel veter z juga je pobral lise snega, deta je bilo dovolj skozi vse leto, in v jeseni so viničarji polnili kašče svojim gospodarjem. Vas je ležala v predelu, precej oddaljenem od mesta Maribora. Na eni strani je s svojimi rodovitnimi hribi mejila na Avstrijo, na vzhodu se je kakor lijak odpirala proti Slovenskim goricam. Skozi to dolino je peljala vijugasta cesta, cestar pa je bil Majerič. Cmager ga je poznal že od mladosti. Skrbel je za red na cesti, odstranjeval je z železnimi grabljami vso navlako, ki so jo puščali rejeni voli in konji bogatejših kmetov in mršave krave manj trdnih gospodarjev. V poletnih mesecih je Majerič rad postajal v bližini krčme izven vasi. Krčmi se je reklo »Pri hruški, ker je slovela po dobrem hruškovcu, ki so ga vozili s kobanske Gare. Majerič je prežal na ugodno priliko, da s kakim znancem smukne za hip v gostilno. Ni se branil pijače. Dopovedal si je, da mu ne bi smeli biti nevoščljivi, če si je malo ugasil žejo. Vse, kar je slišal v gostilni in videl na cesti, je zvečer povedal doma svoji ženi. Ta je take vesti prekrojila po svoje in jih tople nosila dalje po vasi. Zaradi tega so prebivalci, če so slišali kaj neverjetnega in nemogočega, navadno rekli: »To si je mogel izmisliti samo Majerič!« Banovinski cestar Majerič doma ni imel zemlje, da bi bilo vredno o tem govoriti. Dobival pa je mesečno plačo za delo na cesti in to je že nekaj pomenilo. Sicer mu v mestu niso izplačevali vedno prvega v mesecu, toda zaradi tega si ni preveč belil glave. Vedel je, da bo nekega dne dobil, kar mu gre, poravnal bo lahko dolg za nakup živil pri trgovcu in nato začel spet delati z mislijo na novo plačo v prihodnjem mesecu. Majerič se ni zadovoljil samo z delom na cesti. Bil je tudi vaški brivec. Ob sobotah opoldne je zamenjal lopato in železne grablje za britev in škarje. Strigel je lase svojim znancem in bril najveljavnejše v vasi. Najrajši seveda gostilničarja Mačka, ker mu je pač poleg kakega dinarja postregel tudi s kupico vina. Saj ni vedel, če mu je dajal ostanke gostov ali mešanico. Z Mačkom sta se pomenila o vsem mogočem. Obirala sta domače ljudi, tudi tujce, če sta kaj vedela o njih, se jezila na vreme in obujala spomine na mlade dni. Včasih sta pazljivo poslušala drug drugega, včasih sta oba istočasno hotela govoriti. Seveda se je tudi zgodilo, da sta se sprla. To pa zato, ker se je Maček delal, kakor da ve on vse, Majerič pa nič. »Naj me vrag vzame, če ti res vse veš,« je tedaj navadno hotel reči Majerič, a je rajši molčal. Cmager je že kot otrok slišal govoriti o Majeriču. Zato si ga je dobro zapomnil. In še bolj zato, ker mu je mati rekla, da cestarjeva služba ni kar tako. Cestar zve mnogo več kakor drugi ljudje. Vsak dan je na cesti in najbolje ve, kaj se dogaja po svetu. Mimo njega potujejo pešci, bosi in v zakrpanih čevljih, denarja nimajo in se morajo zanesti na svoje podplate, cestar vidi tiste v kočijah ali na blazinastih sedežih v avtomobilih. »Tudi pismonoša je na cesti,« je ugovarjal materi. Ona je brezbrižno zamahnila z roko in ga poučila: »Pismonoša je kakor konj. Vsak dan mu oprtajo težko torbo preko ramen in nositi jo mora od hiše do hiše. Deli pisma in razglednice z voščili, prinaša pakete. Hiteti mora, da do noči izprazni svojo torbo. Lačen je in žejen. Cestar pa ima pred nosom gostilno. Ce se mu začne oglašati želodec, stopi tja. Že vonj po svinjski pečenki ga na pol nasiti.