TRGOVSKI LIST Časopis asa trgovino, Industrffo in obrt. p> Pfcročnina «a Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za */i leta 90 Din, za ‘/« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plata ln toži se v Ljubljani. BfoinlAtvo in upravnlitvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri post hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon št. 30-69. Uto XVI. V Ljubljani, v soboto, dne 29. aprila 1933. štev. 50. (fOspodtosUa kcucain htywinsUa Pocociia iu^astovansUe^a delegata Ivan pac- tamcntacni Uonfac Odlično poročilo predsednika francoskega parlamentarnega odbora g. Landryja nam živo dokumentira, da pomeni današnja doba postopno likvidacijo — ali da citiram poročilo ekspertov za londonsko konferenco — »nevarnost popolne paralize svetovne trgovine in vedno rastoče gospodarske izolacije narodov«. V tej splošni ekonomski vojni je položaj agrarnih držav južnovzhodne Evrope Posebno težaven. Dočim so si mogle kolo-nijalne države z razvojem svojih kolonij zagotoviti tržišča vsaj za glavni del svojih industrijskih izdelkov in izvore za nabavo potrebnih sirovin in deloma tudi živil, dočim so se nadalje mogle visoko razvite industrijske države severozapadne Evrope združiti na lanskoletnih konferencah z regionalnimi sporazumi v enoto z določenim gospodarskim programom, ostaja problem obnove gospodarstva agrarnih držav, tudi Se se združijo v veliko skupino, še naprej nerešen. - Trije glavni vzroki težke situacije Tri momente treba zlasti podčrtati, ki »o predvsem povzročili sedanjo paradoksalno situacijo, da so konzumenti celih narodov pri vseh ogromnih količinah nago-milanih živil, sirovin in fabrikatov obubožali v tej meri, da si ne morejo nabaviti mnogokrat niti najnujnejših poti ebščin. Trgovinska politika je krenila na pota, ki narode med seboj le oddaljujejo in od-bljajo. Cilji, metode in sredstva povojne trgovinske politike so bila zelo raznovrstna. Različne so bile bariere uvoznih carin, različna vsebina klavzul največje ugodnosti in različna tudi druga sredstva, ki so se uporabljala za zaščito lastnih ekonomskih interesov. Osnovna karakteristika in rdeča nit vse politike pa je medsebojno nezaupanje, ki postaja vedno večje in ki Povzroča, da skuša vsakdo okrepiti le lastno gospodarstvo in kriti lastne potrebe le l domačo nacionalno produkcijo, zmanjšati uvoz in istočasno forsirati izvoz. Pri tem se čisto ignorira stara resnica, da eno izključuje drugo. v Že med vojno, posebno pa po vojni opažamo ogromno povečanje industrijske in *grarne produkcije po vsem svetu, zlasti v Čezmorskih državah. Tehnika gre svojo zmagoslavno pot naprej in premaga vse °vire, ki se ji stavijo nasproti. Razvoj in Pocenitev transportnih sredstev sta omogočila, da so se neizmerne površine novih ozemelj odprle prometu in pričele kultivirati. Povečuje se kultivirana površina, povečuje hektarni donos, znižujejo produkcijski stroški na način, ki do temelja menja vso situacijo. Njihov pritisk na evropska tržišča postaja vedno močnejši in položaj za agrarne države južnovzhodne Evrope vedno težji, ker niso te bistveno iz-premenile niti kultiviranih površin niti načina proizvodnje. V kolonijah nastaja industrija, ki krije dobršen del lastne potrebe. Vsled monopolizacijc zunanje trgovine, carinskih in drugih zaprek so izgubile industrijske države cele kontinente prejšnjih odjemalcev. Tako so za večino n ustrijshih proizvodov produkcijske naprave •Perdimenzionirane, a gradijo se še vedno nove, ki bodo še bolj preplavile svet s svojimi proiZvodi. A že danes ne more obubožam svet konzumirati teh produktov m to neglede na vse druge ovire. V tej anarhični situaciji se pojavlja Bahteva po organizaciji produkcije in reglementa- ciji izmenjave proizvodov. Pri industrijski produkciji je ureditev produkcije za posamezne glavne predmete z mednarodnimi sporazumi izvedljiva. — Takšni sporazumi tudi že obstojajo. Niso sicer absolutni, ker so zasnovani večinoma na zasebni inicijativi, a dela znatno število outsiderjev proti sporazumom. Med prednosti teh sporazumov spada določevanje produkcijskih kvot, konzumnih področij in razdelitev izvoznih prebitkov. Senčna stran teh sporazumov pa je, da ovirajo in eliminirajo vsako konkurenco, ki bi bila v korist konzumenta. Ti sporazumi bi morali zato nuditi potrebno jamstvo, da bodo interesi konzumentov zadostno zaščiteni, da pa tudi ne bodo ovirali normalnega razvoja in napredka. K vsem tem momentom se pridružuje še tietji moment prehod k agrarizmu in intcnzifikaciji kmetijske proizvodnje, ki se zlasti pojavlja v industrijskih državah Evrope in ki stremi za tem, da se vse možnosti agrarne proizvodnje v lastni državi do skrajnosti izkoristijo in da se s tem potreba uvoza agrarnih proizvodov čim bolj zmanjša. Vpliv tega avtarkičnega pokreta se mnogokrat podcenjuje. Danes je dal že praktične rezultate, o katerih še pred leti nihče ni mogel sanjati. Stomilijonske žrtve, ki so jih v ta namen izvršile države, niso bile torej zaman. Nahajamo se sredi te razvojne faze, katere posledice čutijo najbolj agrarne države. Industrijskim državam se je posrečilo doseči ravnovesje med poljedelsko in industrijsko produkcijo in je industrija prevzela breme višjih cen za živila domačega izvora, ki so bile posledica težjih produkcijskih pogojev, trgovinska politika pa je uporabila vsa sredstva, da zaščiti to domačo agrarno produkcijo z vsemi administrativnimi sredstvi, katerih je bilo dovolj na razpolago. Večina držav hoče to stanje še izpopolniti, nihče ne kaže volje, da bi ta razvoj ustavil in pričel z gospodarsko razorožitvijo. Pa tudi ustavitev sama še ne bi pomenila remedure. Treba bi bilo opustiti to smer in se vrniti nazaj v normalnejše odnošaje. Ali pa je sploh mogoče, da bi se kdo odločil na tak korak? Ali se Ottawa in Ouchy moreta kopirati drugod in s kakšnim uspehom? Odgovor ni negativen in praktične izkušnje dokazujejo, da je treba v tej smeri nadaljevati naše napore. V referatu predsednika Landryja se posebej povdarja dvoje sredstev, ki se jih poslužuje trgovinska politika, da ž njimi vpliva na promet izmenjave blaga. To je kontingcntiranjc na eni in omejitve deviznega prometa na drugi strani. Posledice kontingentiranja Razlogi, ki so vodili do kontingentiranja, so različni: Predvsem so v trgovinskih pogodbah omogočili carinski kontingenti, da se je dovolila pogodbeni državi posebna ugodnost in popust na carini, kar se ni hotelo brez protikoncesij dovoliti tretjim državam. V tem primeru pomeni kontin-gentiranje derogacijo klavzule največje ugodnosti, prakticirano enkrat javno, drugič tajno s