¿/^>ct/c f/J Cl ri rjyi C t rj/ LJ cjfzsr-trt O?'t C? C i Številka 7 letnik; 1 2 scoptembor 2006 Ivančna Gorica (domoznanstvo) sp 908(497.4) KLASJE 2006 352(497.4 Ivančna i^iflM5B153.7 cobiss 0 KNJIŽNICA IVANČNA GORICA CESTA II. GRUPE ODREDOV 17 1295 IVANČNA GORICA « OBČINA IVANČNA GORICA 70 O | POŠTNINA PLAČANA PRI iS 1295 IVANČNA GORICA RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.o.o. Sokolska ulica 5, 1295 Ivančna Godca TEL: 01/7869-040 FAX: 01/7869-045 POPOLNA PONUDBA Računalniki, tiskalniki, komponente... Programi za podjetja in sam. podjetnike... ...za računovodstvo in trgovino http://www.lamas.si e-mail: lamas@lamas.si Da je bilo letošnje poletje dokaj muhasto, ni treba posebej poudarjati. Vreme je med drugim vplivalo tudi na naš nacionalni hobi nabiranje gob. Teh pravzaprav ni bilo, le kratek čas sredi avgusta so se pojavile. Tisti, ki pač znate in imate »nos« za gobe, ste tako vsaj za kratek čas prišli na svoj račun. Prav zagotovo je bil zadovoljen tudi Drago Stopar iz Pokojnice: nenadejano je namreč postal lastnik dveh nenavadnih bratov jurčkov, ki ju vidite na fotografiji. Da jurčki rastejo v paru ali celo v večji skupini, ni nič neobičajnega, ampak da bi na glavi enega zrasel še drugi, česa takega pa še ne. Drago ga je utrgal v bližini Ambrusa, pravzaprav blizu Kuželjevca, in verjemite: jurčkov, ki so se tistega dne znašli v Dragovi košari, ni bilo malo. Sicer pa gobarski čas še ni povsem minil, morda bodo priljubljene gobe rasie še to jesen. S3MM imm £MD[ M ffiMfflC Ml mu [Mi Dfl2]]HE\ML 10 Hffl MMl 001 s, 13 str. 19 % www.interalta.si ikterulta PVC OKNA IN VRATA Pc Novo mesto, tel.: 041/846 034 lnteralta d.o.o., Stegne 21c, Ljubljana tel.: 01/511 16 24, fax: 01/51115 43 Okna lnteralta omogočajo višjo kulturo bivanja! Tomaž Oven s.p. Pot v resje 1 GSM: 031/679-079 IZDELAVA IN MONTAŽA 1295 IVANČNA GORICA Tel,/fax: 01/7878-266 i mi IGNAC CUGEU s.p. „j Stična 102, .na, vrata Ivančna Gorica « tel./faks: 01/7878 535 gsm: 041/757 055 120060163,7 mm ¥ PIVI RAZRED ¥ SPREMST¥U NOTRANJEGA MINISTRA IN ŠIPA POLICIJE Letošnji prvi šolski dan je potekal tako, kot je že nekaj let v navadi: šolarji so se po končanih počitnicah za eno leto zrelejši podali med šolske klopi, pri čemer prvi dan še ni šlo čisto zares. Je pa bil prvi dan poseben za prvošolčke, ki so prestopili šolski prag večinoma v spremstvu svojih staršev. Da je v teh dneh njihova pot v šolo kar se da varna, po- Iz Jernejeve malhe Lastovke se zbirajo, da bodo odletele v tople kraje, učenci z rumenimi niticami pa s težkimi torbami iščejo pivi korak osnovnošolskega izobraževanja v toplem šolskem domu. Enostavno in preprosto, gledano z otroškimi očmi, pa mnogo težje, ko starši, učitelji in dmgi odgovorno sprejemajo težke naloge v pomembni aktivnosti, kot je vzgojno-izobraževalno delo. V pivo vrsto postavljamo seveda varnost in nedotakljivost mlade osebnosti, ki jo je treba izobraziti, kultivirati in postaviti v življenjsko okolje. Ni naključje, da grmijo stroji ob šolskih objektih, da bi se izboljšali pogoji za delo in bi naši mladi imeli priložnost, da v šoli spoznajo prednosti vedno novo nastale dnižbe z vsemi pastmi, kijih prinaša sodobni čas. Seveda vsi ti dobri pogoji, ki naj krasijo šolski sistem, od dobre opreme do dobre strokovne usposobljenosti, ne pomenijo veliko, če v nacionalnem pogledu izgubljamo stik in se mladi odpovedujejo družinskim vrednotam na račun materialnih dobrin, ki imajo v sedanjem obdobju pri večini prednost pri izbiri vrednot. Da družba premalo poskrbi in nakloni premalo sredstev, ki bi spodbujala nataliteto, je vidno, pa vendar, ko se zazremo po naših proračunih, kijih namenjamo za izboljšanje standardov v vrtcih, osnovnih šolah, srednjih šolah in na univerzah, vidimo visoke zneske, kijih bomo težko zmogli ustvariti. V našem občinskem proračunu šolski prevozi, ki zagotovo omogočajo učencem udoben in varen prihod v šolo, zajemajo okrog 8% proračunskih sredstev. Ce dodamo še prevoznost in vzdrževanje cest ob vsakem času je vsota najmanj še tolikšna. Ob visokih sredstvih, kijih namenjamo za iz\>rševanje šolskih programov, ob vseh pogledih posameznika kot porabnika, kjer vsakega jemljemo kot vrednoto z visoko normiranim individualnim programom, vidimo, da je vzgoja visoko postavljena v družbenih vrednotah, pa vendar ne do te mere, da bi ob dobrem izobraževanju izredno optimistično zrli v prihodnost. Se vedno del učencev, dijakov in študentov puščamo v brezciljnem položaju ob iskanju njim ustreznih šol in nenazadnje visoko izobraženih ljudi ne moremo primemo zaposliti in izkoristiti njihovo drago in težko pridobljeno znanje. Taki zapisi, kot je moj, lahko nastanejo ob vsakem času in e vsakem družbenem sistemu, saj popolnosti in idealizma ni, so pa še dnigi korektivi, s katerimi lahko ob primerni zakonodaji in tenkočutnosti pomagamo mladim, da lažje prebrodijo lastne težave in jih s prestrukturiranjem in dodatnimi znanji ter ustrezno, po potrebi tudi s socialno poanto, vpnemo v življenje. Ob začetku novega šolskega leta se zahvaljujem več kot tridesetim usmerjevalcem prometa, članom Zveze šoferjev in avtomehanilcov Ivančna Gorica ter občinskemu Od-bom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki nadzorujejo in usmerjajo mlade udeležence prometa. Minister za notranje zadeve in direktor policije sta s svojo prisotnostjo prvi dan pouka v novem šolskem letu prav iz naše občine državljanom sporočila, skupaj z našimi domačimi policisti, da je formalni nadzor izredno pomemben, še pomembnejša pa je ozaveščenost slehernega udeleženca prometa. Nekaj kritičnih točk na naših cestah se izboljšuje. Tako spet potrpežljivo stojimo pred delovnimi semaforji na cesti Ivanina Gorica-Žužemberk in tudi del lokalnih cest je za letošnji program že urejenih, del pa še čaka na potrebno pripravo, ki jo skupaj iz\'ajata občina in krajevna skupnost. Na osnovno komunalno infrastrukturo, na vodovodna in kanalizacijska omrežja, pti-klapljamo svoje domove povsod, kjer je to možno. Težko je marsikje prekopati zelenico, oporni zid ali cesto, pa vendar čas in sodobna opremljenost naših domov to zahtevata. Tudi finančno breme za gospodinjska ni zanemarljivo, je pa obvezno, če hočemo zaključevati tako pomembne naloge, kot smo se jih lotili. Priključki ne smejo postati jabolko spora sosedskih odnosov, temveč ravno nasprotno. Spodbuditi je treba skupne dogovore in spoznati, da smo si sosedje še vedno potrebni, pa čeprav nas na podeželju narava in meja nič več tako ne povezujeta kot nekdaj. Indijansko poletje, kot radi pravijo, se nam zaključuje, sladkor v jagodah in sadežih se zvišuje in kaže dobro. Jesenski pridelek pa vendarle ne bo prinesel vsem zadovoljstva. Nekateri bodo z nezadovoljnimi obrazi, ki bodo čisto drugačni, kot so bili tisti, ki so se nam nasmihali iz ob cestah visečih slik, čakali novo priložnost. Nasvidenje! Župan Jernej skrbijo v naši občini vsako leto prizadevni člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica, ki s svojo prisotnostjo na križiščih šolskih okolišev opozarjajo voznike in ostale udeležence v prometu, da so od 1. septembra dalje na cesti tudi šolarji. Njihovo sodelovanje s Policijo in Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu nas opozarja, da ne smemo prezreti tistih, ki so najbolj ogroženi. In s takim sporočilom je na prvi šolski dan prišel v našo občino tudi minister za notranje zadeve Dragutin Mate. Dan pred tem sta z ministrom za šolstvo in šport Milanom Zverom na tiskovni konferenci poudarjala pomen varnega začetka novega šolskega leta; minister Zver je naslednji dan obiskal OS Bežigrad, medtem ko je notranji minister predvsem na povabilo našega podžupana Dušana Strnada obiskal prvošolčke v OS Stična. V središču Ivančne Gorice je ministra pričakalo 23 ivanških prvošol-čkov skupaj z ravnateljem Maijanom Potokarjem ter učiteljicama Matejo Perhaj in Zdenko Ograjšek. Navzoči so bili tudi starši prvošolčkov ter župan Jernej Lampret in podžupan Str-nad. In nato so šli v šolo. Po t.i. varni šolski poti skozi Ivančno Gorico do OŠ Stična, ki se je v svoji sodobni in novi podobi rada pokazala tako ministru Mateju kakor tudi generalnemu direktorju Policije Jožetu Romšku, ki je v Ivančno Gorico prišel skupaj z ministrom. Prvošolčki so s simboličnim preskokom praga svoje učilnice vstopili v šolo in velika čast je bila, da sta jih na drugi strani vrat pričakala tako pomembna gosta. Če se jim bo ta prvi dan dobro vtisnil v spomin, bodo lahko nekoč pripovedovali, kako sta se med njih na male stolčke usedla minister slovenske vlade in glavni mož slovenske policije. Ponos staršev je bil seveda vidno opazen. Tako minister kakor generalni direktor Policije sta želela s svojo navzočnostjo pokazati, kako pomembno je, da se družba vsaj skuša potruditi za varnost tistih, ki so v prometu najbolj ogroženi. Na žalost pa, kakor ugotavlja Romšek, so v lanskem letu policisti beležili primere, ko so starši svoje otroke vozili neprivezane ali na prednjih sedežih. Zupan Lampret je zato pred starši prvošolčkov in ob navzočnosti komandirja policijske postaje Grosuplje Vinka Ribiča, Kotnik Ivana iz Policijske uprave Ljubljana, predsednika ZŠAM Ivančna Gorica Franca Bivica in predsednika SPV Ivančna Gorica Franca Grabljevca poudaril in pohvalil aktivnosti članov ZŠAM Ivančna Gorica in še posebej vodje policijskega okoliša Ivančna Gorica Marjana Frica. Njihovo delo z mladino v šolah in vrtcih naše občine je še kako dobrodošlo, a večkrat premalo cenjeno. Gosta sta si nato ogledala še moderno opremljeno stiško osnovno šolo, oba pa sta se na poseben način počutila v Ivančni Gorici prav domače. Minister Mate je namreč svoje prvo delovno mesto dobil kot profesor na eni izmed ljubljanskih šol in mu torej šolsko okolje ni tuje, medtem ko je direktor Romšek nekaj let svojega zgodnjega otroštva preživel celo v Višnji Gori. Na obrazih tako gostov kakor gostiteljev je bilo moč opaziti sproščeno vzdušje, pogovor pa je verjetno napeljal tudi na še kako potrebno policijsko postajo v Ivančni Gorici. Toda namen tokratnega obiska je bil drugačen. Želimo si lahko le, da bi se dobre želje uresničile, za naše šolarje in vse nas, ki se dan za dnem podajamo na ceste. Matej Steh Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica, na podlagi Pravilnika o sofinanciranju kmetijstva in gozdarstva iz proračuna Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS št. 126/2003 in 71/2004) ter Odloka o proračunu Občine Ivančna Gorica za leto 2006 (Uradni list št. 119/05 z dne 28.12.2005) objavlja JAVNE RAZPIS ZA DODELITEV ENKRATNE OBČINSKE POMOČI ZA IZOBiAŽEVANJE NA PODROČJU KMETIJSTVA Vsebina in pogoji razpisa: 1. Skupni znesek razpisanih sredstev je 800.000 tolarjev. 2. Za dodelitev enkratne denarne pomoči lahko zaprosijo dijaki, vpisani v srednješolske izobraževalne programe kmetijskih smeri, ki izpolnjujejo razpisne pogoje. 3. Za štipendijo lahko zaprosijo upravičenci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: • da imajo stalno bivališče na območju občine Ivančna Gorica, • da so predvideni prevzemniki kmetije; to se v postopku ugotovi na podlagi pisne izjave lastnika kmetije o nasledstvu oziroma prevzemniku kmetije, kar z mnenjem potrdi kmetijska svetovalna služba. 4. Rok za prijavo na javni razpis za dodelitev enkratne občinske pomoči za izobraževanje s področja kmetijstva je 15 dni od dneva objave v občinskem glasilu Klasje. Prosilci vložijo prošnje za dodelitev sredstev denarne pomoči z vsemi zahtevanimi prilogami na naslov: OBČINA IVANČNA GORICA, Referat za kmetijstvo, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica, s pripisom: »Za razpis - štipendije«. 5. K prijavi na javni razpis za dodelitev enkratne občinske pomoči (obrazec!) mora biti priložena naslednja dokumentacija: • potrdilo o vpisu v kmetijski izobraževalni program, • pisna izjava lastnika kmetije o predvidenem prevzemu kmetije, • mnenje kmetijske svetovalne službe, • zadnje šolsko spričevalo (pozitivno), • podpisana pogodba (3x) o koriščenju sredstev proračuna. 6. Župan Občine Ivančna Gorica bo sprejel sklep o dodelitvi enkratne denarne pomoči, ki bo prosilcem posredovan v osmih dneh po sprejemu. 7. Informacije in navodila za vložitev prošenj dobijo prosilci na Občini Ivančna Gorica, Sokolska 8, Ivančna Gorica ali na telefonski številki 7812-112 (Marija Okorn). Datum: 29. 8. 2006 OBČINA IVANČNA GORICA župan Jernej Lampret, prof, l.r. Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Cesta II. grupe odredov 17, telefon: 781 21 30, fax: 781 21 31, e-mail: klašje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net. Uredniški odbor: Andrej Agnič, odgovorni urednik, Matej Šteh,pomočnikodgovornegaurednika,NatalijaPavlin, Leopold Sever (zadnjastran),MajaFicko, Marjeta Glavan (lektor), SimonBregar(šport^ Milena Vrhovec (kmetijstvo), Saša Senica (kultura), Nataša Erjavec (gospodinjska stran), Danijela Pirman (Uradni vestnik). Oblika: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSET d.o.o., Grosuplje, Pod gozdom c. 3/9; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje, Jerova vas 10. Časopis KLASJE izhaja v 4.800 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Prispevke sprejemamo do 20. v mesecu. Ivančna Gorica, september 2006 H H V cl nc «a» Q 1 Trgovina Jadran Kovirfom GSO^DOOMl Sokolska 5, center Žolnir, Ivančna Gorica Gsm: 041/339 458, Tel: 01/787 80 38 Gorenje - Nardi - Bosch Elektrolux - Zanussi - Candy Matrix - Indesit Ariston... Možen kredit mi 3 mesecev (to S let OBISK OB ROJSTNEM DNEVU PREDSEDNIKA Ob 80. rojstnem dnevu priljubljenega predsednika Občinske turistične zveze Ivančna Gorica Avgusta Likovnika smo jubilanta Gustija obiskali predstavniki občine župan Jernej Lampret, direktor občinske uprave Janez Radoš in Matej Steh ter predstavnika Občinske turistične zveze Miloš Šušteršič in Pavel Groznik. Na obisku smo obujali spomine na ustanovitev in delovanje občinske turistične zveze, ki jo vse od njenega začetka, od leta 1995 dalje, uspešno vodi jubilant in na njene tekoče in prihodnje naloge. Ob obisku smo slavljencu izročili šopek rož, knjigo, in polža v obliki v obliki svetilke. pg AVGUST LIKOVNIK -BOJEVNIK NAŠEGA ČASA POGOVOR OB OSEMDESETLETNICI POPRAVILA IN GNEČA ŠE NAPREJ NA NAŠI REGIONALKI Na regionalni cesti od Ivančne Gorice proti Žužemberku so pred kratkim zaključili dela na 700-metrskem odseku, ki so ga obnavljali dobro leto. Za voznike in njihove jeklene konjičke je odsek pravi balzam po vožnji na popolnoma uničeni regionalki. In kot kaže, bodo z obnovitvenimi deli nadaljevali, saj so si kopači in drugi delovni stroji že začeli utirati pot od Gorenje vasi proti Mrzlemu Polju. Predvideno je, da bi bila dela na tem odseku zaključena že do konca leta. Poleg obnove cestišča pa v tem trenutku delavcem jemlje čas zamenjava vodovodnih cevi vodovoda, ki poteka ob omenjeni cesti. Torej poleg novega asfalta tudi nove vodovodne cevi. Večina voznikov, ki tam vsakodnevno uničujejo svoje štirikolesnike, se veseli nadaljnje obnove ceste, malo manj pa trenutnih zastojev ob prometnih konicah, ki nastajajo zaradi semaforja. SS Komunalne novice NA POLŽEVSKEM VODOVODU USPEŠNA DELA TUDI MED POLETJEM Kot se bralci spominjate, smo o napredovanju gradnje vodovoda na Polževski planoti poročali že v zadnji številki Klasja pred počitniškim časom. Tudi v poletnih mesecih pa je izvajalec (Komunalne gradnje Grosuplje) uspešno opravljal svoje delo, tako daje gradnja t.i. sekundarnega voda že v polnem razmahu. Da malo osvežimo spomin, povejmo, da se projekt gradnje Polževskega vodovoda izvaja že od leta 1994. Najprej je bilo treba zgraditi primarni vod v dolžini nekaj več kot 14,5 km, ki poteka od naselja Mevce preko Vrhov in Poljan do vrha Polževega in nato mimo Nove vasi in Kriške vasi do Pristave pri Višnji Gori. Nekateri uporabniki so