« Še ji je ugovarjal: »Gostilne so daleč narazen. Cestar se mora peči na soncu in je še bolj žejen. Pismonoša hodi po senci.« Ker mati nikakor ni hotela slišati o pismonoši, ki njim nikdar ni prinesel ničesar, se je tudi on ogrel za cestarja. Kadar ga je videl na cesti, je božal z očmi njegovo grebljico. Poslušal je, kako škrebeta po kamenju. Ko bi jo smel prijeti v roke. Šel bi z njo po cesti, da bi mati govorila sosedi: »Kako se mu podaja. Moj Franček je kakor rojen za cestarja.« Majerič mu je vedno pregnal takšne misli iz glave. »Kaj sl se zazijal, domov pojdi, da ne bo svinja preveč rila po gospodarjevi zemlji,« ga je nagnal. Vse je izvohal ta Majerič. Od daleč se je izogibal njihove koče, kdaj je ob nedeljah šel tam mimo. Z materjo ni dosti govoril, dokler je živel še oče, sta se navadno samo pozdravila in izmenjala nekaj besed. Veselic v vasi se Majerič ni udeleževal. Pogledal je v gostilno, ko še ni bilo godcev in drugih Ijudi, nato pa naslednje jutro, ko je bila veselica pri kraju. Nekateri so trdili, da Majerič že ve, kdaj je pijača najbolj poceni. Zjutraj pride in izpije, kar je ostalo v kozarcih. Pijače se Majerič ni branil, le plačevanja. Zato je prežal, kdaj bodo začeli v gostilnah kartati, igrati biljard ali kegljati. Tam vina ni manjkalo. Bilo ga je toliko, da se je lahko nakresal tudi Majerič. Zanj ni plačal nič, le domov grede se mu je kolcalo in marsikdaj je bruhal, ko se je vzpenjal v hrib ob zeleni ograji pokopališča. Spodnašalo ga je in lovil se je za grebljico. * Rojsova viničarija je bila videti kakor velika kopa sena. Koča z očrnelimi vrati, lesenimi križi v ozkih oknih, s hlevom in svinjakom pod eno streho, s katere se je v dežju cedilo na ilovnato zemljo, je bila prislonjena h gozdu. Ozka pot na zapadni strani se je strmo vila skozi grmičevje proti gozdni jasi. Tam je presekala kolovoz, te izgubljala v sadonosniku, ki ga pozimi sonce skoraj ni dosegalo, in dospela do potoka, za katerim se je začenjala državna meja. Ob potoku so stali beli mejniki. (Nadaljevanje sledi) PISMA VŰJECA BALAŽA Z VUJDRIMLAKE Oktober je že tu no bratva tüdi! — Jas sen svojo hitro oprava — pol cekra sen nabra s svojih zmržjenih brajd. Či bi hteja pozimi nekaj kislega piti, bi moga napraviti kak tisti zadrüžni »nepoznanec«, tan na Kogi, keri je ponoči bra f Požganovih goricah pa je koš z grozdjon vret pusta met trsjon, dere je virt začeja rüčati. Ne ven, ali si je na virtovo oznanilo že priša po prazni koš, drgači de toti ša na licitir. Ka lidje zaj vnemer grozdje kradejo, tobi jas še rázma. Ka pa jin tüdi listje diši, toga bogme ne bi človik verjea. Zgodlo pa se je tan f Starinovi vesi, ka so nekšemi kmeti nenaprošeni težaki že vdrugič pograblali listje f šumi. Virt je zaj oznana, či namenijo morti še ftretjo grablati, naj jemi to na znaje dajo, ka de jin lehko jüžino prnesa — najbole bi blo na ročici. Skoro tak kak tistemi virti pres listja se je godilo našin višišin požarnikon, dere so nosili tijanta