pristankom, pa tudi brez pristanka zainteresiranih pogodbenih držav. To se je pojavilo tako pri državah z omejeno, ko tudi pri onih z neomejeno klavzulo. Povojne trgovinske pogodbe so omogočale uvedbo režima uvoznih in izvoznih omejitev in prepovedi, ker so predvidevale možnost izrednih odredb za izredne prilike. Čeprav je veljala prvotno ta klavzula kot katastrofna, se je pričela s pričetkom splošne anarhije najširše tolmačiti za povojne razmere sploh. Ona omogoča uvedbo monopolov in drugih upravnih ukrepov proti uvozu in sicer večinoma brez posebnega predhodnega postopka. Ideja kontingentiranja, ki je stremila tudi za tem, da z uravnoteženjem preskrbe, z vzdrževanjem ravnovesja med nacionalno produkcijo in uvozom — in ki je bila prvotno bazirana na ohranitvi obstoječega stanja — je postala naenkrat mobilno sredstvo za forsiranje in zaščito domače produkcije. Tipična karakteristika trgovinskih povojnih pogodb je kratkoročnost. Večinoma so enoletne, a mnogo se jih je odpovedalo še pred tem rokom. Akcija izziva reakcijo, zaščitni ukrepi represalije. Pri reviziji trgovinskih pogodb, pa tudi sicer se uvozni kontingenti zmanjšujejo v razmerju, kakor je napredovala domača produkcija, oziroma kakor se jo hoče forsirati. Sistem kontingentiranja je vzel klavzuli največje ugodnosti pretežen del vsebine in praktičnega pomena in svet se vrača na tip kompenzacijskih in recipročnih pogodb. Praktično izvajanje kontingentiranja je dokazalo neverjetno iznajdljivost uvoznih držav, ki te kontingente prakticirajo. Dovoljeni kontingenti se v praksi izkažejo največkrat kot ugodnosti, ki so le teoretične vrednosti, ki jih ni mogoče izkoristiti. Pod pretvezo, da gre za varovanje stabilnosti cen na domačem trgu, se odrejajo kontingenti mesečno ali tedensko, razdelitev pa vežo na formalen postopek, uvoz zahteva le čez določene obmejne prehode, da je postala izvozna trgovina posebno poljskih pridelkov, ki podlegajo kvarjenju, skrajno tvegana in nesiguma. Avtomatična posledica vsega tega je zmanjšanje uvoza, kar je, kot vse kaže, tudi končna želja vseh onih, ki prakticirajo kontingentiranje. Preferencijalni kontingenti, ki so jih dosegle agrarne države za nekatere glavne poljske pridelke, niso mnogo popravili situacije. Marža carinske koncesije je bila večinoma nezadostna in ni omogočala poljedelcu in izvozniku primerne nagrade. Tudi se je nanašal preferencijal na čisto nezadostno število predmetov. So pa preferencialni kontingenti edina pot, po kateri bi mogli doseči največ praktičnih uspehov in koristi. V vladajoči psihozi nezaupanja se pojavlja kot neposredna posledica veliko tezavriranje plačilnih sredstev in velike deviacije v prometu zlata. Da čim bolje zaščitijo nacionalno valuto pred nastajajočimi potresi v svetovnem gospodarstvu, so skušale države s posebnimi zaščitnimi ukrepi ohraniti svojo plačilno bilanco čim bolj v ravnovesju. Kontrola deviznega prometa se v prvi dobi pojavlja z namenom, da pride za vsako nakazilo v tujino primerna protivrednost v državo. Pozneje pa postaja devizna kontrola eno najbolj izdatnih sredstev za regulacijo uvoza. Promet inozemskih sredstev se centralizira in za vsak uvoz je potrebna odobritev inozemskih plačilnih sredstev. To omogoča, da se pričenja potreba in nujnost uvoza praktično ocenjevati, posebno tam, kjer ni dovolj plačilnih sredstev na razpolago, da bi se ugodilo vsem zahtevam. Klasificirajo se potrebe in krije v prvi vrsti uvoz sirovin, polfabrikatov in obratnih sredstev, dočim se uvoz drugih izdelkov omejuje, da bi se tako dosegel čim večji prebitek izvoza in z njim moglo zadostiti finančnim obveznostim države. Posledica tega je vedno večji padec obsega zunanje trgovine in zato se more popraviti situacija šele tedaj, ko se bodo finančne obveznosti prilagodile splošni situaciji gospodarstva in plačilni sposobnosti držav. Padec cen agrarnih proizvodov je zmanjšal za 40 do 50 #/o dohodek kmetovalcev. Ker kmetovalci niso mogli v istem tempu in razmerju zmanjšati svojih produkcijskih stroškov, je postala bilanca poljedelske produkcije pasivna. Pri izvozu z neznatnimi izjemami ne dosežejo cen, ki bi pokrile produkcijske stroške. Vsled zmanjšane možnosti izvoza postaja ponudba na notranjem trgu tako znatna, da se niti v notranjem prometu ne morejo vzdržati cene, ki bi odgovarjale produkcijskim stroškom. Poizkusi, da se z uvedbo izvoznega monopola in s subvencioniranjem vzdržijo višje cene, so že pri pšenici povzročili mnogo preveliko obremenitev prebivalstva in državne blagajne, da bi se mogli uporabiti še za druge predmete. Mnogi izvozniki sadja niso mogli v preteklem poletju vsled padca cen kriti niti transportnih stroškov. Izkupiček za gozdne proizvode je minimalen. V takšni situaciji se kmetovalec avtomatično izključuje kot konzument industrijskih izdelkov, ker nima denarja, da bi si jih kupil, pa naj jih še tako potrebuje. Dokler so samo carine ovirale izvoz, si je skušal kmetovalec pomagati s tem, da je s povečano količino skušal doseči vsaj približno isti uspeh, kakor ga je dosegel pred padcem cen. Kontingentiranje in devizna kontrola sta tudi to onemogočila. Obseg zunanje trgovine je v agrarnih državah nazadoval na dobrih 30 % prejšnjih let, nacionalni dohodek pa za svojih 50 do 609/». Dočim je bilo poprej za anuitelno službo potrebno samo 15 % deviz, ki jih je dajala izvozna trgovina, je vsled padca njenega obsega porastla ta potreba na 50 •/«. Ker pa se znaten del inozemskega obračuna vrši po kliringu, potrebuje od razpoložljivih deviz država za anuitetno službo nad dve tretjini deviz. Situacija postaja že nevzdržna in mora neizogibno voditi k odlaganju plačil za tuje dolgove. Glavni dohodek plačilne bilance so bile pošiljatve izseljencev, ki so vsled industrijske krize v Ameriki tekom par let padle na eno tretjino, dočim zaslužek od trgovinske mornarice in od turizma za agrarne države skoraj ne pride v poštev. In vendar so vse te države solventne ter imajo dovolj zalog blaga, dovolj agrarnih proizvodov in sirovin, s katerimi morejo plačati svoje obveznosti, če se jim da prilika, da jih vnovčijo. Poviševanje carin v državah srednje Evrope in sistem kontingentiranja in deviznih omejitev, nista imela za posledico samo to, da agrarne države ne morejo vnovčiti svojih proizvodov in poravnati svojih obveznosti, temveč je vsled tega padla tudi uporaba industrijskih izdelkov iz držav srednje in zapadne Evrope. Tako so industrijske države s preveliko zaščito svoje agrarne produkcije samo oslabile naravna tržišča za svoje industrijske fabrikate, kar gotovo ni mogel biti njihov interes in kar gotovo ni