se lahko na vodovod priključili že po izgradnji primarnega omrežja, ker jim je to omogočala njihova neposredna bližina cevovoda, večina pa bo lahko dosegla omrežje šele po zaključku gradnje sekundarnega omrežja. Med večje investicije je v tem primarnem delu spadala tudi gradnja vodovoda Trstenik z dveh vrtinama s črpališči, vodohrama Hudo in povezovalnega cevovoda, kar je bilo pogoj za zagotavljanje zadostnih količin vode. Vse investicije do zdaj znašajo 550 milijonov SIT. Julija seje projekt nadaljeval z gradnjo sekundarnega omrežja. Le-to je razdeljeno na devet odsekov, ki skupaj obsegajo 5200 metrov. Skupaj je na vodovodu predvidenih okrog 340 priključkov oz. uporabnikov, medtem ko je lastnikov in solastnikov zemljišč 480, kar pa je tudi pomenilo dolgotrajno pridobivanje soglasij. Sekundarno omrežje bo bremenilo občinski proračun in zavezance za plačilo sorazmernega deleža še za okrog 118 milijonov tolarjev, pri čemer pa je predvideno, da bodo uporabniki prispevali za strnjeno gradnjo 310.955,00 SIT glede na stavbišče in funkcionalno zemljišče. Matej Šteh ravne kapacitete, samo mi jih ne prepoznamo in smo neobčutljivi za to, kar nam narava ponuja. Resnično si želim, da bi svetniki ugotovili, kakšen biser imamo pred lastnim pragom, ne pa da čakamo, da nam to povedo drugi. Vsi bi se morali bolj zavzeti za ohranitev narave, ki jo imamo, in izkoristiti tudi finančne možnosti, ki so na razpolago. Kako ste v vseh teh letih ohranjali optimizem, dobro voljo in entuzia-zem, ki gaje čutiti povsod okoli vas? Vse, kar sem v življenju počel, je bilo povezano s srčno ljubeznijo. Ponosen sem, da sem imel možnosti, da lahko kakorkoli prispevam, da so organizacije (športne, turistične) zaživele in delovale ter da so bili projekti realizirani v skupnih ciljih. Delal sem z entuziazmom. tudi če ni bilo plačila. Živel sem na tistem, kar sem ustvaril, in to mi je dajalo moč in optimizem. Šele zdaj, v bolezni, se zavedam, koliko imam prijateljev: čutim pozitivno energijo, s katero sem sprejemal ljudi in oni mene. Zdaj se ti odnosi, energija in tisto, kar sem dajal, vrača. Avgust Likovnik, predsednik Občinske turistične zveze Ivančna Gorica, dobitnik Bloudkove nagrade ter prejemnik posebnega priznanja Državnega Sveta RS najzaslužnejšim društvenim delavcem za prostovoljno delo, je večni optimist, entuziast in aktivist, ki se že desetletja trudi za razvoj naše občine. 30. julija je dopolnil častitljivih 80 let, v katerih je zapisanih veliko zgodb tako s športnega (dobitnik častne listine Olimpijskega komiteja Slovenije), kulturnega, turističnega in oblikovalskega področja. V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj njegovih idej ter kratkih zgodb, ki so nastale v teh osemdesetih letih. Naj vas na začetku povprašam, kakšna pot usode vas je pripeljala v naše kraje, natančneje na Krko? Ja, to je že daleč nazaj. Moja žena je bila rojena na Krki, in ko sta zbolela njena starša, sva se oba skupaj preselila sem in smo živeli skupaj. Ko je pozneje zbolela še žena in umrla, sem na Krki ostal sam. K meni se je preselila svakinja, ki je skrbela za gospodinjstvo. Tako sem se najprej začel ukvarjati s turizmom na Krki, predvsem s Krško jamo, potem pa sem nadaljeval tudi z akcijami na drugih področjih. V vašem aktivnem življenju ste potovali po celem svetu. Kateri pa je tisti vaš najbolj priljubljen, prijeten in sproščujoč kotiček? Celotna dolina Krke je lepa. Treba je še veliko postoriti, predvsem obnoviti jezove in kovačije, da bo spet zazvenel tisti avtohtoni prizvok. Domačini imajo sicer že drugačen odnos do nje, vendar se moramo zavedati, da je Krka samo del naše Slovenije, ki je vreden občudovanja in ohranjanja. Res pa je, da so nam novinarji in mediji naredili veliko uslug, za pospešitev aktivnosti pri reševanju omenjenega problema. Zato se ob tej priložnosti iskreno zahvaljujem vsem novinarjem in medijem ter vsem, ki so kakorkoli pripomogli k temu, da se zavedamo, da brez ohranjene Krke tudi lepe Slovenije ne bo. Aktivni ste na veliko področjih; predvsem v kegljaštvu in turizmu; v zvezi s slednjim ste vedno promovirali naravo, tako da ste povezani tudi s področjem okoljevarstva. V naši občini ste pustili svojo sled z ogromno idejami in realizacijami projektov z omenjenih področij; med drugim ste bili za vaše zasluge proglašeni tudi za častnega občana Občine Ivančna Gorica. Nas pa zanima, kaj v občini še manjka in kaj je tisto, kar je po vašem mnenju še treba storiti? Predvsem bi moral občinski svet sprejeti razvojni program turističnega gospodarstva na Krki, s katerim bi bile dane možnosti za privatno iniciativo za razvoj turizma na tem področju. Moja velika želja je, da ostane področje Krke neokrnjeno, naravno, brez industrije in onesnaževanja. Vsi tujci občudujejo naše na- Tudi vsa moja družina, vnuki in pra-vnuki mi stojijo ob strani in me obiskujejo. Zdaj se zavedam, koliko je to vredno! Kakšne so vaše ideje, nadaljnji načrti? Z mojo voljo, ki mi daje moč, da se borim kot lev in mojim optimizmom, si želim, da bi posegel še v kakšno obletnico. Osemdesetletnica je lep jubilej. Sicer sem si vedno želel, da o tem ne bi pisali, vendar zdaj razmišljam drugače. Zdi se mi prav, da mlajše generacije spoznajo in nadaljujejo pot, ki smo jo utrli mi, starejši. Ali imate za naše bralce in občane občine Ivančna Gorica kakšno posebno misel, sporočilo? Vsem bralcem, še posebej tistim, ki jih tare bolezen, sporočam: ne se vdati bolezni, ampak poiskati vse možnosti, da se borimo proti njej, še posebej s spoštovanjem do samega sebe in do razvoja moderne medicine. Predvsem pa ne pretiravati s hrano; tako bomo skupaj tudi ob moji devetdesetletnici. Gospod Likovnik, še enkrat vam voščimo ob vašem visokem jubileju, želimo vam predvsem veliko zdravja in se vam zahvaljujemo za vaš čas in optimizem. Tudi jaz se zahvaljujem vsem. ki so se spomnili name in mi voščili ter zaželeli vse najboljše. Natalija Pavlin Leta 1998 je Avgust Likovnik dobil najvišje občinsko priznanje. Postal je častni občan občine Ivančna Gorica. Nobena večja prireditev v občini Ivančna Gorica ne mine brez Avgusta Likovnika. Ivančna Gorica, september 2006 3 iKkuiŠB ZAUPNO PS&IPOROČI&O is mm Na Krki je že dalj čas glavna tema pogovorov graditev nove šole v kompleksu nekdanje tovarne. Druga problematika se prav tako nanaša na šolo, saj je staro pokopališko obzidje ob krški cerkvi nasproti sedanjega šolskega poslopja v izredno slabem stanju in potrebno nujne obnove. In če pot nadaljujemo mimo cerkve proti Gradičku, nas do tja pelje ozka in poškodovana cesta, kije torej potrebna rekonstrukcije, zlasti še zaradi turistično zelo obiskane Krške jame. Za varnost otrok in ostalih pešcev bi poskrbel pločnik ob regionalni cesti v smeri proti Lesam. KSIVANCift GOiBCA KS liifVID Šentvid se že dalj časa ubada s pokopališko problematiko, v sklopu katere se govori tudi o novi mrliški vežici. Nujne sanacije je potrebna stavba krajevne skupnosti, na obnovo fasade in strehe pa čaka tudi kulturni dom. V središču manjkata pločnik in urejeno avtobusno postajališče. Avtobusi, ki vozijo šolarje z Glogovice in iz Pec, pa bi potrebovali širšo cesto, medtem ko si avtobusa želijo tudi šolarji v Šentpavlu. Od neasfaltiranih cest je najbolj na udaru tista iz Petrušnje vasi na Culko, obnova ceste pa je nujna v Velikih Češnjicah. Kanalizacijsko omrežje je treba graditi še naprej. Le malo časa nas še loči od volitev, ko bomo izbirali svoje predstavnike na odgovorne položaje v lokalni samoupravi. Verjamem, daje težko tistim, ki se bodo potegovali za častne in tudi odgovorne položaje v občini in krajevni skupnosti. Kaj naj obljubijo v predvolilni kampanji, da bodo volivci izbrali prav njih? Da bi jim pomagali, vsem, ki bodo to hoteli, ne glede na stranko, v kateri so, smo se v naših krajevnih skupnostih pozanimali, kaj njihove krajane najbolj tišči, katere težave bi hoteli čim prej rešiti. Nismo izvedeli za vse "žulje". Nekaj pa smo jih le našli. Prepričani smo, da bo tisti, ki bo našel in obljubil največ sprejemljivih rešitev za te, pa morda še kake druge, na videz nepomembne človeške težave, prav gotovo tudi izvoljen. P.S.: Kako je z obljubami, pa vsi dobro vemo. A. Agnič KS AMBRUS V Ambrusu si najbolj želijo industrijske oz. obrtne cone, kar pomeni spremembo namembnosti zemljišča. Že dolgo neuspešno načrtujejo mrliško vežico Ambrusu, ki je res nujno potrebna. Tudi o vodohramu Kamni Vrh se že dolgo pogovarjajo. Prav tako tudi o asfaltiranju makadamske ceste Ambrus-Žvirče. Pri njihovih težavah seveda na gre pozabiti na Kuželjevec in njegove prebivalce Rome, ki so v stalnem konfliktu s prebivalci KS Ambrus in Zagradec. KS Mili A J KS MULJAVA Na Muljavi bi bilo smiselno začeti s projektom kanalizacije, saj je glavni kanalizacijski vod že položen. Posvetiti pa se bo treba tudi pokopališču, ki je premajhno in je potrebno razširitve, manjka tudi mrliška vežica. Ko se govori o varnosti otrok, bi bila dobrodošla še kakšna dodatna možnost za varno šolsko pot, saj je promet skozi Muljavo gost, otroci pa na poti v šolo ali Tu se je pred leti končala gradnja čistilne naprave na Muljavi. domov večkrat prečkajo cesto IIiiSRICl V Krajevni skupnosti Sobrače največ slabe volje povzroča bližnji peskokop v Ježcah. Tovornjaki dan za dnem obremenjujejo cesto Sobrače-Sela Sobrače, kije potrebna nujne rekonstrukcije, pri čemer so prizadevanja usmerjena v sofinanciranje sosednje občine Šmartno pri Litiji, iz katere prihajajo težko natovorjeni kamioni. Za potrebe prijetnega življenja v kraju načrtujejo doasfaltiranje površine okrog gasilskega doma, kjer se odvijajo različne prireditve. KS DOB Promet skozi Dob predstavlja veliko nevarnost zlasti za šolarje in ostale, zato je nujno potreben pločnik. Glede vodooskrbe ostaja edina vas brez vodovoda Trnovica; predvideva se gradnja le-tega ob sanaciji vodovoda v Hrastovem Dolu. Na Lučarjevem Kalu prihaja voda do hiš s pomočjo črpalke, boljša rešitev pa bi bila vodo-hram na vrhu Lučarjevega Kala. Med cestami je najslabša tista, ki pelje na Lučarjev Kal iz Hrastovega Dola in v Sad iz Pod-boršta. KS STIČNA Na stiškem pokopališču že dalj časa potekajo sanacijska dela pokopališkega obzidja, kije pod spomeniškim varstvom. Potrebna bo tudi izgradnja zidu okoli novega dela pokopališča. V centru domuje stavba Krajevne skupnosti s kulturno dvorano, ki pa še nima uporabnega dovoljenja, kljub pestremu kulturnemu dogajanju v njej. Pri izviru Vir-skega potoka prebiva človeška ribica, ki je povsem nezaščitena in je nujno potreben primeren pristop, da se prvo nahajališče te redke živali zaščiti. Metnajska krajevna skupnost ima neke svoje posebnosti, in sicer zaradi izredno specifičnega - hribovitega področja, na katerem se nahaja. Središče krajevne skupnosti, vas Metnaj, se širi, dobrodošla bi bila rekonstrukcija ceste, ki pelje tja - zlasti razširitev. Vodovod, ki je bil pred leti potegnjen do Osredka, pa bi se moral nadaljevati še do Obolnega. KS Ivančna Gorica z občinskim središčem čuti, da ima drugačne in večje potrebe in probleme kot ostale krajevne skupnosti. Te probleme občutimo tudi ostali občani. Poleg zastojev na železniškem prehodu in premajhnega vrtca je še marsikaj perečega. V prihodnosti je predvidena izgradnja mrliške vežice, pločnik na obvoznici pa bi bilo treba še podaljšati. Ivančna Gorica potrebuje tudi nekakšnega vzdrževalca javnih površin, ki bi skrbel za pločnike, zelenice in ostale podobne površine. Asfaltiranje je trenutno najbolj potrebno na Na Mleščevem predvolilna kampanja že deluje. Največ asfalta se Mleščevem in na cesti Crnelo-položi prav pred volitvami, pa čeprav nanj občani marsikje čakajo Gorenja vas. že leta. 4 Ivančna Gorica, september 2006 vabilo na ustanovni zbor mladinskega sveta ivančne gorice Pododbor za mladino, kije bil ustanovljen na podlagi sklepa Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica, je pripravil vse potrebno za ustanovitev lokalnega Mladinskega sveta Ivančna Gorica in tako končal svoje delo. Naloge in cilji delovanja mladinskega sveta lokalne skupnosti so: združevanje mladinskih organizacij na lokalni ravni ter ustvarjanje pogojev za njihovo boljše delo in zastopanje njihovih interesov nasproti lokalnim oblastem. Ustanovni zbor Mladinskega sveta Ivančna Gorica bo v petek, 15. septembra 2006, ob 18. uri v prostorih Občine Ivančna Gorica. Nanj ste vabljeni vsi predstavniki mladinskih organizacij, društev in njihovih sekcij ter podmladkov političnih strank. Vabilo s predlogom statuta pa je objavljeno tudi na spletnih straneh Občine Ivančna Gorica. Gregor Strubelj VSEM POLITIČNIM STRANKAM V OBČINI Vsem političnim strankam v občini Ivančna Gorica, ki nameravajo nastopiti na letošnjih lokalnih volitvah za župana, člane občinskega sveta in člane svetov krajevnih skupnosti obveščamo, da za prihodnjo številko Klasja pripravljamo PREDVOLILNO PRILOGO Volilna priloga bo velikosti formata A4 v barvah, izid pa je predviden med 10. in 15. oktobrom. Stranke boste kot je že ustaljena navada tudi letos imele možnost objave svojega programa oz. kandidatov in sicer na naslednji način: - Vsaka stranka ima na voljo brezplačno eno stran A4 formata, ki vključuje besedilo (velikost črk 11 in 1,5 razmika med vrsticami), logotip stranke in sliko; - Možen je zakup dodatnega prostora, ki se zaračuna po veljavnem ceniku za oglaševanje v časopisu Klasje; - Za objavljeno vsebino uredništvo ne odgovarja, ne sme pa biti objavljen tekst žaljiv do drugih političnih strank ali posameznikov. Predvidene oblike predstavitve: - predstavitev kandidatov za župana, - predstavitev programa stranke, - predstavitev kandidatov za Občinski svet, - imenski seznam kandidatov za člane svetov krajevnih skupnosti Zainteresirane stranke naprošamo, da nam posredujete material v elektronski obliki primerni za pripravo na tisk, bodisi po elektronski pošti na naslov klasje.casopis@siol.net, ali na disketi oz. CD-ju osebno na uredništvo ali po pošti na naslov Uredništvo Klasje, Cesta II. grupe odredov 17,1295 Ivančna Gorica. Vse dodatne informacije in pojasnila so na voljo na telefonski številki uredništva 781 21 30 (Matej Šteh) ali na e-mail, vsak delovni dan. ROK ZA ODDAJO MATERIALA JE 2. OKTOBER 2006 Uredništvo ks temenica Temeniško dolino obremenjuje vedno gostejši promet, zato bo tudi tukaj potreben pločnik. Proti Bukovici bo promet onemogočen, če se podre most na Vidmu, ki je potreben nujne sanacije. Nekaj podobnega se dogaja tudi na drugem koncu, na Bregu. V krajevnem središču je bilo zgrajeno novo asfaltno igrišče pri šoli, ki pa potrebuje še primerno opremo, ograditev z ograjo in igrala za otroke. Makadama je največ v okoliških zaselkih Bukovice, asfaltiranje pa že dolgo pričakujejo tudi v Pungertu in Bratnicah. mlada slovenija na turnirju v odbojki na mivki Mlada Priprave na tradicionalni turnir trojk MSi v Strunjanu so se obrestovale. Poleg trojke Tropic Aligators, kije na koncu osvojila tretje mesto, seje naprej uvrstil tudi Klub Taos. Toti Maribor je ubranil pokal. Turnirja, ki je bil konec julija, se je udeležilo pet ekip (trojk) iz občin Ivančna Gorica, Grosuplje in Dobrepolje. Vedeli smo, da bo konkurenca iz cele Slovenije močna, zato smo začeli trenirati že vsaj mesec dni prej in uživali v slehernem trenutku športnega druženja. Turnirje spremljala slovesnost ob 6. rojstnem dnevu Nove Slovenije in njenega podmladka, Mlade Slovenije, v prijateljskih tekmah pa so se pomerili tudi poslanci in poslanke (pa čeprav v belih ozkih krilih). Sledila je še pogostitev za vse prisotne in mimoidoče, nato pa smo se odpravili še v Portorož v klub Pergola, kjer je v fantastičnem ambientu sledil ples vse do jutra. Če se nam želiš pridružiti, poklici Boštjana na 041 818 178. Trenutno se razen ob odbojki zabavamo še ob košarki. ks višnja gora V Višnji Gori že dalj časa kliče k rešitvi