v Zagrep nekši albun z lepimi podobami, ka bi ga dali bracki hrvacki gasilski zvezi za spomin na Prlekijo no prleške požarnike. Tan pa so ne najšli nikoga ot še višiših, ka bi jemi albun dali. Boginemilo so se te malo zašnofani zapelali nazaj gredečki f stari Varažl na nekšo gasilsko tekmovaje. Tan so vidli dosta višiših tovaršov, fsakši pa je meja teko letaja no gledaja, ka se ne je moga nihšče bar malo pobrigati za prleške soside. Lepi albun so lepo nazaj dumu prnesli, zaj pa se lehko sami gledajo, kak jan nova uniforma paše. Fale bi blo, či bi sploh duma ostali tak kak tisti pridni požarniki tan pr Negovi, keri so si že postavili gasilski dum pa ga namenijo na sprotuletje dokunčati. Fsikak pa bi blo še bole, či bi se zapelali ta gor f Koračice na gasilsko tombolo. Tan bi morti zadeli temo no dobli grozovitno vüčene bukvice ot živleja svetnikov, kere bi te lehko na svojih sestankih štendirali. Či so že požarniki šli v Zagrep, te so tudi lotmerški trgovci ne šteli duma ostati. Tudi uni so ga vdrapnoli tadoj. Štacune so lepo zaprli lidje pa so lehko hodili, napisof glejat. To pa praf za praf ne je nič novega, ven či se gda spotijo ka de treba sezvati sestanek te van glih tak napravijo, ven je bole, či lidje maje küpüvlejo. Toga se je nafčila tudi tista ženska tan s Cezajovec, kera je ne ven kekič pitala f štacüni za črevle z gumija. Zmiron so jo potroštali s ten, ka so pre že na štacijoni pa ka naj si pride drugi den pu jé. Drugi den ji je ena f štacuni povedala, ka so jih sploh ne dobli, drüga na cesti pa, ka so jih en den prle že fse odali. Temi se te ali pravi gvišna postrežba. Bole ti že postrežejo z glibajami, ven rasejo tote duma f fsakši šumi, ženske pa jih celo po hišah ponujajo za precik fal peneze. Či pa jih küpiš f štacüni, platiš taki 10 dinarof več samo za to, ka so jih s korpeca f kišto presipali. Praf za praf bi moga Človik na sodniji pitati, ali je to praf ali ne. Tan pa majo pre jako dosta dela, ven pozavlejo lidi celo že na otprte partiske sestanke f sobo Štev. 15, Morti bodo skoro dobli kakšo tožbo s Križevec, ge se pre na pošti na ürok boksajo, či nemajo drügoga dala. Či stojiš pret tisto kučo, lehko dobiš celo skledo čiste vode na novi gvant, kak se je to etan prpetilo nekšemi bogemi Hanzeki. Dosta dela in gvišno dajo lidje, keri se radi tožijo. Met jimi je tüdi nekši Človik tan z Brebrovnika, keri je že za fsakši mali špajs jako razžaljeni pa fsakšega sodniji prekda ali pa ga bar spravi tak daleč, ka da svojo besedo pret miklašofsko cirkvijo preklicati. To je gvišno maje lüštno, kak či te pozovejo slavit srebrno mešo, kak se je to etan prpetilo nekšemi dobremi pefci, keri drgači miklašofsko opčinsko kanclijo fura. Pr jüžini tan farofi je pre tak popeva, ka je leta hrüm po celi pürgi. Toti pevec se je lehko nadüva, ven je bija dobre vole. Maje dobre vole pa je zaj nehšče drügi. Totega več ne pistijo popevati v gradbenen odbori za zadrüžni dum, kerega do pres jega skorok dokončali pa še celo eletriko v jega napelali. Ja, ja, lepi časi so zaj nešternimi minili! Dere še je bija v zadrügi te je redija na ohišnici teko živine no fsega drügega kak prle, keri pa je bija bliže pr koriti, pa