bil njih namen, ko so začele svoj avtarkični pokret. Drag««« Gerielj: 0 f%ccosHW/i našemu le^nc^a um/(^za lil. Izvozno trgovino treba bolj koncentrirati Brez dvoma je sedanja gospodarska kriza že vsled svoje dolgotrajnosti ena največjih, kar jih je v zadnjem stoletju preživel svet. Vsled te krize, raznih deviizniih omejitev ter tudi politike izoliranosti, ki so jo vedno bolj pričele izvajati posamezne države, so vsi trgovski posli nad vse nazadovali. Cim manj pa je bilo poslov, tem bolj ostra je postajala konkurenca in mestoma že naravnost ubijajoča. Vse to je imelo za paeledtico, da je moralo marsikatero podjetje likvidirati in da je ta žalostna usoda zadela celo stara in vpeljana podjetja. loda «*kon vrstitve velja še vedno in tako bo prav gotovo tudi po sedanji depresiji prišla doba novega gospodarskega napredovanja. Zato se mora vsako podjetje že sedaj z zaupanjem pripravljati na bodočnost. A pogoj je, da se čisto osvobodi stare metali tete iz pravkar pretekle dobe ia da gleda realno na svet, ki nas ob- Qd/ua,pta5&kjC' Sočftts k roža. Svet se danes s hitrim korakom spo-polnjuje in zlasti še na gospodarskem polju. Poleg tega se je spremenila tudi mentaliteta konzumen ta, ki išče danes že direktnih stikov s producentom. Na drugi strani pa je sdruiev&nje produkcije v velikih prodornih organizacijah zelo spremenilo pogoje, zlasti za zunanjo trgovino. Izr popolnitev transportnih sredstev je nadalje povečala področje vsem trgovinam, čemur se tydi mora trgovec prilagoditi. Ves tempo v gospodarskem življenju se je nad vse dvignil. V zada jih lotih se je tudi okrepila tendenca vedno večje koncentracije velikih prodajah organizacij, ki skušajo prodreti čim bolj naglo in skoraj direktno v maso konzunjjMjtov in povečati njih kupno voljo. Prav tako pa m vrši tudi koncentracija produkcije, ki se organizirana v velikih družbah vedno bolj uveljavlja v zunanji trgovini. Zlasti pa sta dva problema, ki zahtevata, da ju je treba čim preje rešiti /in sioer: kako sviimU posle in kako čim bolje organizirati prodajo v tujini. Izvoz, posebno čez- (Zd/tfapticMji morski, odviai od čim cenejših in čim bolj prožnih prodajnih organizacij, ki bi pri večjem obsegu mogle tudi »nižati režijske stroške, da bi se s tem znižale tudi nabavne pene industrijskih izdelkov. Ze kratek pogled na našo lesno industrijo y Sloveniji nam pokaže, da obstoji ta voiSla«wia iz malih In sredoljih ter kvečjemu večjih podjetij. Velike lesne industrije Slovenija nima, dasi so mnoga njena lesna podjetja tehnično in upravno vzorno organizirana. V splošnem pa imamo le podjetja, ki bi »e šele združena v večje in daiM^ojim gospodarskim razmeram odgovarjajoče organizme, mogla čisto uveljaviti. Zveza 4ee#ih industrijskih podjetij v Sloveniji za izvoz v tujino bi šele mogla združiti vse energije iin paralizirati ono konkurenčno borbo, ki povzroča padec cen in s tern škoduje vsem lesnim producentom in vsej lesni trgovini. Samo taka zveza pa bi tudi naogla povečati slovenski lesni izvoz, ki bi se moral vršiti čiun bolj direktno in čim bolj prost vseh birokratih nih ovir. Zlasti pa bi se morala združiti podjetja, ki teže k enemu skupnemu središču, produkcijskemu ali prodajnemu. Taka koncentrirana podjetja bi vodila vse trgovsko poslovanje in nadzorovala tudi industrijsko obratovanje. Na takšni podlagi zgrajena lesna industrija bi gotovo z uspehom konkurirala na tujih trgih, si ohranila že pridobljene postojanke in si osvojila novih. Te gospodarske enote, v katerih bi bilo osredotočeno vse trgovsko delo udeleženih podjetij, hi istočasno dajale potrebna navodila za popolnejše izdelovanje blaga, za sestavo sorti me n to v in za drugo manipulacijo, zlasti z ozirom na potrebe čezmorskega trga. Večja skrb za (lobro izdelavo lesa je danes tem bolj potrebna, ker so lesni trgi v Italiji in v Levanti, ki so bili pred nekaj leti skoraj izključno le konzumenti slovenskega lesa, danes preplavljeni od najrazličnejših drugih dobaviteljev, da more naš les vzdržati konkurenco na teh trgih le, če je njegova izdelava čim bolj perfektna. Poleg tega pa je mogla tuja konkurenca prodreti na te trge tudi zato, ker je vsled dobre organizacije mogla nuditi nižje cene, ugodnejše plačilne pogoje in ker je bila vsled svoje večje koncentriranosti tudi v drugih pogledih močnejša. Iz vseh teh vzrokov je danes položaj za slovensko lesno iadustnijo in trgovino težavnejši, ko preje. Vseeno pa je treba braniti svoje postojanke in se boriti s tujo konkurenco. To pa je mogoče le, če se združijo mala in srednja lesna podjetja v krepke in trgovsko na višini stoječe organizme, ki bodo tako močni, da bodo mogli konkurirati tudi z močno in dobro organizirano tujo konkurenco. Upoštevati je nadalje, da mala podjetja ne morejo v zadovoljivi meri sledila raznim gospodarskim pojavom, ki vplivajo na trgoviioo, ker ne prenesejo stroškov za dobro organizirano informacijsko in propagandno službo. V gospodarskem oziru je današnja doba doba stremljenja po močnih koncentracijah in to stremljenje prodira vedno bolj nevzdržno. Dozdevna nasprotstva interesov in pretirano zaupanje nekaterih v lastno trgovsko sposobnost morejo sioer otežkočiti koncentracijo podjetij, ali zadržati je ne morejo, če hočejo ostati podjetja konkurenčna. Pri ustanavljanju takšnih gospodarskih enot, ki naj bi se imenovale kakorkoli, bi bilo treba za vsak kraj ugotoviti, katera podjetja naj se združijo in kateri praktični momenti zahtevajo zidružitev. Uprava teh novih gospodarskih enot bi morala biti čim bolj enostavna, da bi bili novii organizmi prožni in hitri. Na čelu teh gospodarskih enot bi morali biti v stroki izvež-bani možje, ki bi morali imeti tudi za vodstvo novih enot potreben osebni ugled. Razdelitev dobav bd se vršila v okrilju •novih enot na podlagi kvalitativne in kvantitativne sposobnosti posameznih podjetij. V takšnih gospodarskih enotah združena slovenska lesna industrija iin trgovina bi bila tehnično in trgovsko na višini in bi na tujih trgih nastopala kot enotna in zato močna organizacija. Tako organizirana trgovina bi mogla imeti tudi povsod svoje zastopnike in bi bila v direktnem stiku s konzumenti. Marsikatero težko izgubo, ki so jo doživeli slovenski izvozniki, bi mogla ta nova organizacija preprečiti. Koncentracija nudi vsem' interesentom same koristi in pri koncentraciji ostane producentom poleg industrijskega še trgovski dobiček, ki je bil dosedaj večinoma last tuji;h posredovalcev. S postopno koncentracijo slovenske lesne industrije in trgovine je treba izvesti organizacijo našega lesnega izvoza, ker le tako bo mogoče, da sedanja