križišče pri cerkvi, ki je nevarno zlasti zato, ker se ob cerkvenih opravilih na njem nahajajo številni krajani. Višnjam si želijo tudi poletne rekreacije, zato in tudi zaradi širše turistične ponudbe je nujna sanacija kopališča in avtokampa. Kanalizacija se je na poti iz Ivančne Gorice ustavila na Hudem, še kako pa je potrebna tudi v Višnji Gori. Zdaj, ko se končuje Polževski vodovod, pa bi bilo treba začeti graditi na Leskovški planoti. Dograditev Ciglerjeve ceste ostaja še nerešena iz časov gradnje avtoceste, asfaltirati pa je treba ceste Spodnje Brezovo-Polica, Hudo-Polževo in čez Stehan. V slabem stanju je tudi most na Kopališki ulici. ks zagradec V Zagradcu bo treba začeti širiti šolo, kar je posledica predvsem devetletnega šolskega programa. Največji nerešeni problem pa ostaja ureditev delovanja zdravstvene postaje. Treba bi bilo zagotoviti konstantno prisotnost zdravnika, ki bi oskrboval paciente s širšega področja Zagradca. Ivančna Gorica, september 2006 WêêMsJ wB0 NOVA DAVČNA ZAKONODAJA Ministrstvo za finance je prve dni v septembru na svojih spletnih straneh objavilo paket sedmih davčnih zakonov. Večjih presenečenj ni: vlada klesti olajšave, poenostavlja davčne postopke in znižuje davke, po drugi strani pa pri nepremičninah obdavčuje lizing. ■■■■■■■■ ► : : Novi predlog zakona o dohodnini predvideva namesto zdajšnjih pet tri dohodninske razrede s 16-, 28-in 39-odstotno stopnjo obdavčitve ter višjo splošno olajšavo. Hkrati pa predvideva manj posebnih olajšav. Tako ne bo več olajšave za različne namene (recimo za nakup likovnih del, zdravil), ki jo je lani koristilo 87 odstotkov zavezancev. Odpadejo tudi olajšave za nakup stanovanj oziroma reševanje stanovanjskega problema, ki jih je lani uveljavljalo 8,1 odstotka davčnih zavezancev. Poleg tega ne bo več olajšave za starejše od 65 let. Ostanejo pa olajšave za vzdrževane družinske člane in posebne olajšave za samostojne novinarje in kulturnike. Študenti se bodo morali zadovoljiti s splošno olajšavo. Splošna stopnja davka od dohodka pravnih oseb naj bi se znižala s 25 na 23 odstotkov. Davčna osnova bo, sodeč po predlogu, še vedno dobiček podjetja, pri nerezidentih pa bo dodana še določba o tem, kako se ugotavlja del dobička, ustvarjen v Sloveniji. Iz davčne osnove naj bi se pod določenimi pogoji izvzemal del dobičkov iz prodaje lastniških deležev v podjetjih. Poleg tega zakon na novo obravnava davčne olajšave. Ostanejo na primer olajšave za raziskave in razvoj, ne pa tudi za vlaganje v opremo. Z olajšavami bodo spodbujali zaposlovanje invalidov, pa tudi prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje in donacije za nepridobitne namene. Zavezanci za davek na dediščine in darila ne bodo več le fizične, ampak tudi pravne osebe zasebnega prava, kot so društva, fundacije, skladi, ustanove, zasebni zavodi in gospodarska interesna združenja. Obdavčuje se vrednost nepremičnine, premičnine (sem sodijo tudi vrednostni papirji in denar, davčna osnova pa se pri njih zniža za pet tisoč evrov) ter premoženjskih in drugih stvarnih pravic, kijih zavezanec podeduje ali dobi v dar. Namesto dosedanjih 10 davčnih razredov jih bo po novem sedem. Prvi dedni red (zakonec in otroci) je oproščen plačila, pri drugem (starši, bratje, sestre) in tretjem (dedki in babice) ni sprememb (davek od pet do 14 in od osem do 17 odstotkov). Višji bo davek pri vseh drugih osebah, ki niso v sorodu, in sicer od 12 do 39 odstotkov vrednosti premoženja. Oproščeni pa so ga kmetje, če podedujejo ali dobijo kmetijsko zemljišče. Davek na dediščine in darila, ki je proračunski vir občin, je lani plačalo 37.800 zavezancev, in sicer 1,2 milijarde tolarjev oziroma v povprečju vsak 32 tisoč tolarjev. S spremembami bi, kot pričakuje MF, zbrali dodatnih 163 milijonov tolarjev na leto oziroma dobro desetino več kot doslej. Zakon o davku na promet nepremičnin bo ohranil dvoodstot-no davčno stopnjo, a bo prinesel jasnejša določila o postopku in spremembe pri poslih, za katere se plačuje ta davek. Med večjimi novostmi je obdavčitev finančnega nakupa nepremičnine oziroma lizinga. V prihodnje bo treba plačati davek ob sklenitvi pogodbe o lizingu - za posle, sklenjene pred 1. januarjem 2007, pa bo zavezanec plačal davek ob zaključku pogodbe, to je ob prenosu lastninske pravice. Po novem bo treba plačati davek tudi za prenos lastninske oziroma solastninske pravice zaradi povečanja vrednostni nepremičnine in v primeru priposestvovanja nepremičnine. Nove oprostitve so prenos kmetijskih zemljišč zaradi komasacij in pri delitvi premoženja ob prenehanju zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti ter delitve premoženja med družbeniki ob likvidaciji gospodarske družbe. Franc Fritz Murgelj GOSPODARSKI INFO Le 1055 podjetnikov plačuje DDV po plačani realizaciji Do konca avgusta seje v enem letu za možnost plačevanja DDV po plačani realizaciji odločilo le 1.055 davčnih zavezancev s prihodki do 50 milijonov tolarjev. Število zavezancev, ki se odločijo za ta način plačila obveznosti davka na dodano vrednost, se le rahlo povečuje, pač pa se je do zdaj za izstop iz sistema odločilo 80 zavezancev. Možnost plačevanja DDV po plačani realizaciji je ob predstavitvi sprožila veliko navdušenje, ki pa se ne odraža v številu pristopnikov v sistem. Ta je bil oblikovan zato, da bi se povečale investicijske moči drobnega gospodarstva in uvedla večja finančna discipline, v sistem pa naj bi se po prvotnih načrtih vključilo 70 odstotkov malih podjetnikov. Centralni katalog informacij javnega značaja Ministrstvo za javno upravo je 20. julija letos vzpostavilo centralni katalog informacij javnega značaja. Ta bo zbral vse kataloge organov in državljanom ponudil hiter pregled informacij o organih, zavezanih po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, ki bodo po vsebinskih sklopih urejene kataloge informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo, objavili na enem mestu. Centralni katalog informacij javnega značaja je dostopen na povezavi http://www.ckijz.gov.si. Delovno aktivno prebivalstvo v juniju 2006 Junija 2006 je bilo v Sloveniji 827.390 delovno aktivnih prebivalcev, od tega 744.158 zaposlenih in 83.232 samozaposlenih oseb. Glede na prejšnji mesec se je število delovno aktivnih prebivalcev povečalo za 3.819 oseb, v zadnjih 12 mesecih pa za 11.338 oseb. Kaj samostojnim podjetnikom prinašajo nove davčne reforme? Predlagane davčne reforme bodo vsaj delno pozitivno vplivale tudi na obrtnike. Samostojnim podjetnikom bodo dolgoročne rezervacije priznani strošek, kot fizične osebe bodo lahko dali posojilo svojemu podjetju, manj bo nekaterih evidenc in obrazcev. Doslej so lahko normirane odhodke v višini 25 odstotkov obračunavali vsi tisti SP-ji, ki so imeli do šest milijonov tolarjev prihodkov. Po novem se bodo za to lahko odločili tisti, katerih prihodek ne presega deset milijonov tolaijev. Zvišuje se tudi prag za zavezance za davek na dodano vrednost (DDV) s sedanjih pet na šest milijonov tolarjev (25 tisoč evrov) in zmanjšuje število obrazcev, ki jih določa zakon o davčnem postopku, in sicer z 11 na 4. Podjetje AKRAPOVIČ d.o.o. iz Ivančne Gorice je na svetovnem trgu z lastno blagovno znamko izredno priznano podjetje. Uvrščamo se v sam vrh ponudnikov visoko zmogljivih izpušnih sistemov za motocikle. Zaradi povečanega obsega dela: ZAPOSLIMO VEC VARILCEV ZA VARJENJE PO TIG POSTOPKU V ta namen bomo v mesecu oktobru organizirali interno usposabljanje varjenja. Zainteresirane kandidate vabimo, da nam najkasneje do 22. septembra 2006, pošljejo prošnjo s telefonsko številko na naslov: AKRAPOVIČ, d.o.o. Malo Hudo 8A, 1295 Ivančna Gorica Zaželene so izkušnje z varjenjem in dokončana vsaj III. stopnja strokovne Izobrazbe. Izbrane kandidate bomo povabili k sklenitvi delovnega razmerja. dan livarja - dan odprtih vrat Vabimo Vas na praznovanje v soboto, 23. septembra 2006, v v Livar v Ivančno Gorico in v Črnomelj Program: PC livarna Ivančna Gorica: 7.30 - 12.00 Odprta vrata z vodenimi ogledi 7.30 - 8.30 Promenadni koncert Godbe Stična PC livarna Črnomelj in PC mehanska obdelava: 7.30 - 12.00 Odprta vrata z vodenimi ogledi 9.00 - 10.00 Promenadni koncert Godbe Črnomelj 10.00 -11.00 Podpisovanje novih štipendijskih pogodb Po ogledu Vas prisrčno vabimo na pogostitev v našo jedilnico. DOBRODOŠLI! KOREKT PLUS- jezikovna šola in storitve, d.o.o. Zgornja Draga 4a, 1294 Višnja Gora nudi: • začetne in nadaljevalne tečaje angleščine za osnovnošolce od 2. do 9. razreda OŠ, • pripravljalni tečaj iz angl./nem. Za 9,/9 razred za vstop v srednjo šolo, • začetne in nadaljevalne tečaje angleščine in nemščine za srednješolce od 1 .-4. letnika SŠ v manjših intenzivnih skupinah od 2-6 učencev (pomoč pri težavah glede razumevanja šolske snovi ter dodatno izobraževanje, • pripravljalni tečaj za maturo iz angl. jezika za dijake 4. letnika, • individualno poučevanje angleščine in nemščine za učence in dijake s težavami v šoli ter pripravljanje študentov na izpite Iz angleščine, • prevajanje Iz angl. in nem. in obratno ter lektoriranje različnih angleških, nemških in slovenskih besedil. Informacije in naročila na tel. 01/ 78 77 244 ali GSM 041 623 634 (prof. Lilijana Štepic). PLUS WERT 6 Ivančna Gorica, september 2006 KLJUB DEŽJU IN BLATU ZELO USPESNI Če ste se v soboto, 12. avgusta, dopoldan peljali po avtocesti od Ivančne Gorice proti Višnji Gori, ste na veliki njivi v Stranski vasi lahko videli sila zanimiv prizor: omenjeno kmetijsko površino je namreč oralo petindvajset traktorjev takšne ali drugačne velikosti. Šlo je za 36. tekmovanje oračev ljubljanske regije, ki so se dela lotili s krajnimi in obračalnimi plugi. Orači so se na njivi zbrali že ob sedmih, da so izžrebali štartne številke. Ob osmih pa se je začelo zares. Dež in blato nista zmanjšala vneme oračev niti za širino brazde. Škornji, dežnik ali pelerina so rešili tudi vremenske težave. Tekmovalci so bili razdeljeni v tri kategorije: člani, mladinci in ženske. Tekmovalnih kriterijev je bilo kar nekaj. Komisija je ocenjevala odpiranje prve brazde - ta je morala biti dobro vidna, prevrnjena, izenačena po celi dolžini, rastlinski ostanki so morali biti popolnoma spodrezani. Pomembna je bila tudi krona. Tudi ta je morala biti brez vidnih rastlinskih ostankov in sledi traktorskih koles, imeti je morala sklenjene, dobro nalegle brazde. Naslednje pomembno merilo je bil zaključek z razorom, ki je moral biti pravilen in brez rastlinskih ostankov. Komisija je ocenjevala tudi globino oranja in splošni vtis, kamor so spadali vsi elementi ocenjevanja, natančnost dela in izenačenost brazd po vsej parceli. Tekmovalci so imeli tudi določeno površino, ki je znašala deset arov, za kar so imeli uro in pol časa. K še bolj zavzetemu oranju so udeležence spodbujali navijači, ki jih je navdušilo tudi tekmovanje v spre-tnostni vožnji s traktorjem. Razveseljivo je, da je bilo precej tekmovalcev zelo mladih, saj to dokazuje, da je mladini delo na kmetiji še vedno v veselje. Na državnem prvenstvu, kije potekalo v Črnomlju od 8. do 10. septembra, sta naša predstavnika Markovič Anton iz Malega Črnela in Habjan Jože iz Vrha nad Višnjo Goro osvojila vsak 3. mesto v svoji kategoriji. Več o poteku tekmovanja v prihodnji številki Klasja. MLADINCI: Tekmovanje s plugi krajniki 1. mesto JANEZ ZAVERL, MEDVODE 2. mesto MATJAŽ KRALJ, IVANČNA GORICA 3. mesto DEJAN ERJAVEC, IVANČNA GORICA Doseženo št. točk: 195,70 164,00 146,70_ MLADINCI: Tekmovanje z obračalnimi plugi: 1. mesto: MITJA MARKELJ, IVANČNA GORICA 2. mesto: ŽAN GRUM, IVANČNA GORICA 3. mesto: MARKO UDOVČ, IVANČNA GORICA 182,25 143,75 131,7 ŽENSKE: Tekmovanje s plugom krajnikom 1. mesto KATARINA KRALJ, IVANČNA GORICA 155,50 ŽENSKE: Tekmovanje z obračalnim plugom 1. mesto ANDREJA RUS, IVANČNA GORICA 171,50 ČLANI: Tekmovanje z obračalnim plugom: 1. mesto : ANTON MARKOVIČ, IVANČNA GORICA 2.mesto : MARKO KASTELIC, IVANČNA GORICA 3.mesto : PETER ZALETELJ, IVANČNA GORICA 4.mesto : Franc Kavšek, Ivančna Gorica 5. mesto: France Omahen, Ivančna Gorica_ 197,75 177,25 175,50 162,00 158,75 ČLANI: Plugi - krajniki 1. mesto: JOŽE HABJAN, IVANČNA GORICA 2. mesto : ALEŠ TOMAŽIN, IVANČNA GORICA 3. mesto: METOD PETAN, IVANČNA GORICA 4. mesto : Aleš Strojan, Ivančna Gorica 5. mesto: Drago Berdajs, Ivančna Gorica 5. mesto : Aleš Nadrah, Ivančna Gorica 7. mesto: Tomaž Kralj, Ivančna Gorica 8. mesto: Aleš Zupančič, Ivančna Gorica 9. mesto: Primož Bregar, Ivančna Gorica 10. mesto: Boštjan Bregar, Ivančna Gorica 11. mesto: Podržaj, Ivančna Gorica 12. mesto: Branko Nose, Ivančna Gorica Doseženo število točk: 200,00 173,70 156,25 149,20 148,00 148,00 144,00 141,50 137,00 135,50 125,50 100,50 ŠTIRINAJSTLETNIK DRUGI V ABSOLUTNI KONKURENCI Od kdaj te traktorji in stroji tako zanimajo? Kdo te je navdušil za "tehnične" zadeve? To me veseli že dolgo časa, kajti doma imamo kmetijo, na kateri delam in vozim tudi kmetijske stroje. Navdušila pa sta me oči in mami. Ali imaš kakšnega vzornika, mentorja, ki te spodbuja in ti pomaga? Seveda ga imam. Moja prva vzornika sta starša, ker mi zmeraj pomagata in mi stojita ob strani. Prav za oranje pa me je navdušil državni prvak Janko Čebular, ki mi je tudi pomagal pri učnih urah oranja. Seveda pa tudi ne smem pozabiti svojega mentorja Antona Miklavčiča (Tonija), ki mi je na treningu pomagal in mi povedal vse o tem, kako dobro zaorati. Gotovo se ukvarjaš še s čim drugim. Kaj je tisto, kar te še razveseljuje, veseli? Veseli me več stvari, med drugim tudi gradbena stroka, kajti zelo rad pomagam svojemu očetu pri delu. Seveda pa imam tudi motor, s katerim se zelo rad vozim in uživam v ekstremnih vožnjah. Glede na to, da si v devetem razredu osemletke, gotovo že veš, kaj boš počel v prihodnosti. Že razmišljaš o tem, v katero kakšno šolo se boš vpisal, kaj bi rad počel v prihodnje? To vem že dolgo časa. Odločil sem se, da bom šel na strojno šolo. V prihodnje pa mislim doštudirati na strojni fakulteti. Če mi bo zdravje dopuščalo, se bom vpisal na Akademijo za pilote. Ena mojih želja je tudi, da bi vozil potniško letalo. Mitja, zahvaljujem se za pogovor in ti želim še veliko tekmovalnih uspehov, tako s traktorjem kot tudi v šoli! Natalija Pavlin Za tekmovanje v spretnostni vožnji z dvoosno traktorsko prikolico je bilo prijavljenih 25 tekmovalcev. Tekmovalni pogoji so bili zelo neugodni. Zmagal je Drago Anžič iz Ljubljane. Milena Vrhovec in Lojze Grčman ALKEMIST EUROPEAN TRANSLATION AGENCY PREVAJANJE v 80 jezikov SODNO OVERJENI prevodi TOLMAČENJE na sestankih, kongresih, seminarjih ... ŠOLA TUJIH JEZIKOV (angleščine, nemščine, španščine, italijanščine, francoščine, poljščine, ruščine, kitajščine...) mednarodna mreža lingvistov v 26 državah 250 prevajalcev in tolmačev Za vse informacije in naročila nas pokličite na brezplačno telefonsko številko 080-23-03. Nahajamo se v Šentvidu pri Stični. www.alkemist.si m- Ivančna Gorica, september 2006 H Mitja Markelj z Rdečega Kala se je na 36. tekmovanju oračev ljubljanske regije, ki je potekalo 12. avgusta, izkazal kot najboljši v tekmovanju z obračalnimi plugi in zasedel prvo mesto med mladinci. Dosegel je neverjetnih 182,25 točk, kar je malo manj kot zmagovalec med člani. S tem je dokazal, da lahko že s 14 leti konkurira ostalim tekmovalcem tudi v članski kategoriji. Z njim smo se pogovarjali o njegovih začetkih in nadaljnjih željah. Mitja, povej, kako se počutiš kot najboljši v tekmovanju z obračalnimi plugi? Kaj ti to pomeni? Počutim se zelo dobro. S tem rezultatom sem pokazal, da tudi mladinci znamo dobro orati. Ker pa sem zmagal, mi to pomeni še več, kajti naslednje leto bom pokazal še več. Omeniti pa moram svojo ekipo na tekmovanju, ki smo jo sestavljali Andrej Rus, Anton Miklavčič in seveda jaz, saj smo dosegli prvo mesto. Rezultati SMlilCOV LUBADAR ¥ GOIDOW11 okoli IVANČN1 GORICE IN spremljajoči