si je za fal peneze poprava kučo no štale trüdnih dnevof je blo itak pofsodik zadosta. Zavolo krüha so se gvišno ne svajüvali tak kak tan v Radgoni ge zadrüžna pekarna še zmiron odavle žemle po stari ceni, čiglih je mela že ot augusta dale faleša. Meni pa se zdi, ka nemajo najnč v Lotmerki faleših žemel. S peki je pač zmiron kriš, zato pa sen se jih že skorok f fsakšen pismi spota. Zaj pa sen se spota tüdi rdečega križa! Dere je lotmerški prosa okolik za svoj srečolof je doba v najvekši saboliji nekše bluze, kere so na sunci že skorok fso farbo zgübile — upravnik pa jin je hteja še fse knofe porezati. To se ve, ka so jemi jegove šekaste bluze pres knofof rajši nazaj dali — zato pa je meša sabolija lehko dala dva metra dobrega blaga. Čudni lidje so tüdi tan negi pr Ivanjševcih, ge je nekša puca rekla, ka neče biti pr rdečen križi, ven je to pre fčista farofško društvo. Potlan je še tisto večer popevala pobožne popefke pr kapeli na vesi. V naprednih Križefcih pa mislijo celo neki partici, ka jin ne treba biti pr toten koristnen drüštvi — zadosta ji pre, či platijo jihove žene tistih bogih 24 dinarof na leto. Bolše križnike najdeš v Noršincih. Tan so na svoji veselici celo nekši džesjazz vünsekali. Na plakatih pa si lehko bra, ka so tüdi prleški krapci vlüdno vableni. Nazadjo moren še povedati, ka sen nekin liden v Lotmerki zamera, dere sen napisa tak žalostno štorijo ot veselega terjatra. Žalostno je, čl ti drgači na špajse vdarjeni lidje fsakšo besedo tak jako zamerijo. Te so Van tan pr celsken terjatri fčista drügi lidje, ven pravijo v Lücki pravici opčinstvi no fsen kritikon: Bole te ojstri vi, bolši mo mi! Tak misli tüdi vüjec Balaž. Obratovalni čas v trgovskih in gostinskih obratih Potrošniki in delovni ljudje na podeželju se zadnje čase upravičeno hudujejo nad trgovci, ki samovoljno zapirajo trgovske lokale, ne da bi upoštevali zakonske predpise, ki določajo obratovalni čas v gospodarskih podjetjih. Ce obiščemo poslovalnice kmetijskih zadrug v ljutomerskem okraju, se bomo lahko prepričali, da je zapiranje lokalov pred določenim časom že prišlo v navado, seveda pod pretvezo inventur, potovanj, sestankov in podobno. Kdor je poznal podjetnost trgovcev v bivši Jugoslaviji, bi znali povedati, da takrat niso brez večje potrebe zapirali trgovskih lokalov. A danes? Kakor se trgovcu zljubi, tako pa je! Če mora kam po zasebnih opravkih, zapre trgovino in se požvižga na želje svojih odjemalcev, ki pridejo po več ur daleč v trgovino, da bi si tam nakupili potrebne stvari. Tako je v posameznih podeželskih poslovalnicah, toda ne povsod. Tudi v Ljutomeru so trgovci pred kratkim izobesili lepake, na katerih je pisalo: »Danes so trgovine zaprte!So pač vsi do zadnjega odražali na zagrebški velesejem, potrošniki pa, ki so prišli z dežele, so se morali s praznimi cekri vrniti na svoje domove. Da je bilo negodovanja na račun trgovcev, ni treba posebej omenjati. Potrošniki in upravni odbori kmetijskih zadrug bi morali bolj nadzorovati poslovanje v trgovskih lokalih, in se prizadevati, da bo trgovsko osebje vestneje izvrševalo svoje dolžnosti. Vsem, ki se ne držijo določenega obratovalnega časa v trgovinskih lokalih, je treba