kriza ne zaseka našemu lesnemu izvozu preglobokih in pretrajnah ran. Gospod minister trgovine in industrije je izdal odlok, da se mednarodnemu vzorčnemu velesejmu, ki se bo vršil od 3. do 12. junija t. 1. v Ljubljani, prizna čisto gospodarski značaj. Na podlagi odloka istega ministra se smatra XIII. Ljubljanski velesejem kot službeno priznana razstava v smislu § 94 pravilnika za izvrševanje zakona o zaščiti industrijske svojine od 1. maja 1928. Po tem so še nepatentirani predmeti industrijske svojine, razstavljeni na tem velesejmu, zavarovani s pravico prvenstvo od dneva razstavljenja. GOSPODARSKI SVET MALE ANTANTE Češkoslovaško zunanje ministrstvo je izdelalo načrt pravil za gospodarski svet Male antante, ki bo posvetovalni organ stalnega 'sveta Male antante. Gospodarski svet bi bil imenovan že sredi prihodnjega meseca. Vsa gospodarska vprašanja bodo najprej predložena v pretres temu gospodarskemu svetu in po njegovi odobritvi bodo predložena stalnemu svetu Male antante v rešitev. Torej sredi maja dobimo gospodarski svet Male antante. Kdaj pa dobimo gospodarski svet Jugoslavije, ki bi moral tudi gospodarskemu svetu Male antante določati smernice njegovega dela? Med. dr. IVO RAKULJIČ-ZELOV javlja, da se je z univerzitetne ženske klinike v Grazu, kjer se je specijaliziral in vršil službo asistenta pri dvor. svetniku prof. dr. Knauerju, presolil v Ljubljano IN ORDINIKA ZA OPERATIVNO GYNEK0L0GIJ0 (ZENSKE BOLEZNI) IN PORODNIŠTVO s 24. aprilom t. 1. na Miklošičevi cesti 34, I. nadstr., od 9. do 11. in od 16. do 19. ure. Telefon 20-25. Tludacska Uanfe-cenca Na inicijativo bana dr. Marušiča se je vršila v četrtek rudarska konferenca, ki naj bi našla pota, kako pomagati zlasti rudarjem v revirjih TPD. Na konferenci so podali delavski zastopniki obširno spomenico, v kateri je podrobno opisan položaj delavcev, zlasti z ozirom na vedno manjša konzum premoga in vsled tega nastalih redukcij. Posebno zadnje redukcije so silno prizadele delavstvo in ves okraj in je odpomoč nujno potrebna. Delavci zahtevajo, da se te redukcije odlože vsaj za poldrug mesec. Leta 1927., ko je bil položaj v premogovni industriji najugodnejši, se je porabilo za železnice l-45, za industrijo 1‘19, za parnike 018 in za domači zasebni konzum 0‘23 milijonov ton premoga. Vsa produkcija pa je znašala 4 milijone ton, od katere je skoraj polovica (1’9) odpadla na premogovnike TPD. Od 220 rudnikov, ki jih je v Jugoslaviji, je v stalnem obratu 112, med njimi pa jih je le 14 s produkcijo nad 100.000 ton. V ozki zvezi z gospodarskim in socijalnim življenjem ožje okolice so le rudniki TPD, ki tudi skoraj edini zaposlujejo poklicne rudarje. Težak ni le položaj nezaposlenih delavcev, temveč tudi zaposlenih, ker je na mesec le še 13 šihtov, dočim jih je bilo še pred kratkim 17. Po odbitku vseh dajatev prejme rudar povprečno največ 348 dinarjev na mesec, kar ni zadosti niti za prehrano rodbine. Pri razdelitvi konzuma premoga bi se moralo na vsak način upoštevati najprej in v največji meri premogovnike, od katerih dela odvisi blagostanje celih okrajev in šele mnogo kasneje premogovnike, ki niso v nobeni pravi gospodarski zvezi z ožjo okolico, pa čeprav so državni. Šele polagoma bi se smelo dovoljevati državnim rudnikom večje dobave. Delavski zastopniki so po pravici po-vdarjali, da bi morali tudi državni premogovniki gledati na to, kako bi se zaposlili poklicni brezposelni rudarji iz trboveljskih revirjev. Konferenca je nato imenovala posebno komisijo, ki bo v revirjih samih proučila ves položaj. * Rudarjem treba na vsak način pomagati. Res pa se jim pomaga le, če se jih zaposli. Da bi bila zaposlitev v rudnikih mogoča, je le malo verjetno. Treba torej najti drugo zaposlitev. Ali ne bi mogla dati tako zaposlitev gradnja nujno potrebne obsavske ceste? Nujno potrebujemo novih cest in zlasti nam je potrebna dobra cestna zveza z Zagrebom, ker bi ta znatno povzdignila naš notranji tujski promet, a je tudi iz drugih razlogov nujno potrebna. Graditev ceste ob Savi, vzporedno z železnico, bi mogla hipoma prinesti vsem krajem v revirjih TPD zaposlitev in s tem rešitev iz najtežjega stanja. Ali res ne bi bilo mogoče pričeti s to gradnjo? Gd/tiaptcM&kjC' DEFICIT NAJVEČJE ITALIJANSKE TRGOVSKE HIŠE Naj večji italijanski koncern trgovskih hiš (bazarjev) La Rinascente je zaključil lansko poslovno leto z izgubo 12 in pol milijona lir, dočim je imel leta 1931 013 milijona lir dobiuka. Od celotne izgube odpade 10 milijonov na odpis vrednosti blaga v zalogi, dva in pol milijona pa na dejansko izgubo. La Rinascente ima delniško glavnico 45 milijonov lir, obligacijski dolg podjetja pa znaša 47 'milijonov lir. Družba ima 50 podružnic v Italiji. Zastopniki Male antante so na razorožit-veni konferenci predlagali, da se progla- > si kot osnovno načelo razorožit vene kon- < vencije odklonitev sile in v zvezi s teni nedotakljivost pakta o Društvu narodov. Roosevelt in Macdonald sta se sporazumela, da treba zvišati vse cene iin odpraviti vse ovire v zunanji trgovini. Tezavri-rani denar bo treba spraviti v promet. Splošno carinsko premirje naj bi se proglasilo za časa svetovne gospodarske konference, kakor predlagajo v Wasliingtonu zbrani gospodarski strokovnjaki. Program svetovne gospodarske konference naj bi po rezultatu wash;ngtonskih pogajanj obsegal tudi te točke: ureditev vojnih dolgov, mednarodno nadzorstvo nad razoroževanjem in mednarodno sodelovanje po Briandu-Kellogovem paktu. Zedinjene države Sev. Amerike bi pri reševanju vseh teh vprašanj aktivno sodelovale in tudi pni nadzorstvu, da se Nemčija ne bi bolj oborožila. Revizija mej pa ne bo predmet razgovorov na londonski konferenci in je torej Herriot v vseh glavnih političnih vprašanjih uspel. Tvrdka Singer šivalni stroji d. d. se je preselila v Kranju v Kokrško predmestje štev. 51., v hišo gospe Omerza (puškama) nasproti Narodnega doma. Francija bi takoj vkorakala y Italijo, če bi ta napadla Jugoslavijo. Tako je opozoril franc, ministrski predsednik Mussolinija, kakor pišejo poljski listi. Bolgarska vlada je prepovedala proslavo prvega majnika. Rodni, skoraj vsakodnevni politični umori v Sofiji se nadaljujejo. V zadnjem času so posebno aktivni protogerovisti, ki so pred dnevi zopet ubili nekega mihajlovi-sta. Bivši predsednik romunske vlade Mamiu je odstopil kot predsednik nacijonalne za-raniistične stranke, ker se ne strinja a. politiko vlade. Rumunska vlada je sklenila, da se razpuste narodno-socijalistične organizacije. V zvezi z nemškimi narodnimi socialističnimi organizacijami so namreč rumunski narodni socijalisti povzročili krvave