PROBLEMI Kot je znano, se je v nižinskih gozdovih občine Ivančna Gorica zaradi lubadarja začela množično sušiti smreka. Zato so se pojavile ogromne količine lesa (ocenjujem, da na področju občine kakih 80 000 m3), s tem pa tudi različni problemi pri gospodarjenju z gozdovi. MEJE V GOZDOVIH Po poseku lubadark se gozd popolnoma spremeni. V letu ali dveh ne boste več vedeli za meje, zato je zelo dobro, če greste pred začetkom sečnje v gozd in na vseh listavcih, ki so ali bodo ostali po poseku lubadark, označite meje parcele, in sicer z eno rdečo črto v smeri poteka meje. Za označevanje mej pa ne uporabljajte sprejev, temveč rdečo barvo tesarol ali kaj podobnega. SEČNJA IN SPRAVILO Zaradi velikih količin lesa krajevno znani gozdni delavci ne morejo takoj sanirati škode, ki je nastala v tako kratkem času. Zato se lotevajo dela v gozdu tudi različni drugi ljudje, ki niso usposobljeni za to ter ne uporabljajo nikakršne varovalne opreme, ampak zaslutijo le možnost za hiter zaslužek. Pogosto jim tudi ni pomembno, ali dela izvajajo takoj po dolgem deževju. Posledica je neprimerno urejeno sečišče, uničena vlaka in gozdna cesta, neredko pa tudi nesreča v gozdu. Dogaja pa se tudi, da določeni se-kači zaradi pohlepnosti po velikih količinah lesa posekajo hlodovino in jo pustijo v gozdu tudi po tri tedne, Zaradi deževja ali močnega sonca le-ta izgubi na vrednosti kakih 3000 tolarjev ali več. Zato predlagam, da se po sečnji spravi hlodovina iz gozda v najkrajšem možnem času, nikakor pa ne pozneje kot v enem tednu. Da bi se izognili problemom slabo izvedenih del pri sečnji in spravilu, je treba z vsakim izvajalcem skleniti pogodbo o izvajanju del. V njej se določi, kaj mora delavec narediti v gozdu: obeliti panje, zložiti veje na kup ali jih zažgati, popraviti vlako in gozdno cesto, če jo je uničil, opredeliti vrednost dela ter sam odgovarjati za varstvo pri delu; v pogodbi pa mora biti tudi določen rok za izvedbo ter kazen, če dela niso izvedena v roku. PRODAJA LESA Ob tako velikih količinah lesa so se pojavili tudi novi odkupovalci le-tega, ki ponujajo gotovino, zastonj sečnjo in podobno. Zavedati se moramo, da danes ni nič zastonj. Pri odkupu lesa morate vnaprej natančno vedeti, koliko je vreden hlod določene kvalitete in kakšen je plačilni rok. Odkupovalec vas mora vedno vnaprej obvestiti o času odvoza lesa, za primer, da bi bili radi prisotni pri meritvah. Dolžan vam je tudi izročiti dobavnico s količinami in kvalitetnimi razredi naloženega ali odpeljanega lesa (če niste dogovorjeni drugače), da lahko takoj izračunate vrednost le-tega. Če z meritvijo ali s čim drugim niste zadovoljni, morate to takoj povedati odkupovalcu; če se namreč ne dogovorita, je odkupovalec dolžan ukrepati tako, kot ste se vi odločili. Če mu naročite, da mora les takoj razložiti, ga je dolžan razložiti, saj ste do plačila vi lastnik le-tega. To pomeni, da ga je ukradel, če ga odpelje brez vašega dovoljenja. Priporočam, da se o določenih od-kupovalcih pozanimate pri sosedih ali znancih, saj so oni najboljša referenca zanje. Odkupovalec naj odpelje ves les, ki je na kamionski cesti. Dogaja se, da pogosto odpelje hlodovino, celuloza pa ostane na kamionski cesti. ODVOZ LESA Odvažajo ga z gozdnimi kamioni. En kubični meter lesa je težak približno eno tono. Ker prevozniki stremijo po čim večjem zaslužku, nalagajo na kamione ogromne količine lesa (tudi 30 m3 in več), zato močno poškodujejo gozdne pa tudi lokalne ceste, ki imajo ponavadi osno obremenitev omejeno na 5 ton. Pozivam vse občane, naj prevoznike opozarjajo na to omejitev, saj le-ti ne bodo popravili lokalnih in gozdnih cest, temveč jih bomo morali popravljati sami občani z lastnimi sredstvi. Na regionalnih cestah pa je osna obremenitev omejena na 8 ton, kar marsikateri gozdni kamion, ki je polno naložen, presega. Zato bo verjetno policijska postaja občasno opravljala meritve osne obremenitve tudi na ostalih cestah. Če potrebujete kakšno pomoč ali informacijo o sekačih in odkupo-valcih, se lahko obrnete tudi na svojega revirnega gozdarja, ki vam bo z veseljem svetoval. Roman Crnič, revirni gozdar SADNJA PO SANACIJI SMREKOVEGA LUBADARJA Lastnikom gozdov sporočamo: če bi želeli v poseke po smrekovem luba-darju posaditi sadike, se posvetujte s svojim revirnim gozdarjem. Če nameravate saditi spomladi, je treba to sporočiti že zdaj, zaradi rezervacije in naročila sadik. Obveznosti, ki jih ima lastnik gozda v primeru sadnje sadik, so: • sadike je treba posaditi spomladi; • bukove sadike je treba označiti s količki, ostale pa tudi zaščititi s tulci; • vsako leto je treba vse sadike obžeti v jesenskem času, dokler ne prerastejo plevela (cca 5 let). SUSft TUDS f NAŠI ©BONI POVZROČILA OBČUTNO ŠKODO NA KMETIJSKI! PRIDELKIH Suša je letošnje leto dodobra oklesti-la kmetijske pridelke. V naši občini so najbolj prizadete travniške površine oz.drugi odkos, koruza, krompir in vrtnine. Na podlagi Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode je občinska komisija v sestavi: Marija Okorn - predsednica - in člani Milan Vrhovec, Jože Gros in Darka Zupane - Puš v juliju pripravila predhodno oceno škode za- radi suše na kmetijskih pridelkih. Na podlagi te ocene je občina 4. 8. 2006 z Ministrstva za obrambo, Uprave RS za zaščito in reševanje prejela sklep, s katerim je bila pozvana, da do 31. 8. 2006 zbere individualno oceno izpada kmetijskih pridelkov. Na občinski poziv se je odzvalo 578 kmetovalcev. Oceno škode, ki so jo predložili občinska komisija oz. oškodovanci, mora obravnavati še regijska oz. dr- žavna komisija. Ta pa lahko oceno škode zmanjša ali zviša. Upajmo, da bo ugotovila, da imajo naši kmetje dejansko velik izpad pridelkov krme za živino in da vse delo oz. zapleteni postopki, tako na občini kot pri oškodovancih, niso bili zaman. Pričakujemo tudi, da bo vlada zagotovila sredstva za ublažitev škode zaradi suše. Milena Vrhovec MAm OGLASA Potrebujete občasno pomoč v gospodinjstvu: čiščenje, urejanje stanovanja, likanje... Pokličite na tel.: 040 539 - 313 Iščemo bivališče z osnovnimi bivalnimi pogoji, ki ni v uporabi, za štiričlansko družino, za najem pod simboličnimi pogoji (možnost vzdrževanja objekta in manjših adaptacij na stroške najemnika) ter bližino lokalnega in medkrajevnega potniškega prometa. Zaželena je tudi določena površina njive ali vrta za pridelavo osnovnih povrtnin ali poljščin. Telefon: 031/738-129 ali 031/841-203 ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA LJUBLJANA Krajevna enota Grosuplje 1290 Grosuplje, Taborska cesta nn Tel: 041-657-229 0 ivestilo lastnikom gozdov Tudi v letošnjem letu je v naših gozdovih veliko smrekovega lubadarja, predvsem v nižinskih gozdovih občin Grosuplje in Ivančna Gorica, kjer je veliko smreke. V skladu s predpisi smo lastniki gozdov dolžni svoje gozdove pregledovati in biti pozorni na tega škodljivca. Splošni vidni znaki napada lubadarja so: • majhne okrogle luknjice na deblu in vejah, dobro vidne le na gladkem lubju, sicer skrite pod luskami lubja; • pojavi se rjava črvina, kije dobro vidna na lubju, na lišajih in mahu, ki poraš-ča deblo, in na koreninskem vratu; • okoli luknjic se nabira smola, včasih se celo cedi po deblu; iglice odpadajo. V pomladanskem času pa se kmalu po napadu pokaže sprememba barve krošnje, osip iglic, nato pa odstopi in odpade lubje z debla. Če opazimo navedene znake napada lubadarja na svojih smrekah, o tem nemudoma obvestimo svojega revirnega gozdarja, žarišče lubadarja pa v skladu z navodili revirnega gozdarja saniramo. Telefonske številke revirnih gozdarjev: Roman Črnič 041-657-214 Marko Slapničar 041-657-229 Franci Kogovšek 041-657-217 Pripravil: Roman Cmič, revirni gozdar OBVESTILO ZA UPORABNIKI FFS Obveščamo vas, da bomo zbirali prazno embalažo določenih FFS od 26. 9. do 29. 9. 2006, od 7. do 14. ure v Zadružno kmetijskem vrtnem centru na Ljubljanski 4 v Ivančni Gorici. Navodila za pripravo embalaže lahko dobite v naših prodajalnah fitofarma-cevtskih sredstev: Zadružno kmetijsko vrtni center v Ivančni Gorici, Zelez-nina v Radohovi vasi in Zeleznina v Zagradcu. Pripravljena embalaža mora biti v prozorni vreči in opremljena z natančnim naslovom prinositelja. Če embalaža že na videz ne bo ustrezno pripravljena, je ne smemo sprejeti. Prinositelj prejme potrdilo o oddani embalaži, s podpisom pa jamči, da je oddal popolnoma izpraznjeno in očiščeno odpadno embalažo fitofarma-cevtskih sredstev. V primeru, da so bili v odpadni embalaži ostanki FFS, bo prinositelj plačal stroške njene odstranitve kot nevarnega odpadka. KZ Stična Mizarstvo Vencelj, d.o.o. Šentvid pri Stični 66 1296 Šentvid pri Stični Tel: 01/7885-008 Zaposlimo mizarja ali mlajšega moškega, ki ga veseli delo v mizarski delavnici. Zaposlimo tudi delavko za pomožna dela v proizvodnji in čiščenje prostorov. Prijave z opisom delovnih izkušenj in izobrazbe pošljite na naš naslov. olajslf 1 in znizanja prispevkov žarim suše V zvezi s priznavanjem škode po suši v letu 2006 lahko kmetje uveljavljajo tudi znižanje oz. odpis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov na podlagi 9. člena Zakona o pogojih, pod katerimi se kmetom zmanjšani ali odpisani prispevki štejejo za plačane (Ur. list RS, št. 48/1992). Zato je kmetovalcem dana možnost, da v 15 dneh od nastanka škode podajo zahtevek pri pristojnem davčnem organu. Dodatne informacije dobite na Davčni upravi RS, Izpostava Grosuplje, Kolodvorska 4, Grosuplje; tel. št.: 01/781-85-10. Kmetovalcem je dana tudi možnost odpisa prispevkov za zdravstveno zavarovanje kmetov zaradi naravnih nesreč (Ur. list RS, št. 127-5423/2003). Za odlog, delni ali celotni odpis prispevkov za zdravstveno zavarovanje kmetov je pristojna območna enota Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Grosuplje. Vloga je dostopna na spletni strani zavoda: http://www.zzzs.si, lahko pa pokličete za dodatne informacije na: ZZZS, Izpostava Grosuplje, Kolodvorska 4, Grosuplje; tel. št.: 01/786-40-36. OBČINA IVANČNA GORICA Marija Okom m- Ivančna Gorica, september 2006 [3xMJ3*£nB StIMJPraeg™ NOVA PRIDOBITEV ZDRAVSTVENEGA DOMA V Zdravstvenem domu Ivančna Gorica smo si že dolgo želeli, da bi prebivalcem naše občine nudili enak nivo predbolnišničnega zdravljenja, kot ga imajo skoraj povsod po Sloveniji. Ker si v sedanji finančni situaciji nismo mogli privoščiti nakupa sodobnega prenosnega EKG aparata z defibrilatorjem, smo se maja letos odločili za akcijo zbiranja finančnih sredstev. Za pomoč smo se obrnili na podjetja in zasebnike v naši občini in zunaj nje. V začetku avgusta smo dobili težko pričakovani Lifepak 12, najsodobnejši aparat na svetu, ki je nepogrešljiv pri oživljanju, diagnostiki in terapiji nenadno obolelih in poškodovanih in za katerega lahko rečemo, da rešuje življenja. Z njim na pregleden in enostaven način ugotovimo življenje ogrožajočo motnjo srčnega ritma, ki jo lahko uspešno zdravimo samo s pomočjo defibrila-torja. Aparat omogoča zunanjo stimulacijo srca pri nevarnih motnjah srčnega ritma s prepočasnim srčnim utripom. S pomočjo 12-kanalnega EKG ugotavljamo motnje srčnega ritma in spremembe v srčni mišici, ki so posledica motnje krvnega pretoka v njej. Posledica popolne zapore ene ali več žil v srčni mišici je infarkt, ki ga je treba čim prej diagnosticira- POVABILO NA NASE DELAVNICE Zdravstveni dom Ivančna Gorica v sklopu preventivnih delavnic za preprečevanje srčno-žilnih bolezni v oktobru brezplačno organizira: • 4 srečanja na temo ZDRAVA PREHRANA Predviden začetek srečanja bo 20. 10. 2006. Ker je število udeležencev omejeno, se je treba predhodno prijaviti na telefon številka 01 781-90-20, kjer boste dobili tudi vse potrebne informacije. Vsebina srečanj: a.) prehrana Slovencev b.J osnove zdrave prehrane c.) 12 korakov do zdrave prehrane d.) prehrana pri sladkornem bolniku in bolniku, ki ima zvišan holesterol • TEST HITRE HOJE na 2 km, ki bo potekal v soboto, 21.10. 2006 med 9. in 13. uro na športnem igrišču OŠ Stična. Vsi, ki ste stari od 18 do 70 let in želite spoznati stopnjo vaše telesne sposobnosti, pridite športno oblečeni in obuti in vsaj 2 uri po obilnejšem obroku. Test hitre hoje ni priporočljiv za ljudi, ki: - imajo povečan krvni tlak nad 170/90 - imajo bolečino v prsnem košu - angino pektoris - so v zadnjem letu preboleli srčni infarkt - imajo bolečine v sklepih ali akutno revmatsko obolenje sklepov - imajo akutna prehladna obolenja ali vročinska stanja Vsako srečanje traja približno 2 uri, po predavanju so možna tudi individualna srečanja. Lepo povabljeni! ti in ustrezno zdraviti. V aparatu je tudi merilec krvnega pritiska, oksi-meter - merilec nasičenosti krvi s kisikom - in kapnometer - merilec koncentracije ogljikovega dioksida v izdihanem zraku. Vsi ti parametri so pomemben pokazatelj trenutnega zdravstvenega stanja bolnika ali poškodovanca. Pomembno je tudi, da se vsi zapisi izmerjenih vrednosti in EKG posnetki sproti shranjujejo in jih predamo skupaj z bolnikom v obravnavo specialistu. Aparat omogoča telemetrično pošiljanje vseh podatkov in s tem seznanitev bolnišnične ekipe s stanjem bolnika, še preden ga reševalci pripeljejo v bolnišnico. Vsi deli aparata so kompatibilni z aparati na reševalni postaji in v bolnišnici, zato se monitoriziranega bolnika enostavno preda ekipi, ki pride ponj. Nenazadnje je aparat varen za uporabo in odporen na razne terenske nevšečnosti, kot so vlaga, mraz, vročina in udarci. Velikega finančnega zalogaja - aparat stane 6,5 milijonov SIT, ne bi zmogli brez izdatne pomoči sponzorjev, ki so pomagali spremeniti naše želje v resničnost. Naj topleje se zahvaljujemo tovarni zdravil KRKA, d.d. iz Novega mesta, LIVARJU, d.d. iz Ivančne Gorice in SŽ-PROJEKTIVNEMU PODJETJU, d.d. iz Ljubljane. S svojimi prispevki so omogočili hiter zaključek akcije in nakup tudi: A-FORM, d.o.o., AKRAPOVIČ, d.o.o., ASTRAZENECA, CUGEU IGNAC, s.p., INOX ŽNIDARŠIČ, k.d., JAKA COMMERCE, d.o.o., KASTELIC LADO, s.p.- AVTO-TRANSPORTI KASTELEC, KAV-ŠEK BRANKO, s.p.