povedati, da njihovo početje škoduje ugledu naše trgovine in da je tudi kaznivo. Okrajni ljudski odbor v Ljutomeru je na zadnji seji izdal odlok, s katerim je določil obratovalni čas v gospodarskih podjetjih. Tako je med drugim določeno, da morejo biti trgovine odprte v maju, juniju, juliju, avgustu in septembru od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, v ostalih mesecih pa: trgovine z manufakturo, špecerijo in drugimi potrebščinami na področju Ljutomera, Radgone in Radenc od 8. do 12. ure in od 13 do 17. ure, trgovine z usnjem, železnino, steklom, barvami in podobnimi predmeti od 8. do 16. ure, vse ostale trgovine na podeželju pa nepretrgoma od 8 do 16. ure. V odloku je tudi določen obratovalni čas v gostinskih obratih. Hoteli, restavracije in gostilne v Ljutomeru, Radgoni in Radencih morajo ob delavnikih poslovati do 23. ure. ob sobotah, nedeljah in državnih praznikih pa do 24. ure; v ostalih podeželskih gostinskih obratih je določen obratovalni čas ob delavnikih do 22. ure, ob sobotah, nedeljah in državnih praznikih pa do 24. ure. Ljudski odbor je ugodil želji uprave zdravilišča Slatina Radenci in dovolil, da sme trajati obratovalni čas v njeni kavarni ob delavnikih do 24. ure, ob sobotah, nedeljah in državnih praznikih do 1. ure zjutraj, v zdraviliški restavraciji pa vsak dan do 24. ure. Okrepčevalnice na področju okraja so lahko odprte od 7. do 20. ure. Gostinski obrati ne smejo biti odprti pred 5. uro zjutraj, treba pa jih je odpreti najkasneje do 7. ure zjutraj. Kakor je že zgoraj rečeno, je treba določbe omenjenega odloka tudi v praksi uresničevati. Da pa se bo to zgodilo, so dolžni za to skrbeti tudi potrošniki in nadzorni organi. DOPISNIKI, PREBERITE! Ne pozabite, da bo v nedeljo 12. t. m. ob 9. uri dopoldne v Ljutomeru sestanek vseh članov kluba. Vabljen! tudi ostali sodelavci našega tiska in tovariši, ki bi želeli sodelovati. Popoldne pa bomo obiskali Vrazov dom na Cerovcu in se ustavili pred Miklošičevo rojstno hišo, V slučaju slabega vremena bo sestanek prihodnjo nedeljo ob istem času. Klub dopisnikov pri OO OF Ljutomer Kaj boš storil z zemljo, ki jo ne moreš obdelati ? Kmetje, ki nimajo dovolj delovnih rok, živine, strojev in drugih sredstev za obdelavo zemlje, lahko del svojega posestva dajo v najem kmečkim delovnim zadrugam, zadružnim gospodarstvom in ekonomijam. Najemninski pogoji so za kmeta zelo ugodni, saj lahko obdrži toliko zemlje, kolikor jo bo lahko obdelal, zadrugi pa da le odvišno zemljo. Najemnino za oddano zemljo določita pogodbenika, t. j. zadruga in kmet, ter v pogodbi označita medsebojne obveznosti. V pogodbo je treba zapisati, koliko znaša najemnina in za katero dobo veljajo pogodbene obveznosti ter označiti številko oddane parcele. Danes navadno sklepajo pogodbe tako, da se pogodbenika sporazumeta in določita najemnino za dobo enega leta, potem pa izračunata, koliko pšenice je mogoče kupiti za dogovorjeno vsoto. Samo en primer: Kmet da zadrugi 5 ha orne zemlje za dobo 6 let. Za prvo leto sta se pogodbenika dogovorila, da znaša najemnina za to zemljo 15.000 din. Ce upoštevamo, da stane kg pšenice 18 din, potem dobimo za gornjo vsoto 833 kg pšenice. Najemnina za