protiži-dovske lizgrede. Napetost med Rusijo in Japonsko se je zlasti po uspešnih pogajanjih med Kitajsko in Japonsko zelo poostrila. Japonci že prevažajo čete, kanone in letala v severno Mandžurijo. Tudi sovjeti koncentrirajo svoj$ čete ob kitajski meji. V kitajski provinci Šikijang so se uprli mohamedanci, baje na pobudo sovjetskih emisarjev. (Na Kitajskem je 50 milijonov mohamedancev.) Nizozemska vlada je demisijonirala iin je kraljica sprejela ostavko. Pri španskih občinskih volitvah, ki pa so bile le delne, so dobile vladne stranke 3959 občinskih svetovalcev, vse opozioijo-nalne stranke pa 7878. Med opozicijonalni-mi strankami pa ni nobenega edinstva. Tudi rame evangeljske cerkve bi hoteli hitlerjevci izenačiti in združiti vse cerkve v »Zvezi nemških evangeljskih cerkev«. V Mecklenburgu - Schweninu je celo ta-mošnji ministrski predsednik kratkomalo postavil drž. komisarja na čelo tamošnje cerkve, a je bilo to imenovanje od osrednje vlade razveljavljeno. Šel jeklenih čelad v. Seldte je vstopil v nar. soc. stranko, I. podpredsednik Dtlster-berg pa je moral odstopiti, ker je bil v opoziciji proti narodnim socijalistom. Narodni socijalisti pripravljajo velikanske svečanosti za proslavo prvega majnika. Med perzijsko vlado in angleško petrolejsko družbo je prišlo do sporazuma, ker je petrolejska družba znatno povečala delež Perzije pni čistem dobičku družbe. V zvezi s sporazumom se opaža naraščanje protisovjetskega kurza v Perziji. Trgovci zahtevajo odpoved trgovinske pogodbe s sovjeti. Kongres slovanskih zdravnikov se bo vršil v septembru v Poznanju. Novo tovarno za kvas ustanovi v Mariboru g. Ludovik Gerkman. »Našička« je popolnoma vrnila angleško posojilo v višini 200 tisoč funtov in sicer je posojilo odplačala z blagom. deHatdvo- STANJE NARODNE BANKE Po izkazu z dne 22- aprila se je od zadnjega izkaza spremenilo stanje Narodne banke tako-le (vse številke v milijonih dinarjev): Podloga se je povečala za 1-2 in sicer v glavnem v zlatu in v tujih devizah, do-čim so se valute zmanjšale za 5-5. Vsa kovinska in devizna podloga zuaša sedaj 1,932-9 milijonov Din. Devize, ki ne spadajo v podlogo so se povečale za 5*1 na 14-4. Vsota kovanega denarja v srebru in niklu je narasla za 25-6 na 204-1. Posojila na menice in vrednostne papirje so se povečala za 4 4 na 2.335-8. Prejšnji predujmi državi so se povečali ^ 0-4 na 1.812-5. Začasni predujmi glavni državni blagajni so ostali neizpremenjeni in znašajo 600. Vrednost nepremičnin je narasla za 0-79, razne aktive so se zmanjšale za 009, vrednost rezervnega fonda pa se je povečala za 0-01. Obtok bankovcev se je zmanjšal za 73-1 na 4.430-6, kar je dosedaj najnižji obtok bankovcev. V zvezi s tem pa so se dvignile obveze na pokaz in sicer za 80-1 in znašajo sedaj 1.031-7. Obveze z rokom znašajo skupno 1.263-3 tol '8o se povečale od zadnjega izkaza za 2-16. Razne pasive so večje za 28-5 milijonov dinarjev. Skupno zlato in devizno kritje se je tanjšalo od 35-40% na 35-38%. * Predsednik upravnega »veta Creditan-stalt, Louis Rothschild je odstopil in bo na njegovo mesto imenovan sedanji avstr, tinančni minister dr. Weisenhofer, ki je vsled tega že podal demisijo. Sprememba v vodstvu zavoda je posledica sporazuma, ki je bil končno vendarle dosežen aied avstrijsko vlado, ozir. vodstvom Cre-ditanstalt ter tujimi upniki. Hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun so so v letu 1932. zmanjšale v ma-djarskih donamih zavodih za 155 milijonov pengov. Roosevelt je dobil od senata pooblastilo, da smo kovati srebrn denar v neomejeni množini. Čisti dobiček bolgarske Narodne banke znaša za 1. 1982 31-9 milijonov levov proti milijonov v 1. 1931. Španska banka bo dala v promet nove bankovcev po 25 pezet, ki bodo imeli sliko Calderona de Barca. Nadalje bodo prišli v promet srebrniki po 2 in 1 požeto ter nikljasti drobiž po 25 stotink. Angleška banka je dne 19. i. m. feupila zlata v palicah za 4*4 milijonov funtov. Danska bo razpisala v Londonu 4 in pol Odstotno posojilo v višini 1 milijona funtov. S tem posojilom bo Danska kupila v Angliji jeklo, ki ga potrebuje za zgraditev *iosta med otokoma Seeland in Falster. Guverner rumunske Narodne banke An gelescu je odstopil, ker nasprotuje novemu zakonu o konverziji kmetskih dolgov Mednarodni borzni indeks Opustitev zlate veljave v U. S. A. je skoraj na vseh velikih borzah dvignila tečaje, kakor kaže ta tabela o gibanju mednarodnega borznega indeksa: Koncem 1.1. 1.4. 15.4. 22.4. 1927 —100% 1929 1933 1933 1933 London 1026 55-7 587 58-2 Pariz 150-8 54-7 58’2 59'2 Bruselj 133‘8 26 7 28-2 287 Berlin 1136 31-4 32‘4 335 Va«f J 108-3 51’2 53-2 540 An^ercUm 104-5 28‘7 28‘3 29 3 Stockholm 109.5 9.5 1Q.j 10-4 turih 101-0 410 41-6 42’5 5Unav , 343 33-3 34-3 New York 137-8 32-4 37-0 43-7 Od vseh borz je torej samo londonska izkazala rahlo oslabitev tečaja, ker je pač funt najbolj prizadet od spremembe na ameriškem trgu. Mednarodni borzni indeks je v preteklem tednu narastel od »6-6% na 39-4% in s tem dosegel naj višjo stopnjo v letošnjem letu. ZAKON 0 KARTELIH V RUMUNIJI Vlada je predložila parlamentu zakonski načrt o kartelih. Po tem načrtu bodo karteli pod dvojno kontrolo in sicer pod kontrolo ministrstva za trgovino in pod kontrolo vrhovnega sveta za kartele. Kontrola bi se nanašala tako na produkcijo ko na cene predmetov. Novi kartelni zakon pa bi veljal samo za fabrike, ki imajo več ko 20 delavcev in več ko 20 konjskih sil. z&oc IfaMiaMUiU tc$wsUik Mto6C*tiUw Pomočniški zbor v Ljubljani je imel v četrtek, dno 217. t. m. ot> 20. uri v Trgovskem flouiu svoj redni letni občni zbor, ki ga je ob precejšnji udeležbi otvoril in vo-diil zaslužni predsednik Melicer. Po kratkem nagovoru in pozdravu navzočnih zastopnikov Združenja trgovcev gg. ttahovca in Verbiča je podal predsednik svoje načel-stveno poiočilo. Vsaj enkrat na leto bi morali na tem zboru razpravljati o vseh naših aktualnih vprašanjih, a doslej vidimo ie premalo zanimanja. Vse delo leži na ramah odbora, ki je letos dosegel mnogo stvarnih uspehov iin se doslej pri delitvi podpor še držal načela, da moramo podpirati vzajemno svoje potrebne tovariše, čeprav ti niso izpolnjevali svojih dolžnosti do društva. Združenju trgovcev je naklonilo v ta namen Pomočniškemu zboru 5000 dinarjev, za kar mu gre najprisrčnejša zahvala. Izčrpno poročilo o notranjem razvoju in podrobnem delovanju društva je podal tajnik Kravos. Dosedanje številčno gibanje članstva ni zadovoljivo, ne kaže ne zani-nja ne stanovske zavesti, kakršna je potrebna za večje akcije. Takšna velika akcija je na primer delo *a uvodbo pokojninskega