-AVTOTEK, KAVŠEK JOŽE, s.p,- STEKLOHIT. KOCJANČIČ JANEZ, s.p., LEKAN BOŠTJAN, s.p,- LEKANTRAN-SPORT, MEDIS, d.o.o., MERCA-TOR, d.d., PESKOKOP POD-SMREKA, d.o.o., ROJEČ KAROL JURIJ, s.p., REŠEVALEC, d.o.o., SIR-PAK, d.o.o, SUPPORT TRA-DE, d.o.o, POLAJŽER ŠTEFAN, s.p,- THE PRINC PUB, TRAIG, d.d. in UNIVERSAL, d.d. Hvala vsem, ki vam ni vseeno in ste se pridružili akciji za nakup aparata, ki bo bolnikom olajšal dostop do diagnostične obravnave, morda pa tudi reševal življenja. Meta Campa, dr. med. Beli/#ied Infection Control BELIMED, eno vodilnih evropskih podjetij za proizvodnjo pomivalnih strojev in sistemov za področja farmacije, medicine in laboratorijev, zaposli več novih sodelavcev: RAZVOJNI PROJEKTANT - KONSTRUKTOR (1 delavec) Od kandidatov pričakujemo: - univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo strojne smeri, - izkušnje na področju konstruiranja, - dobro poznavanje dela z Autocad 2D in 3D (Inventar), - znanje nemškega ali angleškega jezika, - ustvarjalnost, inovativnost, pripravljenost za skupinsko delo. Nudimo zaposlitev za nedoločen čas - poskusno delo 6 oz. 3 mesece. OBLIKOVALEC KOVIN (4 delavci) Od kandidatov pričakujemo: - poklicno strokovno izobrazbo - smer oblikovanje kovin, - izkušnje na CNC strojih za preoblikovanje pločevine, predvsem krivljenje in izsekovanje, - natančnost, doslednost, inovativnost za tehnološke izboljšave in zanesljivost. Nudimo zaposlitev za nedoločen čas - poskusno delo 2 meseca. VARILEC (2 delavca) Od kandidatov pričakujemo: - poklicno strokovno izobrazbo - smer oblikovanje kovin, - izkušnje pri obdelavi nerjaveče pločevine, - izkušnje pri varjenju najzahtevnejših izdelkov iz nerjaveče pločevine po TIG postopku, - natančnost, doslednost, inovativnost za tehnološke izboljšave in zanesljivost. Nudimo zaposlitev za nedoločen čas - poskusno delo 2 meseca. VODJA KAKOVOSTI (1 delavec) Od kandidatov pričakujemo: - univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo strojne smeri, - aktivno znanje nemščine in pasivno znanje angleščine, - izkušnje pri vodenju sistema kontrole v celotni družbi, - poznavanje dela predstavnika vodstva kakovosti pri izvajanju sistema kakovosti ISO 9001, - Izkušnje pri Izdelavi potrebne dokumentacije za izdelke, - izkušnje s področja varnosti in zdravja pri delu, - obvladovanje dela z računalnikom (WIS Windows, MS Office), - odgovornost, kreativnost, inovativnost, natančnost in zanesljivost. Nudimo zaposlitev za nedoločen čas - poskusno delo 6 oz. 4 mesece. FINANČNI KNJIGOVODJA (1 delavec) Od kandidatov pričakujemo: - izobrazbo ekonomist, ekonomski tehnik ali absolvent ekonomije, - zaželene izkušnje na finančno-računovodskem področju ter poznavanje računovodskih standardov, - znanje nemškega ali angleškega jezika, Nudimo zaposlitev za določen čas (1 leto), nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. V primeru, da imate navedena znanja in lastnosti, vam nudimo karierno priložnost. Sprejmite izziv in se nam pridružite. Pričakujejo vas kreativen in dinamičen tlm, moderno delovno okolje ter stimulativen osebni dohodek z možnostjo nagrajevanja. Vašo pisno ponudbo z življenjepisom in dokazili pričakujemo na naslovu: BELIMED, d.o.o, Kosovelova cesta 2,1290 Grosuplje ali na info@belimed.si najpozneje v 15 dneh po objavi. Turistično društvo Grča, Občina Ivančna Gorica, Časopis Klasje in Kmetijska zadruga Stična vabimo V NEDELJO, 8. OKTOBRA 2006 NALUČARJEVKAL, kjer bo potekalo 5. OBČINSKO TEKMOVANJE ZA NAJ PRIDELKE 2006 Peto leto zapored bomo izbirali najtežjo peso, koren, kolerabo, krompir, repo, kumaro, zeljno glavo, jabolko, radič ... ter najtežjo in najdaljšo bučo. Izbrali bomo tudi zanimivo oblikovane pridelke, s katerimi se je morda pošalila mati narava - ti bodo še posebej nagrajeni. Prepričani smo, da ste zvesti pridelovalci kljub muhastemu vremenu uspešno skrbeli za svoje pridelke in boste imeli kaj pokazati. Vaše NAJ PRIDELKE bomo zbirali od 2. do vključno 7. oktobra 2006 v ZADRUŽNEM KMETIJSKEM IN VRTNEM CENTRU v Ivančni Gorici. Ob oddaji boste dobili potrdilo o teži oz. dolžini pridelka. Razstava pridelkov in razglasitev rezultatov bo 8. oktobra ob 14. uri na Lučarjevem Kalu. Vsi lastniki zmagovalnih NAJ PRIDELKOV bodo prejeli priznanja in praktične nagrade. BUCARIJA 2006 V našem uredništvu je nastala že marsikatera ideja. Tako smo se pred leti odločili, da bi dali našim poljskim bučam nekaj več in organizirali smo prvo BUČOMANIJO, ki smo jo lani preimenovali v bolj domačo BUČA-RIJO. In Bučarija bo potekala tudi letos, v nedeljo, 15. oktobra 2006, v sklopu tradicionalnega pohoda po Lavričevi poti na Gradišču nad Stično Dragi bralci! Svojo izvirnost in umetniško žilico ste že nekajkrat dokazali. Vabimo vas torej, da se nam spet pridružite. Prav tako ste povabljeni vsi tisti, ki ste do zdaj še zbirali pogum. Buč je dovolj za vse! Pridno na delo-posebej vabljeni šolarji in njihove učiteljice, likovni krožki, društva in umetniki vseh vrst. NUDI VSE ZA JESENSKA OPRAVILA NA NJIVI IN VRTU: SEMENSKO PŠENICO IN JEČMEN OSTALA SEMENA ZA JESENSKO SETEV MINERALNA GNOJILA NUDIMO TUDI: OPREMO ZA SADJARSTVO IN VINOGRADNIŠTVO (ŠKARJE ZA OBREZOVANJE. KADI, CISTERNE ZA VINO...) OPREMO ZA GOZDARSTVO (MOTORNE ŽAGE, ZAŠČITNA OPREMA ...) TER VSE OSTALO ZA KMETOVALCE IN VRTIČKARJE. Kmetijska zadruga Stična zaposli delavca s V. stopnjo izobrazbe, po možnosti kmetijske smeri, z nekajletnimi izkušnjami, za delo v kmetijsko tehnični trgovini. Dodatne informacije dobite na sedežu zadruge, C JI. grupe odredov 17, Ivančna Gorica, ali na tel. 01/7887-600. m- Ivančna Gorica, september 2006 ENAJSTI ROJSTNI DIU RADIA ZELENI VAL Kot je to že običaj, je slavljenec tudi tokrat pripravil Zeleni vikend. Že enajsti po vrsti. V treh dneh so se na šentviškem letališču, kjer so se odvijali koncerti, zvrstili številni glasbeniki. V petek je bila glavna zvezda Neisha s skupino. V soboto je njeno vlogo prevzel hrvaški romantik Pet-ar Grašo, pred njim pa so občinstvo ogrevali Nina Pušlar, Anžej Dežan, Saša Lendero, Alenka Godec in drugi. Po koncertu je miganja željno ljudstvo odprlo energetske ventile in polovica orjaškega šotora se je spremenila v plesišče. Nedelja se je začela s sveto mašo, sledil pa je letalski miting modelarjev. Manjkal ni niti Zmajček Ferdo, ki je skupaj z Dam- jano Golavšek zabaval najmlajše. Pozno popoldne je prišel čas za na-rodnozabavne viže. Da so poslušalce zasrbele pete, so pokrbeli Zlati muzi-kanti, Ceglaiji, Korenine in Boštjan Konečnik. Lojze Granan Tudi letos je zeleni vikend ponudil pestro dogajanje tako za najmlajše, kakor tudi za mlade in tiste malo manj mlade. »OJ DOBERDOB, SLOVENSKIH FANTOV §!©B ... Kot ponavadi smo člani Turističnega društva Šentvid pri Stični 11. marca 2006 na občnem zboru sklenili, da bo naše društvo med drugim organiziralo dve strokovni ekskurziji po domači deželi in da bomo malo pokukali tudi v inozemstvo, k sosedom. Takoj so naše članice in člani, ki so za to zadolženi, stopili v stik z nam že znano turistično vodičko, ki je pripravila program ekskurzije po naši želji. 3. junija 2006 smo v jutranjih urah odpotovali od doma z lepim turističnim avtobusom. V Ljubljani se nam je pridružila vodička, gospa Marija Orešnik, nato pa smo mimo Postojne in Sežane nadaljevali pot proti Trstu do gradu Miramare. Vso pot nam je gospa razlagala o kulturnih in zgodovinskih znamenitostih krajev, mimo katerih smo se peljali. Spoznali smo, da krajev zunaj naših meja ne poznamo dovolj, a smo tega dne veliko izvedeli o njih. Ko smo prišli do omenjenega gradu, smo po uradnih ceremonijah vstopili v stavbo. Od začudenja nam je zaprlo sapo. Grad sam, ki ni tako zelo star, stoji na prelepem kraju s čudovitim pogledom na morje. Tu gaje dal zgraditi njegov lastnik. Notranjost pa je taka, da si je človek ne more predstavljati. Vsi notranji prostori imajo opremo, za katero verjamem, da je ni nikjer na svetu. Vsaka soba je posebej opremljena v stilu, ki je ustrezal namenu (od spalnice, kopalnice, dnevnega prostora do delovnega prostora...). Ker moram povedati, daje bil lastnik velik pomorščak, je v tem stilu narejena tudi oprema. Po ogledu smo se napotili do Trsta, na avtobusni postaji obrnili in zavili proti severu, proti Benečiji. Prispeli smo do ogromnega in znanega spomenika oziroma pokopališča v Doberdobu (Redipulji). Potem ko smo prisluhnili razlagi, smo se po neštetih stopnicah odpravili prav do vrha, kjer stoji impozanten spomenik več tisoč padlim vojakom v prvi svetovni vojni. Med njimi je tudi veliko Slovencev. Nato smo se odpeljali do Gorice in se podali proti Brdom. Uživali smo ob pogledu na velik kamnit solkanski most ter kmalu prestopili mejo in se napotili do Dobrovega v Brdih. Tam smo si ogledali grad in šli do razglednega stolpa, od koder se odpira pogled na Goriška brda. V kraju Hum smo imeli kosilo, ki nam je prav dobro teknilo. Poskusili smo češnje, pa tudi kapljica dobrega kaberneta je kar prijala. Nato smo se, polni novega znanja in vtisov, v večernih urah vračali proti domu. Že med potjo smo se dogovorili, da se na podobno potovanje odpravimo še enkrat jeseni. Gospa Orešnikova se je strinjala. Povemo vam lahko, da nas bo naslednja ekskurzija popeljala na drugo stran. V oktobru načrtujemo pot na Hrvaško. Ogledali si bomo Kum-rovec in okoliške kraje, ki so povezani s Titovo mladostjo. Obiskali bomo Stupice, kjer stojita grad in spomenik Matiju Gubcu, znanemu vodji kmečkega upora. Kot rečeno, bo naše društvo tudi letos organiziralo dve ekskurziji. Ker pa vemo, da je pri udeležbi tudi kak član od drugod, kar pa ni prepovedano, vam lahko obljubim: če se boste pravi čas prijavili, boste ob morebitnem prostem sedežu tudi vi naš novi dobrodošli sopotnik. Prav veseli vas bomo. Nasvidenje. Predsednik TD Janez Kastelic KOORDINACIJA DRUSIIW UPOKOJENCEV 0 tCIN GROSUPLJE, IVINČNIGOIICA Ii D0B11P0UE V soboto, 25. junija, smo bili šentviški upokojenci organizatorji srečanja upokojencev občin Grosuplje, Ivanč-na Gorica in Dobrepolje. Ob 11. uri smo se zbrali na letališču v Šentvidu pri Stični, kjer so nas pozdravili in pozneje zabavali zvoki ansambla Bratje Štrukelj. Zbrane udeležence srečanja so nagovorili župan občine Jernej Lampret, predsednica KS Šentvid pri Stični Majeta Bijec, predsednik IOMZU M. Sedmak in Malči Žitnik. Z ubranim petjem sta srečanje popestrila pevska zbora iz Šentvida pri Stični in Dobrepolja. DU Šentvid je pripravilo bogat sre-čelov, pogostitev pa je organizirala kmetijska zadruga. Ker smo srečanje organizirali v dogovoru z Letalskim klubom Šentvid pri Stični, so bili stroški koordinacije znatno nižji. Preživeli smo lepo soboto, se naple-sali, pogovorili s prijatelji in sklenili, da se prihodnje leto srečanja zagotovo udeležimo. Vsem, ki ste na kakršenkoli način pomagali, da smo se imeli lepo, se iskreno zahvaljujemo. Upravni odbor DU Sent\'idpri Stični V SLOGI IE MOC VSAK IZMED NAS JE ANGEL Z ENIM KRILOM, ZATO LAHKO LETIMO LE OBJETI. Radio Zeleni val in Letalski klub Šentvid sta že četrtič organizirala odmevno prireditev na letališču Šentvid. Letošnji Zeleni vikend - v počastitev 11. obletnice Radia Zeleni val in 12. obletnice Letalskega kluba Šentvid - je bil res spektakulären zaključek letošnjega poletja. Več kot 25.000 obiskovalcev je uživalo v pestrem in kvalitetnem programu vse tri dni. Letalski klub Šentvid je tudi letos pridobil del prepotrebnih sredstev za uspešno nadaljnje delo. Zato se ob tej priložnosti zahvaljujemo Radiu Zeleni val oz. direktorju Borisu Peterki za sodelovanje. Vsi skupaj, Radio Zeleni val in Letalski klub Šentvid, pa izrekamo zahvalo vsem sponzorjem, kajti brez vas ne bi bilo toliko uspešnih prireditev. Milena Vrhovec PIONIRJI P©» DOI - ©BONSKE GASILSKI PRVAKI Po dolgih dvajsetih letih smo v PGD Dob organizirali pionirsko gasilsko desetino. V njej je devet fantov, starih od sedem do deset let. S prvimi vajami smo začeli v drugi polovici aprila. Mladi nadebudni gasilci so se dela lotili z velikim veseljem in za njihova leta zelo resno. Vaje so imeli enkrat tedensko in vsi so se jih redno udeleževali. Njihovo vztrajno in trdo delo je bilo poplačano že na prvem tekmovanju, ki so se ga udeležili. To je bilo tekmovanje pionirskih in mladinskih desetin Občinske gasilske zveze Ivančna Gorica, 25. junija letos v Šentvidu pri Stični. V skupini pionirskih desetin so mladi gasilci PGD Dob osvojili prvo mesto in tako postali občinski prvaki. Skupaj s svojimi mentorji so se po končanem tekmovanju še dolgo veselili doseženega uspeha. Upamo, da bodo naši mladi člani tudi v naslednjih letih tako zagnano nadaljevali delo v društvu. Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo Lovru Markoviču, poveljniku OGZ Ivančna Gorica, ki je s svojim strokovnim znanjem pomagal našim pionirjem premagati začetne težave in jih naučil potrebnih tekmovalnih veščin. PGD Dob m- Ivančna Gorica, september 2006 IZDE1 AVA NOGAVIC TC Ivančna Gorica tel: 01/7878220 WWW.ITlili.Si ■T Vw 111 lil ■ a«HP■ JAMARSKI KLUB KRKA - KAJ DOGAJA? Lep pozdrav vsem, ki jih zanima jamarstvo, pa tudi vsem tistim, ki jih morebiti ne. Čas počitnic in kislih kumaric je za nami, a mi, krški jamarji, smo ga zelo dobro izkoristili za množico aktivnosti. Bilo je super! V slabih treh mesecih smo izvedli več kot 30 akcij. Začelo se je s proslavo ob dnevu državnosti na Polževem. Z zastavami smo se spustili po vrvni žičnici do prizorišča dogodka. Izvedba je bila kar zahtevna, vendar smo se nanjo dobro pripravili z na- Letos mineva natanko 60 let od ustanovitve Lovske družine Gradišče, ko je Okrajni svet za lovstvo Grosuplje združil lovišča Šentvid, Stična in Muljava. Ker je bilo območje preobsežno, sta iz LD Gradišče leta 1953 nastali dve samostojni družini: ena v Stični in ena v Šentvidu pri Stični, pod Krko pa so bila uvrščena lovišča na Muljavi. Za uradni datum samostojnega delovanja šentviške lovske družine se šteje 9. oktober 1954; takrat je bila družim dodeljena tudi površina lovišča v izmeri 5,320 ha, kakor velja še danes. V začetku je LD Šentvid štela poleg predsednika Franca Zupančiča, tajnika Lovrenca Lavriča in gospodarja Viktorja Bavdeža še 14 članov. Prva leta delovanja so zahtevala veliko različnega dela, da je družina dokončno zaživela. Kljub vsemu se je članstvo redno širilo in ob takšnem zagonu sta bili postavljeni tudi dve lovski koči: na Bojanskem vrhu in Felič vrhu. Pred tridesetimi leti je dozorela tudi ideja o lovskem domu, ki so ga prizadevni člani dogradili leta 1981; finančna sredstva so bila večinoma pridobljena na lovskih veselicah, prispevali pa so jih tudi člani lovske družine in številni krajani. Člani Lovske družine Šentvid pri pornimi treningi. Trud je bil večkratno poplačan in obrestovan z gromkim aplavzom občinstva. Zanimivo in veselo je bila na tridnevnem taboru ob reki Krki pri Žužemberku. Raziskali smo nekaj brezen, potapljači so se preizkusili v Podtur-nu, Obrhu, Krški jami in Poltarici. Ogledali smo si in raziskali Vodeno jamo in jamo Padamnca. Nekaj mladih jamarskih navdušencev smo naučili uporabe vrvne tehnike, s člani sosednjih jamarskih društev pa smo izmenjali izkušnje. Seveda pa smo koristno združili s prijetnim in se po opravljenih nalogah tudi poveselili. Tabor je bil en sam uspeh in vsem, ki jih ni bilo zraven, je zdaj hudo žal. Sporočamo jim, naj ne bodo žalostni, saj bomo organizirali še boljšega! Smo tudi ekološko ozaveščeni, zato smo v sodelovanju s Turističnim društvom Krka pomagali pri čistilni akciji kraja Krke. Tudi v Krški jami se je marsikaj spremenilo. Zamenjali smo človeške ribice v akvariju, z jamarskimi nasveti pa pripomogli k temu, kako s svetlobo jamo še bolj odkriti ■ očem obiskovalcev. Tudi sicer veliko sodelujemo z vsemi društvi, predvsem pa smo aktivni pri organizaciji Stični so se zbrali z namenom, da obeležijo svoj visoki jubilej, 2. septembra na slovesnosti, ki so jo pripravili pri svojem lovskem domu v Sentpavlu. 