oddano zemljo bo potemtakem znašala vrednost 833 kg pšenice, kar pogodbenika označita v pogodbi. Iz tega sledi, da je najemnina za oddano zemljo odvisna od cen pšenice na trgu. Kmet, ki odda zemljo v najem zadrugi, pa ima tudi druge ugodnosti. Tako mu ne bo treba plačati davek za oddano zemljo. Ce pa bo dal zemljo v najem zasebniku, mu davek ne bodo odpisali, temveč bo moral poravnati davčne obveznosti za vso površino zemlje. Da si bo- mo na jasnem! Zemlja, ki jo da kmet v zadrugo, bo intenzivneje obdelana in izkoriščena, saj je na večjih površinah laže kolobariti in uporabljati stroje, pri čemer bo tudi proizvodnja večja, proizvodni stroški pa manjši. Kmet pa, ki odda zemljo zasebniku, jo še bolj drobi in prepušča ročnemu obdelovanju. Rezultat: manjša proizvodnja, večji proizvodni stroški. Zato poslednji ukrep kmeta ni v skladu z naprednim gospodarjenjem, marveč le ovira za napredek v kmetijstvu. Naši oblastni organi bodo morali biti bolj budni do kmetov, ki zavirajo napredek v kmetijski proizvodnji. V naših vaseh še vedno najdemo ljudi, ki izkoriščajo malega in srednjega kmeta (izredno neugodni najemninski pogoji: delitev pridelka na pol, prekomerne delovne usluge, ki jih zahtevajo večji kmetje itd.). Zlasti še to velja za davčne organe, ki so do sedaj take primere večkrat spregledali, namesto da bi od večjih kmetov zahtevali plačilo davka za vso zemljo, ne glede na to, kdo jo obdeluje ali kdo koristi pridelke. S tako prakso bo treba prenehati in odločno preganjati vsako izkoriščanje človeka po človeku. I. H. TELESNA VZGOJA IN ŠPORT sindikalni Športni dan v soboti V počastitev VI. kongresa KPJ je bilo preteklo nedeljo v Soboti izvedeno tekmovanje med člani sindikata iz Ptuja, Ljutomera in Sobote. Tekmovanje je organiziral OSS Sobota. Ves dan se je odvijalo tekmovanje med posameznimi ekipami, ki je bilo kar dobro organizirano. Skupno je tekmovalo 122 tekmovalcev, kar je vsekakor lepa številka. Predpoldne so se pomerili odbojkarji. Srečanje med Ptujem in Ljutomerom se je končalo z zmago Ptujčanov, ki so odpravili svojega nasprotnika z rezultatom 15:5 in 15:11. Naslednje srečanje med Soboto in Ljutomerom se je končalo z zmago Sobote: 15:11, 15:7. V zadnji tekmi so Ptujčani premagali Sobočane z rezultatom 15:7, 15:13. Prvo mesto je tako zasedla ekipa Ptuja, drugo Sobota, tretje pa Ljutomer. Srečanje šahistov je prineslo prepričevalno zmago ekipama Sobote, ki sta zasedli prvo in drugo mesto. Tretje mesto so dosegli šahisti Ljutomera. Tudi v namiznem tenisu je ekipa Sobote zasedla prvo mesto. Drugo mesto je pripadlo Ptuju in tretje Ljutomeru. V kegljanju so imeli največ srečo Ptujčani, ki so dosegli prvo mesto. Druga je bila Sobota. Ljutomerčani v tej disciplini niso nastopili. Popoldne se je tekmovanje nadaljevalo v streljanju in nogometu. V streljanju so popolnoma prevladovale ekipo Sobote. Prvo mesto je dosegla Sobota I. z 249 krogi, drugo Sobota II. (Mlekopromet) z 220 krogi, tretje mesto Sobota III. (Lendava) s 197 krogi, četrto Ptuj in zadnje Ljutomer. V zmagovalni ekipi so streljali: Gerlec, Kmetec, Orešnik, Krenos in Ferenčič. Najboljši je bil Gerlec z 79 krogi, drugi Kmetec 61 krogov in Orešnik, 60 