zavarovanja. Odbor je sprejel predlog za neobvezno, prostovoljno pok. zavarovanje, ker obvezno še ni mogoče. Uspeh tega pa je tudi še problematičen. Društvo je dalo ta načrt ooeniti strokovnjakom in bo, ko zbere vsa mnenja, odločilo o tem vprašanju. Drugo vprašanje, ki je najbolj zaposlovalo društvo, jo naraščajoča brezposelnost. Pomočniški posredovalni urad je zaman pozival trgovce, naj bi mu prijavljali prosta mesta, pač pa so ve prijavljali brezposelni tovariši do približno 100, od katerih je dobil službo samo eden. Velike vsote je izdalo društvo za podporo iz posebej ustanovljenega fonda. Pobiranje doklade pa je zastalo in se zato mora tudi podpiranje omejiti le na tiste brez-poselne, kii so plačevali svojo pristojbino redno vsaj pol leta. Članov je 667. Za spopolnitev organizacije trg. sotrud-nikov se je društvo obrnilo na ipomočniške zbore v Celju, Ptuju, Kranju in Novem mestu. Samo od prvih dveh jo dospel odgovor, iz česar moramo sklepati, da jih drugod ni, ali pa ne funkcijondrajo. Vprašanje o delovnih dneh pred Miklavžem je lani povzročilo z društvom trgovcev nesporazum. Osnutek nove naredbe o delovnem času mora ohraniti 8-urni delavnik, poletni opoldanski odmor naj bi se podaljšal ha 3 ure. Združenje trgovcev doslej na ta predlog ui odgovorilo. Razmere so neugodne. Dogajajo se zniževanja plač. Pritožbe o čezurnem delu so zelo pogoste. Delo članov za organizacijo pa je nezadostno. Zanimivo je balo poročilo blagajnika. Kljub nerednemu plačevanju pristojbine (2 Din) je društvo izdalo podpor 12.580 Din, v čemer je všteta zbirka, ki je dala 2008 Din. Dohodki v lanskem letu so znašali 21.308-73 Din, enako izdatki. V imenu Združenja trgovcev je pozdravil zbor zbornični član g. Bahovee in je ob ■tej priložnosti dal tudi nekaj pojasnil o vprašanjih, ki so se prej omenjala, o de- lovnem času itd. Da se dogovori ne drže, je kriva nediscipliniranost nekaterih trgovcev, deloma pa so branše, ki bi mogle dati več prostega tasa samo v turnusu. Gremij bo apeliral na šefe, določiti pa bi se moral za to vprašanje poseben meddruštveni sestanek. Zborvalci so sprejeli ta pojasnila z velikim odobravanjem. Nadzorstveno poročilo je predlagalo odboru absolutorij, ki je bil sprejet soglasno, nato so se pa vršile volitve 4 članov in so bili izvoljeni Drago Rak, Rozi Meke, Dav. Sevšek iin Josip Leben. Doklada za leto 1933/34 ostane na predlog odbora 2 Din, kakršna je bila doslej. Sprožilo pa se je vprašanje o uvedbi obveznega plačevanja doklade za ves pomočniški stan. Društvo se je v ta namen že obrnilo na ljub^anski magistrat, ki pa tega poslovanja zbog preobremenitve uradov noče sprejeti. K vprašanju zapiranja trgovin in plače vanja doklade se je oglasil tudi član Združenja trgovcev g. Verbič, ki je svetoval, naj se pošl> vloga gremiju, ker bi ta stvar gotovo podprl. Pojavili so se še drugi predlogi glede doklade. Veliko pozornost je vzbudil Megušarjev predlog o delovanju društva v vajeniškem vprašanju in o izobrazbi pomočnikov. Pojasnila odbora o teh akcijah je dajal predsednik Melicer. Med slučajnostmi je pozdravil zborovanje g. Zemljič v timenu Zveze priv. nameščencev in Trg. boln. podporne blagajne, ki je v izčrpnem referatu govoril o pokojninskem zavarovanju. Slabe razmere so prisilile vse, da o tem mislimo, ni pa priporočljivo čakati, da bi se uvedlo pokojninsko zavarovanje za vso državo hkratu, zato svetuje, naj se zavaruje vsak prostovoljno pri Pokojninskem zavodu, a za bolniško zavarovanje pri Trg. blagajni, kjer je cenejše in ugodnejše nego pri Okrožnem uradu. Sklenilo se jo apelirati na šefe in tova niše, da se to vprašanje uredi; za pokoj minsko zavarovanje pa je občni zbor po predlogu tov. Lozarja pooblastil sedanjo upravo, da sestavi primerno resolucijo in jo sporazumno z gremijem pošlje ministru za socijalno politiko Ivanu Puclju. O vseh teh vprašanjih se je vršila uspešna debata, ki sta se je udeležila tudi oba zastopnika trgovoev, gospoda Bahovec in Verbič. Slednji je pozival društvo, naj sestavi za pokojninsko zavarovanje polo s podpisi, ki naj se priloži resoluciji. Posebno pa je še apeliral na pomočniški zbor, naj pospešuje v praksi prodajo domačega blaga, namesto tujega, ki upodri-va domačo delavnost. Od pomočniškega osebja je odvisen ne samo uspeh trgovine, marveč vsega domačega gospodarstva. Društvo jo opozarjalo članstvo na predavanja, kii 90 doslej pokazala premalo uspeha; pravtako je potrebno, da se tovariši obračajo na svoje društvo za informacije, posebno pa naj posvečajo več pažnje svojim stanovskim vprašanjem. S pozivom k večjemu sodelovanju članstva in z zahvalo vsem prisotnim za udeležbo je predsednik zaključil občni zbor, ki je trajal dobri dve uri in pokazal mnogo volje za ureditev razmer v trgovskem pomočniškem poklicu. DEN inmmpjtDaia. vse ostale devize porast prometa skupno za 1055 tisoč dinarjev. Največji porast promeia očituje deviza Dunaj v privatnem kliiringu (389 tisoč dinarjev) iin pa Newyork (265 tisoč dinarjev); promet v inozemskih dinarjih (potom privatnega kliringa) je porasel za 188 tisoč dinarjev. Največji zaključki v avstrijskih šilingih potom privatnega kliringa so bili ■perfektuirani v dneh 24.” 25. in 27. t. m. po tečaju Din 8.40 ter dne 26. t. m. po tečaju Din 8-30, a le deloma po tečaju Din 8-50. Devizna tečajnica tekočega tedna kaže ■>© vedno znatno tečajno padanje predvsem Berlina (za 2-77 točke), Londona (za 7-12 točke) in Newyorka (za 5"55 točke). Cunh je ostal skozi vse borzne dneve nespremenjen, med tem ko sta Amsterdam in Trst beležila ob ponedeljkovih tečajih kakor nam predočuje spodnja tečajna razpredelnica: Dne 24. aprila Dne 28. aprila _ najniiji naj višji najnižji najviSja Din Din Din Din Ainsterdan 230818 231954 2308-18 2319-54 Berlin 1316-80 1327-60 1314 03 1324 83 Bruselj 800-24 804 18 802 13 806 07 Curih 1108-35 1113'85 1108 35 111385 London 201-42 203 02 194 30 195 90 Newyork 5213 81 524207 520826 5236 52 Pariz 225'88 227-- 225-85 226-97 Praga 170-67 171-53 17090 171-76 Trst 297-68 300-08 297-68 800 08 Avatr. šiiing v priv. kliir. 