50-članski družini so se pridružili tudi nekateri visoki gostje: poleg župana Jerneja Lampreta tudi predsednik Zveze lovskih družin Ljubljana Vojko Šemrov in predsednik Območnega združenja upravljav- Festivala Krka. Naš jamarski moto je, naj naše jame ostanejo čiste, zato smo se pridružili petdnevnemu državnemu projektu čiščenja brezna v Ribnici. Iz jame smo izvlekli 25 m3 kamna, kar je pomagalo pri odkrivanju dogajanja po drugi svetovni voj-' ni, saj je bilo pod njim po nekaterih ocenah več kot 240 okostij. V to zelo zahtevno nalogo je bilo treba vložiti kar veliko znanja in naporov. Bili smo gostitelji potapljačev iz Avstrije; omogočili smo jim potop v Krški jami in jim razkrili lepote drugih jam. Niso prišli praznih rok, saj so nam ponudili nekaj novih koristnih informacij o potapljaštvu in možnosti sodelovanja z njimi. Odšli so bogatejši z množico vtisov o lepotah naše krajine in z novimi prijateljstvi. Še se bomo srečali. Bili smo tudi reševalci. Nekega dne konec avgusta je ob 10. uri enemu od naših reševalcev zazvonil telefon s centra za obveščanje. Zgodila se je nesreča: 40 metrov globoko se je v breznu Velika Vratnica znašel pes in čudežno preživel. Izkušenost, znanje in hitro posredovanje dveh naših članov so bili odločilni. Vsi trije so živi in zdravi ob 11.17 že zadovoljni besed pohval in čestitk jubilantu, ki ob bogati dediščini svojih prednikov spodbudno gleda tudi v prihodnost. O minulih časih, predvsem pa o odločnem koraku v prihodnost, je spregovoril starešina šentviške lovske družine Franci Vidmar. Ob tej priložnosti so bila podeljena tudi spominska priznanja sosednjim lovskim društvom, a najbolj je izstopala plaketa častnega člana, ki so jo šentviški lovci podelili svojemu članu Dragu Aberšku starejšemu. Prijetno sobotno popoldne pri lovski koči so popestrili še znani Zasavski rogisti, seveda ni manjkal tudi pravi lovski golaž, za popestritev programa pa so člani postregli še s streljanjem v slepo tarčo. Streljalo se je v okroglo desko, na kateri je bila označena tarča skrita pod papirjem; dobitnik nagrade je bil torej tisti, ki je zadel to skrito (slepo) tarčo. Za najboljše so bile pripravljene tudi nagrade. Prvo nagrado, prosti odstrel srnjaka, je prejela članica LD Višnja Gora. Ne bomo rekli žensko oko, ampak ženska sreča je zadela skrito tarčo. gledali v sončen dan, mediji pa so zgodbo s srečnim koncem obširno objavili. Poleti smo usposabljali jamarske pripravnike. Z njimi smo raziskovali nove jame in obiskovali raziskane, jih učili vrvne tehnike ter občudovali njihovo nadarjenost in zagnanost. Verjamemo, da bodo uspešno opravili jamarski izpit v septembru. Lahko se pohvalimo, da nam je Jamarska zveza Slovenije zaupala organizacijo in izvedbo izpitnih postopkov za pridobitev naziva »jamar pripravnik« in »jamar«. Izpiti bodo 23. septembra letos na Krki. To bo odmeven in pomemben dogodek za celo občino Ivančna Gorica, saj bodo prišli v naše kraje tečajniki iz vse Slovenije, inštruktorji, množica drugih že izkušenih jamarjev in ljubiteljev jamarstva. Velikega obiska in organizacije se ne bojimo, rahlo pa nas skrbijo finančna sredstva, saj kljub veliki odmevnosti dogodka še nismo uspeli pridobiti dovolj sponzorjev. Čeprav je naša občina lepa in bogata s podzemnim svetom, je bila do zdaj prikrajšana za prelepo jamarstvo. Tu smo krški jamarji našli svoj prostor pod soncem in po dosedanjih odzivih na naše aktivnosti smo prepričani, da je bilo jamarstvo več kot potrebno. Tudi mi ugotavljamo, da je vsak začetek težak, vendar se trudimo po svojih močeh in zmožnostih. Dosedanji odziv nam vliva pogum, da bomo z nam lastno zagnanostjo šli naprej. Vemo, da varnega raziskovanja ni mogoče zagotoviti brez dobre jamarske opreme, brez GPS-a bo težko najti nove jame, za prodiranje v globine, opremljanje brezen in jam nujno potrebujemo vrtalnik Hil-ti... Upamo, da nam bodo pomagali ljubitelji jamarstva, krajevni dobrotniki in tudi sponzorji, ki bi našli svoj interes v podpori naših aktivnosti. V tem hitrem tempu življenja, ko primanjkuje prostega časa, smo od ustanovitve do danes z vztrajnostjo naredili ogromno, na kar smo ponosni. Predstavili smo vam samo nekaj utrinkov iz naših aktivnosti, več pa boste doživeli, ko se boste srečali z nami. Postanite naš član, pridružite se nam in ne bo vam žal! Za vse informacije smo vam na voljo na telefonski številki 040/549-529, Marko Pavlin. Vaši krški jamarji profin¡trade E EEEER d.o.o. "Dm ¿de-fa fi&iteme fzaAiliv-a- Profin trade d.o.o., Cesta na Brdo 85. Ljubljana tel.: 01 423 87 50. faks: 01 423 87 55, gsm: 041 75 31 34 e-mail: profln2@siol.net - www.profintrade.si EURODEKOR EGGER Oplemenitene /verne plošče EGGER 2800 n 2070 x 18mm cev lovišč Zasavje Franc Trebušak. Njim in ostalim seveda ni zmanjkalo Matej Steh EURODEKOR W954ST2 - EEL cena ra pioščo EURODEKOR U708ST2 - SIV ee«J3 za ploščo EURODEKOR H1582ST15 BUKEV NARAVNA cena za ploščo EURODEKOR H1511ST15 BUKEV PARJENA cena za ploščo 20.41 f Znižane cene robnih trakov ABS EGGER 23/2, 31/2 cfo - &09& Novo v ponudbi/ MEDIARAN HALLBÍM 2650 x 2070 mm, 12 mm, 16 mm, 19 mm, 25 mm, 28 mm, 38 mm Promocijska cena za plošče 19 mm! VEZANE PLOŠČE 2500 x 1250 mm. 4 mw% S mm? 0 mm, i0 mm, 12 mm, i& mm, 18 mm, 22 mm,, 25 mm Brexa, Bukmw^ Tapol, Okum&$ Mahag&m Častni član LD Šentvid je postal Drago Aberšek st. (na sliki levo) Navedene cene so brez ODV. Količine so omejene in veljajo do razprodaje zalog. PROFIN TRADE D.O.O. ZELENA BRATOVŠČINA IZ ŠENTVIDA PRAZNOVALA OKROGLI JUBILEJ OBSTOJA m- Ivančna Gorica, september 2006 MgM$ LANINCI Pi §»91 NA S8CUTS |29. IN 30. JULIJA) s... 0 J- I : Y' ' - ' A-'..<'■- , :: ; r' ■ pkjl I Psi ___ Z letošnjega dopusta na Krku smo se vrnili dan prej, da sva se z možem lahko udeležila dvodnevnega izleta na Skuto. Vremenske napovedi za vikend sicer niso bile najbolj obetavne, vendar smo se v soboto zbrali na dogovorjenem mestu. Dvanajst udeležencev in dva vodnika smo se s štirimi osebnimi avtomobili podali na vožnjo proti domu v Kamniški Bistrici. Vse nahrbtnike smo nato preložili v tri avtomobile in nadaljevali pot do Žagane peči, naše izhodiščne točke. Obuli smo planinske čevlje, pripravili palice, zavihteli (nekateri bolj težko) nahrbtnike na ramena in vzeli pot pod noge. Če je bil kdo v dvomih, ali bomo našli pot proti Kokrškemu sedlu, ki je bila nekoliko prestavljena zaradi zimskega plazu, se je strah kmalu razblinil, saj je bila lepo označena s trakovi za znameniti gorski tek na Grintovec, ki se je odvijal naslednjega dne. Pot do Kokrškega sedla se je začela že takoj strmo vzpenjati, kot bi hotela opozoriti vse tiste, ki tega še ne vedo, da »gre v gorah zares«. Tistim bolj urnim ni delala težav, drugi pa smo bolj počasi, a vztrajno nadaljevali pot proti sedlu. Nekako na pol poti, ko gozd preide v melišče, smo imeli krajši počitek za malico. Okoli pol petih popoldan smo prispeli na sedlo, kjer smo zamenjali od potu premočene majice s svežimi in se okrepčali z malico iz nahrbtnika. Ker je bilo do teme še veliko časa, so se štirje odločili, da »skočijo« še na Grintavec. Po času sodeč so na vrh res skočili. Štirje smo se odpravili proti Kalški gori. Pot je bila prijetna, ravno prav za sprehod pred spanjem. Ponudila je tudi nekaj klinov in jeklenic za sladokusce. V gorah me vedno znova preseneti prelepo cvetje, predvsem pa to, kako lepo uspeva sredi kamenja. Imeli smo res srečo, saj smo videli tudi nekaj planik. Nekaj časa smo posedeli na vrhu, vendar so oblaki začeli prekrivati nebo, zato smo se vrnili do Zoisove koče, ki je postajala vse bolj polna, saj so prihajali organizatorji in navijači nedeljskega grintovške-ga teka. Po večerji nas je pred kočo zmotil dež, zato smo nekateri nadaljevali klepet v koči, drugi pa so odšli spat. Vstali smo zgodaj. Zunaj je bilo mraz in temni oblaki so se podili po nebu. Kljub temu smo bili vsi dobre volje in se veselili dneva, ki je bil pred nami. Ko smo zapuščali Zoisovo kočo, so organizatorji teka izpolnjevali še zadnje naloge pred tekmovanjem. Pot, po kateri smo krenili, se je kmalu razcepila: ena je peljala proti vrhu Grintovca, mi pa smo zapustili rumene trakove, ki so označevali pot tekačem, in se skozi Mala vratca podali proti Bivaku. Vreme se je slabšalo. Postalo je vse bolj temno, pihal je mrzel veter, celo kakšno kapljo smo čutili na sebi. Počutila sem se skoraj tako, kot bi snemali film K2. Ker vodnikoma niso bile všeč vremenske razmere, sta se odločila, da poti ne nadaljujemo čez Dolgi hrbet do Skute, temveč se podamo proti Malim podom oz. Bivaku pod Skuto. Pot je bila lepa, vendar tudi zahtevna in vetrovna. Ko smo prišli do Slemena, smo si vsi udeleženci nadeli plezalne pasove in čelade, saj so bili na poti klini in jeklenice, poleg tega pa je bila skala na posameznih predelih tudi mokra. Približno 200m pred Bivakom pod Skuto se je začelo kazati tudi sonce, veter je nekoliko razpihal oblake, tako da smo lahko videli tudi vrh Skute. Odločitev je padla: gremo na vrh po zahtevni poti. Pot je bila čudovita, za nekatere sicer naporna. Imeli smo prelep razgled na vse strani neba, saj je veter razkadil oblake zdaj na eni, pa spet na drugi strani. Po kratkem počitku in malici smo se vrnili do nahrbtnikov, ki smo jih nekateri pustili ob vznožju Skute. Na tem mestu smo počakali tudi tiste, ki so za spust potrebovali več časa. Vsi smo bili veseli, da nam je vreme omogočilo vzpon in da sta se vodnika zanj odločila. Ker smo osvojili vrh Skute, poti nismo nadaljevali proti Turški gori in Kamniškemu sedlu, ampak smo se po brezpotju spustili od Bivaka pod Skuto proti Kokrski dolini. Pot je bila zelo strma. Ponujala je številna melišča, ki so nekaterim od nas predstavljala pravo poslastico, za druge pa so bila izredno naporna in zahtevna. Razdelili smo se v dve skupini: prva je z vodnikom hitro napredovala v dolino, kot bi ne čutila utrujenosti, drugi pa smo z drugim vodnikom hodili počasneje, ker sta imela dva udeleženca težave zaradi bolečin v nogah. K sreči pa vse poti vodijo v dolino, in tudi naša nas je pripeljala tja. Ob zaključku poti smo se prepričali, kakšno moč ima narava, saj smo videli, kakšno razdejanje lahko pusti snežni plaz za sabo. Srečni, čeprav nekoliko utrujeni, smo prišli do avtomobilov. Še zadnji pogledi proti goram in srečno do naslednjič - če ne prej, avgusta na Man-grtu! Simona Rogelj članica PD POLŽ DRAGI PLANINCI, PSHOiNSIO, SPREHAJALCI Planinsko društvo POLŽ vas v nedeljo, 24. septembra 2006, vabi na DRUGI POHOD, imenovan POT DVEH SLAPOV. Začetek poti bo v Višnji Gori pri Gasilskem domu. Prijave bomo zbirali od 7.30 dalje. Start bo ob H. uri. Pot bo potekala na relaciji: VIŠNJA GORA (Gasilski dom) - DEDNI DOL - SLAPOVI VIŠNJICE - IZVIR VIŠNJICE - KUCELJ - GORENJE BREZOVO - GRADIŠČE NAD VIŠNJO GORO -VRH PRI VIŠNJI GORI - SLAPOVI KOSCE - VIŠNJA GORA l^mafe As hiši Predvidevamo 4 do 5 ur lažje hoje. Bodite vremenu primerno oblečeni in obuti. Pohod bo v vsakem vremenu !!! Startnina bo 1.200 tolarjev (vključena organizacija, okrepčilo na poti in golaž na cilju). Predhodne prijave lahko sporočite in dodatne informacije dobite na tel. št.: 041 - 746 825, g. Aleš ERJAVEC, ali 041 - 751 238, g. Rok KASTELIC. V pričakovanju, da se vidimo na drugem pohodu po POTI DVEH SLAPOV, vas lepo pozdravljamo in se veselimo snidenja z vami! PLANINSKO DRUŠTVO POLŽ PASJA SOLA V PODSETJURJU PRI IITIJI Imeti psa kot prijatelja in družabnika je želja marsikoga, saj je ta žival bitje, ki nam lahko resnično polepša življenje. Mišljenje, da je pes le čuvaj na verigi, je zagotovo že preživeto. Užitek je imeti vzgojenega kosmatinca, s katerim se lahko mirno sprehajamo po mestu, ga vzamemo s seboj na izlet ali pa celo na dopust. Ampak štiri-nožnega prijatelja je treba vzgojiti, za to pa se čez celo leto na pasjih šolah trudijo v Kinološkem društvu Litija. Porodila seje ideja in konec lanskega leta so kinologi, ki se z vzgojo in šolanjem psov ukvarjajo že dlje časa, na ustanovnem občnem zboru ustanovili Kinološko društvo Litija. Za pse v starosti od treh do šestih mesecev je v letošnjem pasjem šolskem letu v programu mala šola, starejši kosmatinci pa se bodo lahko v spremstvu svojih gospodarjev udeležili tudi tečajev osnovnega šolanja. Osnovno vodilo pri šolanju psov, ki temelji na pozitivni motivaciji, je, da mora biti pouk prijeten tako za psa kot tudi za njegovega gospodarja. To pa pomeni, da je pes za pravilno izvedeno vajo nagrajen s koščkom salame ali bri-ketom. Če vaje ni opravil pravilno, ni nagrajen in tako hitro ugotovi, kaj se mu bolj izplača. Psom moramo omogočiti čim boljšo socializacijo. V mali šoli srečujejo nove ljudi, spoznavajo nova okolja in situacije ter si tako širijo obzorje. Pozitivne izkušnje, ki jih kuža pridobi v mali šoli, mu pomagajo, da tudi kot odrasel pes lažje rešuje vsakodnevne izzive, je bolj predvidljiv in strpnejši do okolice. Praktične vaje pomagajo v prvi vrsti ustvarjati vodnikovo avtoriteto, psički pa prek igre spoznajo osnovne elemente poslušnosti, ki jim pridejo še kako prav pri nadaljnjem šolanju v osnovni šoli. V Kinološkem društvu že zbirajo prijave za malo in osnovno šolo, ki se bosta začeli 15. septembra. Pokličete jih lahko na mobilni telefon 031 ali 041 617 266, Maja in Stane Lesjak. Bojan Rajšek BLAGOSLOV KONJ NA SUSICi V nedeljo, 13. avgusta, je potekala zunanja slovesnost podružničnega žeg-nanja pri cerkvi svetega Štefana na Sušici, kjer je bil s pomočjo prizadevnih vaščanov tokrat že četrto leto organiziran blagoslov konj. Ni veliko manjkalo, da bi ta običaj preprečilo deževno vreme, a nekaj pred deseto uro dopoldne je posijalo sonce ter privedlo k cerkvi okrog 30 gospodarjev s konji iz bližnje in daljne okolice. Blagoslov konj je po sveti maši vodil novi krški župnik Marko s svojim duhovnim pomočnikom Tonetom z Muljave. Po blagoslovu se je množica ljudi še nekaj časa zadržala pri cerkvi, saj so vaščani poskrbeli tudi za pogostitev. Bilo je lepo. Hvala vsem, ki ste prišli. Naj bodo konji na priprošnjo sv. Štefana čili in zdravi in nasvidenje spet v prihodnjem letu. Kužki različnih pasem so po opravljenem šolanju zelo strpni, lahko bi rekli bolj demokratični... m- Ivančna Gorica, september 2006 CmDBOTIE SC®™®® SVEČANOST OB VISOKEM JUBILEJU V GORENJI VASI Slovenci praznujemo številne jubileje, vendar le-ti poredko segajo čez sto let, kaj šele čez dve stoletji. Ob- letnico s posebej dolgo brado smo 8. septembra praznovali v Gorenji vasi pri Ivančni Gorici. Tam se je namreč pred dvesto in desetimi leti na takratni Glavičevi, zdaj Skrunovi domačiji, rodil Prešernov sodobnik, pesnik, bibliotekar in urednik Kranjske čbelice Mihael Kastelic. Spomin na zaslužnega moža smo počastili z nastopom Zagriških fantov, Mešanega pevskega zbora iz Ivančne Gorice in učencev Osnovne šole Stična, med katerimi je bil tudi otroški pevski zbor s podružnične šole Muljava. Več vokalnih nastopov je na citrah spremljal Dušan Mazaj, o delu in o pomenu našega slavljenca pa je zanimivo pripovedoval dr. Miha Glavan. Prireditev je organiziralo Turistično društvo Ivančna Gorica ob podpori drugih dejavnikov v kraju. Vsem lepa hvala. L. Sever KOSOVNI ODVOZ IN ODVOZ NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV - JESEN 2006 Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane občine Ivančna Gorica, da bo v jesenskem času odvažalo kosovne in nevarne odpadke iz gospodinjstev po naslednjem vrstnem redu: Načrt kosovnega odvoza: Četrtek 14. 9. 2006 KS Ambrus in KS Zagradec, naselji Korinj in Laze nad Krko Petek 15. 9. 2006 KS Krka, KS Muljava Ponedeljek 18. 9. 2006 KS Temenica, KS Sobrače Torek 19. 9. 2006 KS Dob, KS Šentvid - naselje Sreda 20. 9. 2006 KS Šentvid okolica Četrtek 21. 9. 2006 KS Stična. KS Metnaj Petek 22. 9. 7006 KS Ivančna Gorica — okolica Ponedeljek 25. 9. 2006 KS Ivančna Gorica - naselje Torek 26. 9. 2006 KS Višnja Gora Med kosovne odpadke spadajo pohištvo, sanitarni elementi, gospodinjski aparati in drugi kosovni predmeti iz gospodinjstev. Izrabljene avtomobilske gume ne sodijo med kosovne odpadke. Kosovne odpadke je treba primerno zložiti, povezati oz. zapakirati ter jih na dan odvoza do 7. ure zjutraj odložiti pri zabojnikih, kjer običajno pobiramo odpadke. Načrt zbiranja nevarnih odpadkov: DATUM NASELJE STOJNO MESTO ČAS ZBIRANJA sobota 7.10. 2006 Ivančna Gorica Parkirišče pri zdravstvenem domu 8.00-10.00 sobota 7.10. 2006 Šentvid pri Stični Parkirišče pri trgovini Blatnik 10.30-12.00 sobota 7.10. 2006 Stična Parkirišče pri samostanu 12.30-14.00 sobota 7.10. 2006 Muljava Parkirišče pred kulturnim domom 14.30-16.00 sobota 7.10. 2006 Višnja Gora Parkirišče pri Cestnem podjetju 16.30-18.00 ponedeljek 9.10. 2006 Ambrus Parkirišče pred družbenim domom 14.00-15.30 ponedeljek 9.10. 2006 Zagradec Parkirišče pri trgovini KZ 16.00-17.30 ponedeljek 9.10. 2006 Krka Parkirišče pri gostilni Nace 18.00-19.30 Med nevarne odpadke spadajo topila, kisline, barve, laki, olje in maščobe, detergenti, zdravila, baterije, akumulatorji, fluorescentne cevi in drugi živosrebrni odpadki, prazne tlačne posode, fotokemikalije, pesticidi in podobno. Proti plačilu pa bomo sprejemali tudi manjše količine nevarnih odpadkov od podjetnikov. Naša prihodnost je čisto okolje! Javno komunalno podjetje Grosuplje JAVNO KOMUNALNO PODJETJE GROSULJE VABI K SODELOVANJU MLAJŠE, ZDRAVE IN PRIDNE DELAVCE ZA zbiranje, odvažanje in ravnanje s komunalnimi odpadki oziroma opravljanje raznih gradbenih del Pogoji: ravnanje z odpadki in izvajanje gradbenih del spada med težka fizična dela ob vseh vremenskih razmerah, zato morajo biti kandidati mlajši, zdravi in v dobri fizični kondiciji. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas enega leta s polnim delovnim časom, z možnostjo podaljšanja pogodbe. Vabimo vas, da pošljete svoje prošnje s kratkim življenjepisom v 8 dneh na naslov: Javno komunalno podjetje Grosuplje, Cesta na Krko 7, 1290 Grosuplje. AKTIVNOSTI SVETA KS TEMENICA Krajevna skupnost Temenica je po površini zelo velika, saj meji na dve občini: Šmartno pri Litiji in Trebnje, krajani pa pripadajo trem faram in dvema škofijama. Zaradi velike razsežnosti ima krajevna skupnost približno 40 km cest, ki vodijo do posameznih vasi, precej oddaljenih od lokalnih cest.Veliko jih je še vedno neasfaltiranih, vendar se trudimo, da bi bilo takih iz leta v leto čim manj. Od leta 2002 do 2006 nam je tako s pomočjo Občine in krajanov uspelo modernizirati naslednje ceste: odseka v Bratnicah in v Šentjurju, cesto skozi vas Breg pri Temenici, odsek Temenica-Žabnica, odsek Bukovica-Potok, odseka na Hruščevec in na Gornji Vrh ter del ceste proti zaselku Brezovec. Tako znaša skupna dolžina moderniziranih cest 5,3 km. Načrtovana je bila modernizacija cest v vsakem zaselku oziroma vasi s soudeležbo krajanov, vendar nam tega zaradi pomanjkanja sredstev ni uspelo izpeljati. Tako so nam za posodobitev ostale naslednje ceste: Pungert, Male Dole, Cagoška gora, odsek ceste v Rada-njo vas, Praproče (do Trznarja), povezava do Bratnic ter do zaselkov Cerovec, Brezovec, Hruščevec in Dolenja vas, v skupni dolžini več kot 10 km. Zelo zahteven projekt, ki smo ga uspešno zaključili to poletje in je terjal ogromno sredstev in energije, je bil projekt legalizacije Doma krajanov. Potekal je v več fazah. Najprej smo odkupili zemljišče od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, nato je sledil še odkup solastniškega deleža (1/6) v Domu od Trgovskega podjetja Vele, d.d., pri čemer nam je s sredstvi pomagala Občina. S tem ko smo postali lastniki celotnega Doma, smo si olajšali postopke za pridobivanje dokumentacije za legalizacijo le-tega. V nadaljevanju smo pridobili gradbeno dovoljenje in začeli s postopkom pridobivanja uporabnega dovoljenja. Pred tem pa je bilo treba izvesti določene zahtevne gradbene posege in posodobitve v Domu. Tako smo celotno spodnjo etažo objekta opremili s sodobnim prezračevalnim sistemom in na novo preuredili sanitarije. S tehničnim prevzemom in pridobljenim uporabnim dovoljenjem smo omogočili ponovno obratovanje bifeja, ki ga bodo krajani, skupaj s trgovino in dvorano, z veseljem uporabljali. Po podobnem postopku so potekale aktivnosti pri izgradnji športnega igrišča. Najprej smo pravno-formalno pridobili zemljišče za igrišče in njegovo okolico, nato izvedli zemeljska dela ter igrišče asfaltirali. Aktivnosti še niso v celoti dokončane, saj je treba postaviti še zaščitno ograjo okoli igrišča, namestiti gole, koše in na zelene površine postaviti otroška igrala. Poleg navedenih projektov smo načrtovali tudi obnovo mostu na lokalni cesti Temenica-Bukovica, obnova pa ni stekla zaradi nerešenega lastništva zemljišča na delu, kjer stoji most. Problem lastništva smo rešili z odmero in odkupom zemljišča in tako pripravili vse potrebno za obnovo v bližnji prihodnosti. Naše nadaljnje aktivnosti bodo usmerjene v izgradnjo pločnikov skozi naselje Temenica, saj se je tovorni promet skozi kraj močno povečal in že zelo ogroža šolarje in krajane. Upamo, da nam bo tudi za to uspelo najti sredstva, saj bomo tako veliko pripomogli k izboljšanju prometne varnosti v KS Temenica. Svet KS Temenica , J. G. SELO, SELA, SELE 2006 O vse bolj popularnem srečanju prebivalcev vasi, katerih koren imena je Sel-, smo v Klasju že pisali v minulih letih. Letošnje jubilejno 10. srečanje je potekalo 24. junija v občini Brežice, kjer domujeta Arnovo selo in Dečno selo. Menda je bilo spet nadvse slovesno, kakor za ta srečanja že vseskozi velja. Sprašujemo se, ali bo morda tudi v naši občini kdaj organizirano takšno srečanje, glede na to, da imamo kar štiri Sela od skupno 177 v Sloveniji. Lovci, ribiči POZOR MOVO V GROSUPLJEM TRGOVINA M EDO TRGOVINA ZA LOV, RIBOLOV IN REKREACIJO Cesta Toneta Kralja 2, Grosuplje (obrtna cona pod Slivniškim hribom) Tel.: 01 7873 701 Odpiralni čas: pon.-pet.: 8.00-12.00 in 13.00-17.00 sobota: 9.00-11.30 • vse za lov: orožje» strelivo, oblačila, klobuki, itd. • vse za ribolov: palice, koleščki, hrana, vabe, itd. • modni klobuki (ženski in moški) Ugodne cene, akcije in prodaja na kredit. Bon MEDO šport -10 % velja do 30.9.2006 m- Ivančna Gorica, september 2006 ZA MARIJIN PIAZNIK V LURD Lurd je kraj, kamor se zlivajo reke ljudi različnih barv in narodnosti. Zakaj je tako, ni mogoče opisati, ne da bi ta kraj obiskal. Če si tam in to osebno doživljaš, si ta priljubljeni kraj romanja in obiskovanja Marije lažje predstavljaš. Tudi šentviški farani smo poromali v Lurd, na praznik Marijinega vnebovzetja. V deževnem nedeljskem jutru smo se odpeljali proti, za večino romarjev, neznanim krajem. Pot nas je vodila proti naši sosedi Italiji, le da smo se ustavili še v Sežani, kjer smo imeli nedeljsko mašo. Prevozili smo Italijo in se za kratek čas ustavili v Monaku. Pot smo nadaljevali proti Franciji. Naslednji dan smo v popoldanskih urah prispeli na naš cilj. V Lurdu smo imeli najprej mašo v slovenskem jeziku. Tam se nam je pridružil še en avtobus romarjev iz Slovenije. Zvečer smo se pridružili procesiji z lučkami. Ta dogodek je nepopisen. Koliko romarjev iz različnih koncev sveta na enem samem kraju, molitev v več jezikih (čeprav nismo prav dosti razumeli, je vsak po svoje lahko molil), na koncu pa še ubrano petje »Ave, Ave, Ave Marija ...«, ki se v vseh jezikih poje enako. Mimo nas pa so med molitvijo vozili na stotine invalidov in bolnikov, ki so prišli k Mariji v Lurd z eno samo prošnjo: »Ozdraviti!« To pa nas je kar malo pretreslo. V navadi je, da se večer pred praznikom Marijinega vnebovzetja noč prebedi v molitvi in petju pred »lurško votlino«. Del noči smo pred votlino prebedeli tudi mi. Zgodaj zjutraj smo imeli slovensko mašo pred lurško votlino, ki jo je daroval msg. Franc Vrhunc, naš duhovni vodja na romanju. Tu se je spet slišala slovenska molitev in petje. Po maši smo si lahko slovenski romarji ogledali še mesto prikazovanj - samo lurško votlino. Sledil je še ogled cerkva v okolici: to so cerkve, ki sprejmejo po nekaj tisoč romarjev. Popoldne, preden smo se poslovili od Lurške Marije, so se nekateri najbolj vztrajni kljub hudemu nalivu udeležili križevega pota v slovenskem jeziku. Čeprav nekateri premočeni do kosti, smo proti večeru, s čudovitimi občutki, napolnjeni z energijo, verjetno vsak s svojo prošnjo in željo, ki smo jo pustili pri Mariji, in z željo, da se še kdaj vrnemo, zapustili deževen Lurd. Noč smo prespali kar na avtobusu. Zadnji romarski dan smo začeli visoko v Oropi. Na višini 1180m smo imeli jutranjo mašo v veliki in prečudoviti cerkvi, katere glavni oltarje krasila črna Marija. Dan se je že prevesil v popoldne in ura nas je neusmiljeno priganjala na pot proti domu. Tako smo z ogledom razstavljenih čudovitih jaslic, darovanih iz različnih držav, ter še z nakupom zadnjih »odpustkov« zapustili deževno Oropo. Naše romanje se je po nekaj urah vožnje po Italiji približevalo koncu. Čeprav nas je nekaj časa spremljalo slabo vreme, so bili občutki nepopisni. Z nekaj besedami je to pač nemogoče opisati. Ker smo že nekaj časa v EU, sploh ne veš, kdaj prestopiš državno mejo, in tako smo bili kar naenkrat na koncu našega romanja. TŠ SLOVESNOST OB GODU SV. BERNARDA V STIČNI JUG PREMAGAL SEVER V AMBRUSU V Ambrusu se lahko pohvalijo z vsaj enim dogodkom, zaradi katerega je njihov kraj nekaj posebnega. To je tradicionalna tekma med severnim in južnim delom vasi, ki se vsako leto odvije na soboto pred župnijskim »žeg-nanjem«, t.j. pred praznikom sv. Jerneja. Tekma se je letos zgodila že enaiindvajsetič. Pred dvema desetletjema so namreč neuradni obračuni prerasli v vsevaški dogodek. Delitev pa je šla celo tako daleč, da eden izmed bratov Hočevar, ki ima sobo na drugi strani hiše, igra za Sever, drugi pa za Jug. Če vas zanima trenutni rezultat, naj vam povemo, da je Sever zmagal enajstkrat, Jug pa desetkrat. »Južnjaki« so bili boljši s 7 : 1. Ob tem pa je treba dodati, da so navijaški dvoboj dobili njihovi nasprotniki. Navijači Severa so namreč vztrajno spodbujali svojo ekipo, čeprav ji ni šlo najbolje. Tekma, ki ima velik pomen v smislu ugleda oziroma zbadljivk, se je nato seveda prevesila v malo veselico. Ob tako bogati nogometni tradiciji ni prav nič čudno, da kar dva člana prve postave Livarja (Bracovič in Šinkovec) izhajata iz Ambrusa in njegove okolice. Lojze Grčman Aabv Te!. 01/780 50 23, 01/780 50 24 Fax: 01/78 74 518 ABV KOVINSKI IZDELKI d.o.o. Sela pri Dobu 3 1296 Šentvid pri Stični e-mail: abv@abv.si www.abv.si *HIAB 800 - nosilnost 181, max. doseg roke 29 m* IZDELAVA in MONTAŽA: • težkih in lahkih jeklenih konstrukcij • jeklenih stopnišč z ograjami, • nadstreškov in manjših podkonstrukcij, • ograj in izdelkov iz inox materiala • dobava in montaža izoliranih strešnih in jeklenih fasadnih plošč • drugi jekleni izdelki iz dejavnosti STOHÏTVE • svetovanje in izdelava delavniške dokumentacije in PZI projekta Sv. Bernard, kije živel v 12. stoletju, je znan kot veliki utemeljitelj cistercijanskega reda. Zato stiški menihi njegov god (20. avgust) vsako leto temu primerno obeležijo. Letos je omenjeni praznik prišel na nedeljo, zato so stiški cistercijani medse povabili posebnega gosta. Popoldansko sveto mašo je tako daroval nekdanji stiški gimnazijec dr. Anton Jamnik. Ljubljanski pomožni škof je v pridigi poudaril zasluge sv. Bernarda, ki je znal v svojem času odločno opozoriti na napake tako svetne kot posvetne oblasti. Vernikom ga je postavil kot svetel zgled, kako je treba poleg duhovno bogatega življenja krščanstvo živeti tudi v delih. Poleg tega pa je dr. Jamnik vernike spodbudil, da se ne smejo preveč obremenjevati s prihodnostjo, ampak se je treba le vsak dan potruditi po najboljših močeh. Lojze Grčman Člani turističnega društva Ivančna Gorica smo konec avgusta izvedli čistilno akcijo šolske poti. Da akcija ni bila zaman, dokazujejo polne vreče. Prometni znak ni za v smeti, čeprav je bil vržen v koruzo. BRATRANCI IN SESTRIČNE Zbrali smo se sedemnajstega junija. Bil je prečudovit dan, ki ga je polepšalo vreme in dobro razpoloženje. Zbrali smo se sorodniki iz Kolarjeve rojstne hiše. Bili smo pri Jurčku na Kitnem Vrhu. Najbolj me je zanimalo, ko je gospod Slavko govoril o zgodovini Kitnega Vrha, pa tudi gospa Anica iz Krške vasi je nekaj dodala. Obema lepa hvala. Tudi na glasbo nismo pozabili: povabili smo ansambel »Mi trije pa še eden«. Kaj pa naši kuharji? Hrane je bilo na pretek. Mojca je cel dan kuhala golaž - bil je zelo dober in okusen, »njam, njam«. Janez z Rebri pa je pekel druge stvari: pečenke in čevapčiče. Hvala vsem, ki ste prišli, sodelovali, pomagali in pospravljali. Se vidimo naslednje leto! Katarina M., 9 let m- Ivančna Gorica, september 2006 URADNI VESTNIK OBČINE IVANČNA GORICA Št. 3/06 Ivančna Gorica, 14.08.2005 Leto 12 Na podlagi 24. člena Zakona o volilni kampanji (Uradni list RS, št. 62/1994 in 17/1997) in 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 89/2004) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 28. seji dne 11. julija 2006 sprejel SKLEP o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve 2006 v Občini Ivančna Gorica 1. člen V Občini Ivančna Gorica se bodo organizatorjem oziroma kandidatom na lokalnih volitvah 2006 delno povrnili stroški volilne kampanje v skladu s tem sklepom. 2. člen Stroški volilne kampanje za volitve v občinski svet ne smejo preseči 60 tolarjev na posameznega volilnega upravičenca v občini. 3. člen Stroški volilne kampanje za volitve župana ne smejo preseči 40 tolarjev na posameznega volilnega upravičenca v občini. Če pride do ponovitve glasovanja, se stroški volilne kampanje za kandidata, ki na tem glasovanju kandidirata, lahko povečajo še za 20 tolarjev na posameznega volilnega upravičenca v občini. 4. člen Organizatorji volilne kampanje oziroma kandidati za člane občinskega sveta, katerim listam so pripadli mandati za člane v občinskem svetu, imajo pravico do povrnitve stroškov volilne kampanje v višini 60 tolarjev na dobljen glas, pri čemer skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev, razvidnega iz poročila občinskemu svetu in računskemu sodišču. 5. člen Do delne povrnitve stroškov volilne kampanje so upravičeni tudi organizatorji volilne kampanje oziroma kandidati za župana, za katere je glasovalo najmanj 10 % od skupnega števila volilnih upravičencev, ki so glasovali, In sicer 40 tolarjev na dobljen glas. Če se glasovanje ponovi, sta kandidata, ki kandidirata na ponovnem glasovanju, upravičena do povrnitve stroškov v višini 60 tolarjev za dobljen glas le na podlagi dobljenih glasov na ponovnem glasovanju. 6. člen Kolikor Državni zbor Republike Slovenije revalorizira zneske, ki določajo višino dovoljene porabe sredstev za volilno kampanjo in omogočajo povrnitev stroškov za volilno kampanjo na podlagi 32. člena zakona o volilni kampanji, se vsi zneski iz tega sklepa revalorizirajo skladno z aktom državnega zbora. 7. člen Organizator volilne kampanje za člana občinskega sveta aH župana mora v 60 dneh po dnevu glasovanja poslati občinskemu svetu in računskemu sodišču poročilo o vseh zbranih in porabljenih sredstvih za volilno kampanjo. Organizatorji volilne kampanje oziroma kandidatu za volitve v občinski svet ali za volitve župana se na njegovo zahtevo povrnejo stroški volilne kampanje iz proračuna Občine Ivančna Gorica v roku 30 dni po predložitvi poročila o zbranih in porabljenih sredstvih za volilno kampanjo občinskemu svetu in računskemu sodišču. 8. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Šifra: 040-0002/2006 Datum: 11.7.2006 Župan Občine Ivančna Gorica Jernej LampretJ.r. Na podlagi 28. člena In prvega odstavka 111. člena zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 22/2006 - uradno prečiščeno besedilo (ZLV-UPB2)) ter 61. člena statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 89/04) izdaja župan Občine Ivančna Gorica SKLEP o razpisu rednih volitev v svete krajevnih skupnosti na območju občine Ivančna Gorica i. Redne volitve v svete krajevnih skupnosti: Ambrus, Dob pri Šentvidu, Ivančna Gorica, Krka, Metnaj, Muljava, Sobrače, Stična, Šentvid pri Stični, Temenica, Višnja Gora in Zagradec se opravijo v nedeljo 22. oktobra 2006. II. Za dan razpisa volitev, s katerimi začnejo teči roki za volilna opravila se šteje 21. avgust 2006. III. Volitve v svete krajevnih skupnosti vodijo In izvajajo občinska volilna komisija in volilne komisije krajevnih skupnosti. IV. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Šifra: 041-0001/2006 Datum: 8.8.2006 Župan Občine Ivančna Gorica Jernej LampretJ.r. št. 3 - 14. 8. 2006 URADNI VESTNIK občine Ivančna Gorica str. 73 Na podlagi 8. člena zakona o volilni kampanji (Uradni list RS, št. 62/94 in 17/97) in 22. člena Odloka o plakatiranju In reklamiranju v Občini Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 5/1997) in 16. člena statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 89/2004) je občinski svet Občine Ivančna Gorica na 7. korespondenčnl seji dne 14.8.2006 sprejel ODLOK o pogojih za plakatiranje v času volilne kampanje 1. člen Za čas volilne kampanje Občina Ivančna Gorica določa naslednja brezplačna plakatna mesta: okrogli stebri v Ivančni Gorici in v posameznih krajevnih skupnostih; stebri za javno razsvetljavo v lasti občine; krajevno običajna mesta v posameznih krajevnih skupnostih. Vsak organizator volilne kampanje lahko namesti na okrogli plakatni steber po en plakat velikosti A2 ali dva plakata velikosti A3 ali štiri plakate velikosti A4. Na vsak steber za javno razsvetljavo pa lahko namesti dva plakata velikosti A4. Možna je tudi namestitev plakatov na krajevno običajna mesta. Plakate namešča vsak organizator sam. Pri nameščanju plakatov je potrebno spoštovati določila zakona o volilni kampanji. 