krogov. Tekmovanje v nogometu, ki se Je odvijalo na Igrišču NK Mure, je prineslo prvo mesto Ljutomeru, drugo Ptuju in zadnje Soboti. Rezultati so bili: Ljutomer : Sobota 3:0, Sobota : Ptuj 2:1 in Ptuj : Ljutomer 3:1. Končni zmagovalec je Sobota z 18 točkami, drugo mesto je pripadlo Ptuju s 11 točkami in zadnje Ljutomeru s 5 točkami. NOGOMET Črni dan za muro in nafto ALUMINIJ : MURA 8:3 (2:2) Moštvo Mure je v nedeljo gostovalo v Strnišču in doživelo nepričakovan in visok poraz od tamošnjega Aluminija. Že v začetku prvega polčasa je enajstorica Aluminija prišla po krivdi Murine obrambe v vodstvo z dvema goloma. Do konca polčasa Je uspelo napadalcem Mure rezultat izenačiti, toda na igrišču le ni Slo po sreči. Ko je v začetku drugega polčasa Mura dosegla tretji gol in tako prišla v vodstvo, je kazalo na uspeh. Toda kmalu zatem je Aluminij dosegel štiri zaporedne gole, s čimer je bila usoda Mure zapečatena. Moštvo je zapustilo Strnišče z visokim porazom. Tega nepričakovanega poraza Mure no opravičuje dejstvo, da v moštvu iz upravičenih razlogov niso nastopili Klepec, Zelko in Pavličevič. Moštvo kot celota je zaigralo skrajno slabo. Obramba je bila na trenutke popolnoma zmedena, tako da so imeli napadalci Aluminija kaj lahek posel. Prihajali so brez posebnega truda pred vrata Mure, kjer jo bil tudi Skalar nemočen, saj iz neposredne bližine streljanih žog ni mogel ubraniti. V obrambi je bil izrazito slab Antalič. Tudi napad svojih vrst ni znal povezati, čeprav so se poednici trudili. Gole za Muro so dosegli: Horvat, Fujs ter Sečko. Za Aluminij: Repič 3, Berlič 2, Kučara 2 in Kmetič 1. Tekmi je prisostvovalo nad 400 gledalcev. Igro je vodil sodnik Božičev iz Maribora. NAFTA : KLADIVAR 2:3 (2:0) Po računih na papirju je prevladovalo mnenje, da bo Nafta na domačem igrišču imela lahek posel s Celjani, posebno po zadnjem porazu, ki ga je Kladivar dožviel na lastnem igrišču proti Železničarju. Toda pomlajeno moštvo Kladivarja je že v prvem polčasu doseglo dva gola. V drugem polčasu je uspelo domačem izenačiti, toda po krivdi obrambe so Celjani dosegli tretji gol in s tem zmago. Pred 800 gledalci je sodil Glavič iz Maribora. Dober nauk za obe moštvi: žoga je krogla, zato ne podcenjujte nasprotnika! S. F. ŽE VESTE, da je v založbi »Savinjskega Vestnika« v Celju izšla knjiga »ŽIVI ZID«. Knjiga opisuje pohod 14. proletarske divizije na Štajersko. Knjigo je napisal udeleženec pohoda Šercerjevec Stane Terčak. To pomembno dokumentarno gradivo, ki je pisano zelo živahno in napeto, je na koncu pisatelj podkrepil še s kronološkim pregledom pohoda in nekaterimi dokumenti. Bogatijo jo pa vsekakor številne jedkanice akademika Božidarja Jakaca, ki je knjigo tudi opremil. Cena v platno vezani knjigi je 320 din, na belem (finem) papirju pa 400 din. Knjigo lahko naročite pri upravi »Savinjskega Vestnika«, Celje, poštni predal 123. POPRAVEK! V 38. številki našega tednika smo v članku »Prometna nesreča, ki je skoraj zahtevala žrtve« pomotoma poročali, da se je neprevidnost Mlinariča že drugič maščevala. Pravilno se ta stavek glasi: Z istim avtomobilom se je Mlinaričev predhodnik zaletel v železniške zapornice pri Radgoni. Ni pa to bil Mlinarič!