8 30 8'5Q 8-30 8'40 Edino Praga je v razdobju tega tedna okrepila svoj tečaj in sicer za 0-23 poena. Budimpešta in Dunaj še vedno nista beležila, notic ostalih deviz ni bilo. Efektno trii&če Tendenca mlačna, brez zaključkov. Tekoči borzni teden je zaključil na efektnem tržišču zgolj z noticami onih papirjev, ki običajno beležijo, izvzemšii Blairovih posojil, ki so notirala samo na ponedeljkovem (8%—33—36, 7%—32^—36) in torkovem borznem sestanku (8%—34—37, 7% 32 povpraševanje). Investicijsko posojilo je bilo od torka dalje nudeno izmenoma po 44 in 45, do-čim je bila od 24. do 27. t. m. denarna notica 42, na včerajšnjem borznem sestanku pa 42-50. Seligmanovo posojilo je beležilo v povpraševanju Din 38-— dne 24. t. m. Din 40-— naslednjega dne in včeraj 42 dinarjev, medtem ko je bil nuden ta papir samo na torkovem borznem sestanku po tečaju 44 dinarjev. Vojna škoda je od ponedeljka (198-— Din) na petek (Din 190-—) popustila za osem točk v povpraševanju, medtem ko beleži ta efekt istotoliki tečajni padec že od ponedeljka (200-—) do četrtka (192-—). Notica delnic Trboveljske premogokopue družbe je bila samo na torkov borzna dan in sicer Din 135-— (povpraševanje), Din 140-— (ponudba). Na predvčerajšnjem borznem sestanku je bilo eksekutivnim potom prodano 87 komadov 2'A % drž. vojne škode s kuponom 1. II. 1984 po Din 185-— za komad in fr. frs. 10.000 nominale — coupon 1. VI. 1938 mednarodnega stabilizacijskega posojila po 15'— fr. frankov. Naznanilo Zobni atelje PIRH EMIL dentist-tehnik se je preselil 1 Rimske ceste sedaj Pred Škofijo it. 21 hiša StrojanSek, trgovina »Pri Zvonu«, II. nadstr. ordinira1 od 8.—17. (5. pop.). ■f Devizno tržiiče Tendenca v padanju; promet Din 3,425.122 19 Skupno s prometom tega tedna, ki je zaključil s komaj 198 tisoč dinarjev manjšim deviznim prometom kot prejšnji borzni teden — znaša totalni devizni promet v mesecu aprilu približno enajst milijonov dinarjev. Po spodaj navedenih prometnih številkah: Dne 24. aprila Dim 513.027 34 Dunaj Dne 25. aprila Din 225.383-06 Dunaj—Brusellj’ Dne 26. apnila Din 1,343.718-31 Dunaj—Bruselj Dne 27. aprila Din 589.087-41 Dunaj—Din Dne 28. apnila Din 753.906 07 Madrid—Dunaj je bil na sredinem borznem sestanku dosežen največji dnevni deviizni proipet v tem tednu in sicer ena tretjina celotedenskega prometa, d oči m izkazuje torkov bora-ni dan najmanjši dnevni promet 225 tisoč dinarjev ali približno eno petnajstino celotedenskega prometa. Narodna banka je tokrat posredovala skoro izključno v devizi London (185 tisoč dinarjev), medtem ko je Curiha dala samo za 15 tisoč dinarjev; skupno je bilo z njeno intervencijo nabavljeno za dvesto tisoč dinarjev deviznega blaga. V pogledu višine tekom tega tedna napram preteklem tednu (številke v oklepajih) — v poedinih devizah doseženega promet je razvrstitev sledeča (vse v tisočih dinarjev): Bruselj 120 (281), Curih 16 (149), London 187 (328), Madrid 496 (349), Newyork »40 (75), Pariz 9 (2), Trst 42 (3), Dunaj (priv. kliring) 1709 (1320) in končno dinarska deviza 506 (318). Iz pravkar navedenih podatkov je razvidno, da so devize Bruselj, Curih in London nazadovale za 435 tisoč dinarjev v primeri z minulim tednom, medtem ko izkazujejo Davčna vprašanja Za banovinske in občinske avtomobil^ se ne plača taksa za pregled, ker so nabavljeni zato, da se vrše z njimi javni posli. Po točki 4., čl. 5 zakona o taksah pa se za takšna vozila ne plačuje taksa, kakor je jsedaj pojasnil davčni oddelek finančnega ministra. Vreče kupuje In prodala ALOJZ GREBENC, Ljubljana Tyrfieva (Dunajska) cesta 36 KARTEL PAPIRJA V AVSTRIJI Z Dunaja poročajo, da nameravajo avstrijske papirnice osnovati za Avstrijo kartel, da bi s povišanjem cen v Avstriji nadomestili izgube, ki jih imajo vsled močne inozemske konkurence. Univ. prof, dr. Milan Škerlj: Nekaj pripomb k našemu trgovinskemu registru Potreboval sem statističnih podatkov za obraaložitev nekaterih določb načrta enotnega trgovinskega zakonika za vso kraljevino. Ljubljanska zbornica za trgovino, obrt in industrijo mi je v ta namen ljubez-njivo dala na razpolago svoj materijah zlasti svoje sezname firm, ki so vpisane v trgovinske registre naših štirih zbornih sodišč prve stopnje (Ljubljana, Novo mesto, Celje, Maribor). Ti seznami se vodijo popolnoma v skladnosti z vpisi v trgovinske registre, podstava &o jim namreč službene objave vpisov v sodne registre, in ker se vodijo, kakor sem se uveril, skrajno točno, dajejo natančno sliko vpisov v sodne registre, zlasti še za čas po letu 1901. Pri pregledovanju sem naletel na marsikaj, kar sicer ni bilo v zvezi z mojim namenom, pa se mi vidi dovolj važno za praktično življenje, da se ne pozabi. Vzbudil se mi je namreč dvom, ali si je naš poslovni svet dovolj v svesti pomena vpisa izvestnih či-njenio in zlasti pomena opustitve vpisa takih činjenic v trg. register, pa tudi dvom, ali oblastva, kii naj sodelujejo pri vojenju registra, to svojo nalogo res vedno vrše tako, kakor bi bilo potrebno zaradi popolnosti trg. registra in pravilnosti vpisov v njem. I. Uvod. Trgovinskemu registru je občni namen, da poočituje izvestne pravno pomembne činjenice, ki se tičejo polnopravnih trgovcev in trgovinskih družb; za vpise v trg. register in za opustitev predpisanih ali dovoljenih vpisov pa zakon tudi veže izvestne pravne ‘posledice, deloma splošne, deloma posebne po predmetu po edinega vpi- sa. Trgovec je oni poedinec in ona (trgovinska) družba, ki se obrtno, z namenom imeti od tega reden vir dohodkov, bavi z eno ali več skupinami poslov, katere trg. zakonik izrečno označuje kot sposobne, da tvorijo temelj trg. podjetja (temeljni trg. posli); poleg poslov, ki so navedeni v zakoniku kot temeljni, so temeljni trg. posli še borzni posli dn posli javnih skladišč v smislu zakona o javnih skladiščih. Trgovinsko pravo ima torej svoj pojem trgovca, deloma širji, deloma ožji od pojma trgovca po občni jezični rabi in od pojma trgovca po obrtnem zakonu, za vpis v trg. register odloča le svojstvo trgovca v smislu trg. prava.1 V trg. register pa se po našem pravu ne more vpisati vsak poedinec ali družba, ki se obrtno bavi s trg. posli, nego le oni, komur je od njegovega trgovskega podjetja predpisan davek z zneskom, ki je določen z uvodnim zakonom k trgov, zakoniku, bolje z novelo k temu zakonu od 11. julija 1898 avstr. drž. z. št. 124, dn sicer za kraje z več ko 100.000 prebivalci na 1*20 kron, za kraje z več ko 10.000 prebivalci na 80 kron in za kraje z manj prebivalci na 50 kron državne pridobnine od donosa iz trg. podjetja. Ti zneski z zakonom doslej žal niso povišani, kakor bi bilo potrebno vsled padca kronske veljave; praksa sodišč je danes taka, da navedene zneske računajo v dinarjih, torej pri nas 80 ali 50 dinarjev. 1 Zato je nasprotno sistemu našega trg. prava, da se v trg. register vpisujejo n. pr. carinski posredniki, kolikor se oni bavijo s posredovanjem pri carinjenju, kajti carinjenje ni trg-posel in dosledno tudi ne posredovanje pri njem. Drugače, če so obenem komisijonarji, špediterji, trg. zastopniki, mešetarjd (senzali). Kako je prišlo do pomotne prakse, da se regi-strujejo carinski posredniki, tu ni treba pojasnjevati. Da vok, ki pride v poštev po zakonu o neposrednih davkih iz 1. 1928, je davek na dohodek od podjetij, obratov in poklicev ali pa davek na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov. Trgovci in trg. družbe, ki jim je od njihovega trg. podjetja predpisan davek vsaj v omenjeni višini, so polnopravni trgovci, oni imajo firmo, oni morajo voditi trg. knjige iin smejo dati prokuro, oni so dolžni prijaviti svojo firmo in druge z zakonom določene činjenioe za vpis v trg. register; mali trgovci — to ni istovetno s trgovci na drobno — nimajo teh pravic, pa tudi ne teh dolžnosti; oni ne morejo dati prokure, niso dolžni voditi trgovinske knjige, kakor jih zahteva in ureja trg. zakonik,2 oni nimajo in ne morejo imeti firme in seveda niso niti dolžni niti upravičeni dati vpisati jo v trg. register. — Edino družbe z omejeno zavezo so po samem zakonu polnopravni trgovci brez ozira na predmet svojega 'podjetja in na višino odmerjenega jim davka. Obrtni zakon ne dira v registrsko pravo, § 180 določa izrečno, da je dolžnost, protokolirati firmo pri sodišču, urejena po trgovinskem zakonu dn se z obrtnim »zakonom v ničemer ne spreminja«. Po drugi strani se »s protokolacijo firme pni sodišču še ne pridobi pravica, izvrševati obrt. Osebe, ki so po trg. zakonu zavezane, dati protokolirati svojo firmo, so dolžne 2 S tem ni rečeno, da ne bi bili morda po drugih predpisih, zlasti davčnih, zavezani voditi trg. knjige, kakor tudi ne, da činjenica, da, čeprav za to niso bili zavezani po trg. zakoniku, poslovnih knjig niso vodili ali jih niso vodili pravilno ali so jih vodili krivo, ne bi imela posledic, ki jih drugi zakoni vežejo zanjo, prim. zlasti § 154 stečajnega zak., § 53 zakona o prisilni poravnavi izven stečaja, §§ 344, 345, 348 kaz. zak.; v vseh teh primerih ni potrebno svojstvo polnopravnega trgovca1. zaradi izvrševanja obrti izpolniti vse, kar (obrtni) zakon odreja.« Področje obeh pravnih panog je torej strogo ločeno, vendar vsebuje tudi obilni zakon nekaj določb, ki se tičejo uporabe firm polnopravnih trgovcev, zlasti pa določbe, ki nado-mestujejo firmeko pravo polnopravnih trgovcev za male trgovce, kolikor spadajo pod obrtni zakon, prim. § 128, čegar 4. odstavek je celo morda v nasprotju s trg. zakonikom, §§ 109, 898, t. 9. Da se doseže navedeni namen trg. registra, zakon registru daje javnost. Vsakdo sme ob uradnih urah pregledati trg. register in one listine, na katerih temelje vpisi vanj, ne da bi moral za to navesti ali celo dokazati kak poseben razlog, reg. sodišče samo pa je dolžno, vsak vpis v trg. register objaviti tako, kakor določa zakon, in v onih javnih listih, ki jih za vsako leto naprej določi ban po zaslišanju trg. sodišča. (Pri nas sedaj »Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine«.) Enkratna objava vpisa v trgov, registru zadostuj© v vsakem primeru. Jasno je, da more trg. register svoj namen, služiti za poočitavanje pravno pomembnih činjenic in sploh kot informacijsko sredstvo o polnopravnih trgovcih in trg. družbah, popolnoma doseči le, če je kolikor mogoče popoln in glede pravilnosti vpisov povsem zanesljiv. Glede pravnih posledic, ki jih zakon veže za vpise in opustitev vpisov, je stvar nekoliko drugačna. Te nastopijo brez ozira na popolnost registra, pri opustitvah so uprav posledica nepopolnosti, tudi vobče niso vezane za pravilnost vpisa. Preiskati nam je torej, kako skrbi zakon za popolnost in za pravilnost vpisov in katere so večkrat omenjene pravne posledice. (Dalje prihodnjič.) Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 4. maja t. 1. ponudbe glede dobave 10.000 kg ovsa. Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 6. maja t. 1. ponudbe glede dobave 54.000 komadov zatd-kačev, 100 m plinskih oevi, 180 komadov kolen za plinske cevi in 10 kg železne pocinkane žične vrvi; do 8. maja t. 1. pa glede dobave 1300 kg mavca, 200 kg mangan kita, 100 kg grafita, 30 komadov čopičev, 20 kg ribjega olja in 200 pol smirkovega papirja. Vršile se bedo naslednje licitacije: Dne 2. inaja t. 1. pri Komandi Dravske divizijske oblasta v Ljubljani glede dobave živil (rezanci, sočivje, paprika, čebula, olje, kava, čaj, suhe slive, mast); dne 22. maja. t. 1. pri Dravski radiondci v Ljubljani glede dobave 52 m3 lesa; dne 31. maja t. 1. pa glede dobave 15.000 Že v 24 urah SK iSrAJtr. tloh.k, |M. ,kr.til in aretlollka »rajee. »vratnike in maniete. Pere. (nit. monia In lika domače perila tovarna JOS. REICH Pollaneki nasip 4—«. - Selenbnrpova pL I. Telefon It 13-71 kilogramov nafte, 765 kg strojnega olja, 675 kg cilinderskega olja, 75 kg olja za ležaje, 75 kg dinamo olja, 100 kg kompre-sorskega olja, 200 kg petroleja in 200 kg bencina. Narodno gledališče v Ljubljani Drama. Začetek ob 20. Sobota, dne 29. aprila: Izpreobmitev Fer-diša Pištore. Premiera. Red B. Nedelja, dne 30. aprila: Izpreobmitev For-diša Pištore. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, dne 1. maja: Dame z zelenimi klobuki. Red C. Opera. Začetek ob 20. Sobota, dne 29. aprila: Koštana. Na čast udeležencem kongresa Rdečega križa. Red D. Nedelja, 30. aprila: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, dne 1. maja: Zaprto. Torek, iog 'r ali risbah. ifvrif M/e najsorlidnej&e kliše* rna ST-DIU L1UBL1ANA DAIMATIN0VA13 Oglasi * „Trgovskem listu* imajo uso*h! J. HLEBŠ. LJUBLJANA j DRUiBA Z O. Z. CANKARJEVO N. 21 - MESTNI TRG 19 Sobo-irkoslikarstvo in pleskarstvo Vsa dela izvršuje z najmodernejšimi vzorci, točno po j naročilu, solidno In pod garancijo. — Telefon 30-70. Trgovci — Pozori Podpisana tovarna si dovoljuje Vas vljudno obvestiti, da je stavila v promet nenadkriljive kakovosti Novosadsko Frankovo cikorijo, katera je zajamčeno 100 %> čista brez vsakih primesi, izdatna, okusna in tečna. Pred nakupom ih sklepom večjih naročil, zahtevajte nas cenik in obisk našega zastopnika, ker smo v stanju nuditi Vam cikorijo in kavine surogate nenadkriljive kakovosti po najnižji ceni. Obenem Vas obveščamo, da smo predali glavno zastopstvo za Dravsko banovino g. Dolinšku Vitomiru, Celje, palača Pokojninskega zavoda. Priporočamo se Tovarna hranil FRANK & DRUGOVi NOVI SAD Pred nakupom si oglej nova chrom-poniklana PIIC H'kolesa 1 Ugodne cene in plačilni pogoji IGN. VOK - Ljubljana Tavčarjeva ulica štev. 7 TISKOVINE vsejnwLlrgmke, uradne ,V£kla m--TJBT ne, časojjise, knjige, več6an ^SjJnmUisk hitre in fieceni! TISKARNA MERKUR L1UBLIANA GREGORČIČEVA?!23 ‘Jel25-51 \Telegram .Tiskarna Vlerkiie Urala ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. - Za Tnronko-tndu.trtIf.ko d. d. >»FRKDF< kot