2. člen Plakatna mesta: na avtobusnih postajališčih se rezervirajo za oglase volilnih komisij in jih stranke za nameščanje plakatov z volilno propagandnimi sporočili ne smejo uporabljati. 3. člen Plakatiranje zunaj v prvem odstavku navedenih plakatnih mest je dovoljeno s soglasjem lastnika oziroma upravljavca reklamnih tabel, stavb in drugih objektov ali zemljišč, za kar se neposredno uporabljajo določila zakona o volilni kampanji. 4. člen Plakate, ki bodo nameščeni v nasprotju z določili teh pogojev bo odstranila pooblaščena oseba Županstva Občine Ivančna Gorica na stroške organizatorja. 5. člen Organizatorji volilne kampanje morajo najkasneje v 15 dneh po dnevu glasovanja odstraniti vse svoje plakate in druga volilno propagandna sporočila s plakatnih mest. Nespoštovanja tega določila je prekršek po drugi alinei 28. člena zakona o volilni kampanji, zato bodo kršitelji (organizatorji in odgovorne osebe organizatorjev) predlagani organu za prekrške, plakate pa bo na stroške organizatorjev odstranila pooblaščena oseba Županstva Občine Ivančna Gorica. 6. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije. Šifra: 041-0002/2006 Datum: 14.8.2006 Župan Občine Ivančna Gorica Jernej Lampret Na podlagi 3. točke 41. člena Zakona o lokalnih volitvah ter po pooblastilu volilnih komisij krajevnih skupnosti na območju Občine Ivančna Gorica, je občinska volilna komisija Občine Ivančna Gorica na 7. seji, dne 21.8.2006 sprejela SKLEP o določitvi volišč za volitve članov občinskega sveta, župana in članov svetov krajevnih skupnosti OBČINA 039 - IVANČNA GORICA UPRAVNA ENOTA 09 - GROSUPLJE VOLILNA ENOTA 01 zap.št. Oznaka Volišča ime volišča sedež volišča območje volišča 1. 7 in 8 KULTURNI DOM IVANČNA GORICA I. Sokolska ulica 4, Ivančna Gorica C.II.Grupe odredov, Ul. Cankarjeve brigade, Ul. Ferda Vesela, Pot v Resje, Ob Potoku, Sokolska ul., Stantetova, Vodotučine, Rimska c., Ul. 25. maja, Vrhpolje pri Šentvidu, Škrjanče, ostale ulice v Iv. Gorici 2. 9 in 10 KULTURNI DOM IVANČNA GORICA II. Sokolska ulica 4, Ivančna Gorica Veliko Cmelo, Malo Črnelo, Mleščevo, Mrzlo Polje, Gorenja vas, Malo Hudo, Stranska vas ob Višnjici, Spodnja Draga 3. 16 in 17 DOM KRAJANOV METNAJ I. Metnaj Mekinje nad Stično, Pristava nad Stično Dobrava pri Stični, 4. 18 In 19 DOM KRAJANOV Metnaj Metnaj, Mala Goričica METNAJ II. Poljane pri Stični 5. 20 in 21 DOM KRAJANOV Metnaj 2, Obolno, Osredek nad METNAJ III. Ivančna Gorica Stično Planina, Debeče 6. 22 KULTURNI DOM Muljava 20, Bojanji vrh, Leščevje, MULJAVA Ivančna Gorica Muljava, Male Vrhe, št. 3 - 14. 8. 2006 URADNI VESTNIK občine Ivančna Gorica str. 74 Velike Kompolje, Male Kompolje, Mevce, Oslica Potok pri Muljavi, Sušica, Trebež, Velike vrhe 7. 24 In 25 KULTURNI DOM STIČNA I. Stična 11, Ivančna Gorica Stična Vir pri Stični 8. 26 In 27 KULTURNI DOM STIČNA II. Stična 11, Ivančna Gorica Gabrje pri Stični Mala Dobrava 9. 37 in 38 MESTNA HIŠA VIŠNJA GORA Mestni trg 21, Višnja gora Kopališka ul„ Jurčičeva cesta, Ciglerjeva ulica, Sokolska ul., Turnherjeva jI., Mestni trg, Cesta Dolenjskega odreda, Grintovec, Gasilska ul., Čandkova ul., Sodna ul„ Stari trg |n vse ostale ulice naselja Višnja gora ter Peščenik 10. 39 LOVSKI DOM VRH PRI VIŠNJI GORI Vrh pri Višnji gori 38 Višnja gora Kamno Brdo, Sela pri Višnji gori, Leskovec, Vrh pri Višnji gori, Gorenje Brezovo 11. 40 In 41 GASILSKI DOM VIŠNJA GORA Cesta na polževo 12, Višnja gora Velika Dobrava, Polje pri Višnji gori, Podsmreka pri Višnji gori, Zgornja Draga, Dedni Dol in Spodnje Brezovo 12. 42 GASILSKI DOM KRIŠKA VAS Kriška vas 10, Višnja gora Pristava pri Višnji gori, Kriška vas, Zavrtače in Nova vas OBČINA 039 - IVANČNA GORICA UPRAVNA ENOTA 09 - GROSUPLJE VOLILNA ENOTA 02 13. 2 in 4 GASILSKI DOM DOB I. Dob 8, Šentvid pri Stični Dob pri Šentvidu, Podboršt in Sela pri Dobu 14. 3 GASILSKI DOM HRASTOV DOL Hrastov Dol 20 Šentvid pri Stični Hrastov Dol, Lučarjev Kal, Trnovica 15. 5 in 6 GASILSKI DOM DOB II. Dob 8, Šentvid pri Stični Boga vas, Breg pri Dobu, Pokojnica, Škofije, Male Pece, Rdeči Kal, Sad 16. 23 GASILSKI DOM SOBRAČE Sobrače Pusti Javor, Sela pri Sobračah, Sobrače in Vrh pri Sobračah 17. 28 KULTURNI DOM ŠENTVID PRI STIČNI I. Šentvid pri Stični 70, Šentvid pri Stični Šentvid pri Stični 18. 29 In 30 KULTURNI DOM ŠENTVID PRI STIČNI II. Šentvid pri Stični 70, Šentvid pri Stični Male Češnjice, Velike Češnjice, Mali Kal, Veliki Kal, Šentpavel na Dolenjskem, Zaboršt pri Šentvidu 19. 31 STAVBA KZ STIČNA RADOHOVA VAS Radohova vas Grm, Radohova vas, Selo pri Radohovi vasi 20. 32 in 33 GASILSKI DOM ŠENTVID PRI STIČNI Šentvid pri Stični 140, Šentvid pri Stični Artiža vas, Glogovica, Velike Pece, Griže, Pristavlja vas, Petrušnja vas 21. Št. 3-14 34 . 8. 2006 DOM KRAJANOV TEMENICA I. URADNI VESTI Temenica sllK občine Ivančna Gorica Pungert, Dolenja vas pri Temenici, Radanja vas, Temenica, Praproče pri str. 75 Temenici 22. 35 in 36 DOM KRAJANOV TEMENICAH. Temenica Breg pri Temenici, Bratnice, Šentjurje, Velike Dole pri Temenici, Male Dole pri Temenici Videm pri Temenici, Čagošče, Bukovica OBČINA 039 - IVANČNA GORICA UPRAVNA ENOTA 09 - GROSUPLJE VOLILNA ENOTA 03 23. 1 KULTURNI DOM AMBRUS Ambrus Ambrus, Primča vas, Kal, Kamni vrh pri Ambrusu, Brezovi Dol, Bakrc, Višnje 24. 11 in 12 KULTURNI DOM KRKA I. Krka Krka, Krška vas, Gabrovčec,Znojile pri Krki 25. 13 in 15 KULTURNI DOM KRKA II. Krka Male Lese, Velike Lese, Podbukovje, Gradiček, Trebnja Gorica in Ravni Dol 26. 14 KULTURNI DOM KRKA III. Krka Mali Korinj, Veliki Korinj, Laze nad Krko 27. 43 OSNOVNA SOLA ZAGRADEC I. Zagradec 33, Zagradec Zagradec, Fužina 28. 44 in 45 OSNOVNA SOLA ZAGRADEC II. Zagradec 33, Zagradec Tolčane, Cešnjlce pri Zagradcu, Valična vas, Dečja vas pri Zagradcu, Grintovec, Kuželjevec 29. 46 in 47 GASILSKI DOM ZAGRADEC Zagradec 11, Zagradec Veliko Globoko, Malo Globoko, Marinča vas Kitni vrh, Gabrovka pri Zagradcu,Velike Reberce, Male Reberce, Breg pri Zagradcu Volišča s šifro 950 dostopno za invalide bo v Kulturnem domu Ivančna Gorica na Sokolski ulici 4, Ivančna Gorica. Volišče 901 za predčasno glasovanje bo na sedežu Občine Ivančna Gorica, Sokolska 8, Ivančna Gorica. Šifra: 041-0003/2006 Datum: 21.8.2006 Predsednica OVK Ivančna Gorica: Elizabeta ŽgajnarJ.r. S tem sklepom preneha veljati Sklep o določitvi volišč za volitve članov Občinskega sveta, župana in članov svetov krajevnih skupnosti sprejet na 1. korespondenčnl seji Občinske volilne komisije Občine Ivančna Gorica z dne 19.9.2002. št. 3 - 14. 8. 2006 URADNI VESTNIK občine Ivančna Gorica str. 76 Državna volilna komisija je na podlagi 40. člena zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 22/06 - ZLV - UPB2 in 70/06 - odločba US) na 20. seji dne 29. avgusta 2006 sprejela naslednji ROKOVNIK ZA IZVEDBO VOLILNIH OPRAVIL ZA REDNE VOLITVE ČLANOV OBČINSKIH SVETOV IN ŽUPANOV, KI BODO 22.10.2006 Opombe: ZLV = Zakon o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 22/06 - ZLV - UPB 2 in 70/06 - odločba US), ZVDZ = Zakon o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92, 60/95, 70/00 - ZPoIS- A in 78/06) ZEVP = Zakon o evidenci volilne pravice (Uradni list RS, št. 52/02) ZVolK = Zakon o volilni kampanji (Uradni list RS, št. 62/94 in 17/97) I. Posamezna volilna opravila za izvedbo volitev članov občinskih svetov In županov, ki bodo 22.10.2006, se izvedejo v naslednjih rokih (navedeni so skrajni roki!) Datum: 21.8.2006 Dan: 1. dan ZLV: 8. člen ter Odlok o razpisu volitev (Uradni list RS, št.84/06) o s C a VSEBINA: Razpis volitev in dan, s katerim prično teči roki za izvedbo volitev Datum: 21.08. do 27.9.2006 Dan: 1. dan-38. dan ZLV: 74. člen (25 dni pred dnem glasovanja) VSEBINA: Politične stranke določajo kandidate za župane in liste kandidatov za člane občinskih svetov, skladno z njihovimi pravili. Volivci določajo kandidate za župane in liste kandidatov za člane občinskih svetov z dajanjem podpore na predpisanih obrazcih. Upravne enote, kot organ pristojen za vodenje evidence volilne pravice objavijo število volivcev v posamezni občini in v posamezni voiilni enoti. Datum: 25.08.2006 Dan: 5. dan VSEBINA: ZEVP: 36. in 42. člen Ustanovljene morajo biti volilne komisije za sestavo volilnega imenika državljanov RS - pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti oz. pripadnikov romske skupnosti. Datum: 30.8.2006 Dan: 10. dan VSEBINA: ZEVP: 18. člen Občinske volilne komisije in posebne občinske volilne komisije določijo volišča za izvedbo glasovanja. Datum: 30.8.2006 Dan: 10. dan VSEBINA: ZLV: 37. člen Politične stranke, druge organizacije občanov v občini ter občani lahko dajo svoje predloge za imenovanje predsednika in članov volilnih odborov. Datum: 4.9.2006 Dan: 15. dan VSEBINA: ZEVP: 37. in 43. člen Komisije za sestavo volilnih imenikov državljanov RS - pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti oziroma pripadnikov romske skupnosti predložijo volilni imenik pristojnemu organu v potrditev. Datum: 9.9.2006 Dan: 20. dan ZEVP: 21. člen VSEBINA: Pristojni organ na krajevno običajen način razgrne volilne imenike. št. 3 - 14. 8. 2006 URADNI VESTNIK občine Ivančna Gorica str. 77 t - a ^ Datum: 27.9.2006 S a O o 3. o »G s- Dan: 38. dan ZLV: 4. člen v zvezi z določbami ZVDZ: 46. člen VSEBINA: Zadnji dan, ko se pri pristojnem upravnem organu lahko podpiše obrazec podpore kandidatu oziroma listi kandidatov. Datum: 27.9.2006 do 19.00 ure O- Dan: 38. dan ZLV: prvi odstavek 74. člena «i to VSEBINA: Pri občinskih volilnih komisijah je potrebno vložiti kandidature oziroma liste kandidatur za člane občinskih svetov ter za župane, ne § glede na način kandidiranja (politične stranke, volivci). On Datum: od vložitve kandidatur/list kandidatov do 3.10.2006 Dan: 44. dan ZLV: drugI odstavek 74. člena v (do 18. dne pred dnem glasovanja) zvezi z določbami ZVDZ: 59. člen VSEBINA: Preizkus kandidatur/list kandidatov, pri čemer je zadnji rok za izdajo odločb o potrditvi oziroma zavrnitvi kandidature/liste kandidatov navedeni datum. Datum: 4.10.2006 Dan: 45. dan ZLV: drugi odstavek 74. člena v zvezi z določbami ZVDZ: 60. člen VSEBINA: Določitev seznama kandidatur oziroma list kandidatov (žrebanje vrstnega reda). Datum: 7.10.2006 Dan: 48. dan ZLV: drugi odstavek 74. člena v (15 dni pred dnem glasovanja) zvezi z določbami ZVDZ: 61. člen VSEBINA: Javna objava seznamov potrjenih kandidatur ter list kandidatov. Datum: 7.10.2006 Dan: 48. dan ZEVP: 22. člen (15 dni pred dnem glasovanja) VSEBINA: Državljani lahko do tega dne zahtevajo, ustno ali pisno, popravek volilnega imenika. Datum: 13.10.2006 Dan: 54. dan ZEVP: 25. člen (9 dni pred dnem glasovanja) VSEBINA: Pristojni organ potrdi volilne Imenike ter jih preda občinskim volilnim komisijam. Datum: 15.10.2006 Dan: 56. dan ZLV: 19. člen (7 dni pred dnem glasovanja) VSEBINA: Volivci, ki lahko glasujejo po pošti, morajo do tega roka vložiti zahtevo za glasovanje po pošti. Datum: 17.10.2006 Dan: 58. dan ZLV: drugi odstavek 47. člena VSEBINA: Predstavnik kandidatur oziroma liste kandidatov lahko predloži seznam zaupnikov občinski volilni komisiji. št. 3 - 14. 8. 2006 URADNI VESTNIK občine Ivančna Gorica str. 78 vo --Ci Ci Dalum: 17., 18. in 19.10.2006 v. ZLV: 78. člen "S VSEBINA: Predčasno glasovanje. 5T --co o 'C O o <3 S VSEBINA: Volivci,ki se zaradi bolezni ne morejo zglasiti na volišču vložijo zahtevo, da želijo glasovati na svojem domu. <3 > Datum: 19.10.2006 Dan: 60. dan ZLV: 75.člen v zvezi z (3 dni pred dnem glasovanja) ZVDZ: prvi odstavek 79. a člena VSEBINA: Volivci,ki želijo glasovati na posebnem volišču, ki je dostopno invalidom, morajo to svojo namero sporočiti občinski volilni komisiji. Datum: 20.10.2006 do 24.00 Dan: 61. dan ZLV: 4. člen v zvezi z določbami (24 ur pred dnem glasovanja) ZVDZ: 5. člen Datum: 19.10.2006 Dan: 60. dan ZLV: 81 .člen (3 dni pred dnem glasovanja) VSEBINA: Zaključek javne volilne propagande. Datum: 22.10.2006 Dan: 63. dan Odlok predsednika Državnega zbora VSEBINA: Splošno glasovanje. Datum: 23.10.2006 do 12.00 ure Dan: 64. dan ZLV: prvi odstavek 89. člena VSEBINA: Volilni odbori morajo predati volilno gradivo občinski volilni komisiji. Datum: 23.10.2006 po 12.00 uri ZLV: 88. člen VSEBINA: Občinska volilna komisija ugotavlja izid glasovanja po pošti. Datum: 28.10.2006 Dan: 69. dan ZLV: 90. člen (6. dan po dnevu glasovanja) VSEBINA: Občinska volilna komisija sestavi poročilo o izidu glasovanja in ga pošlje županu, Državni volilni komisiji ter predstavnikom kandidatur oziroma list kandidatov. Državna volilna komisija je odločila, da bo razpisala drugi krog glasovanja za volitev županov v primerih, ko bo to potrebno glede na določbe tretjega odstavka 107. člena ZLV, za nedeljo 12.11.2006. III. Poleg navedenih rokov, določenih v zakonih, ki urejajo postopek kandidiranja in glasovanja na lokalnih volitvah, opozarja Državna volilna komisija še na naslednje roke: « št. 3 - 14. 8. 2006 URADNI VESTNIK občine Ivančna Gorica str. 79 ö s ö Datum: 23.8.2006 ZVolK: tretji odstavek 8. člena O o 3 VSEBINA: Občina mora javno objaviti pogoje za pridobitev pravice do uporabe plakatnih mest. o" a - jš Datum: 7.9.2006 § Dan: ZVolK: 5. člen O» (45 dni pred dnem glasovanja) rti ■s tsj VSEBINA: Javna glasila morajo določiti in objaviti pravila v zvezi z volilno kampanjo. On Datum: 7.9.2006 Dan: ZVolK: 18. člen (45 dni pred dnem glasovanja) VSEBINA: Organizator volilne kampanje mora odpreti poseben račun z oznako "Za volilno kampanjo". Datum: 11.10.2006 Dan: ZVolK: 18.a člen (11 dan pred dnem glasovanja) VSEBINA: Organizator volilne kampanje mora predložiti državnemu zboru vmesno finančno poročilo. Datum: 22.9. do 20.10.2006 do 24.00 ure ZVolK: 2. člen VSEBINA: Volilna kampanja Datum: 15.10.2006 Dan: ZVolK: drugi odstavek 4. člena (7 dni pred dnem glasovanja) VSEBINA: Prepovedana je objava raziskav javnega mnenja o kandidatih, listah kandidatov in o strankah. v 60 dneh po volitvah ZVolK: 19. a člen VSEBINA: Organizator volilne kampanje za člana občinskega sveta ali župana mora poslati občinskemu svetu in Računskemu sodišču poročilo o vseh zbranih in porabljenih sredstvih za volilno kampanjo. IV. Roki, ki veljajo za izvedbo volitev članov občinskih svetov, se uporabljajo tudi pri izvedbi volitev v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti, če sta z aktom župana kot dan razpisa volitev, s katerim prično teči roki za volilna opravila in dan glasovanja, ista kot je to določeno z aktom predsednika Državnega zbora RS o razpisu volitev. Številka: 18-1/00-11/06 Anton Gašper Frantar Datum: 29.8.2006 PREDSEDNIK ŠTEVILO VOLILCEV V OBČINI IVANČNA GORICA Upravna enota Grosuplje je v zvezi s 54. čl. In 106. čl. Zakona o lokalnih volitvah v zvezi s prvim odstavkom 68. čl. Zakona o lakolnih volitvah in odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-l-49/06 z dne 22.6.2006 (Ur.l.RS,št.70/06) obvestila, da je na območju občine Ivančna Gorica naslednje število volilcev v posameznih volilnih enotah: - volilna enota 1.........5.728 volivcev - volilna enota 2.........3.119 volivcev - volilna enota 3...........2.500 volivcev 2% vseh volivcev v občini Ivančna Gorica je 227. Ul št. 3 - 14. 8. 2006 URADNI VESTNIK občine Ivančna Gorica str. 80 tjaša krau, absolutna zlata maturantka Učitelji in profesorji imamo priložnost, da sodelujemo z več generacijami iz iste družine. Človek težko dojame, da je pred nedavnim učil starše, nato pa (tako se zdi) že čez nekaj let njihove otroke. A tako je: naše življenje je kot blisk - tako je dejal že stari kitajski pesnik Li-Tai-Po. Včeraj je bila moja dijakinja mama, danes je že končala gimnazijo njena hči - Tjaša. Tjašo Kralj sem učila od prvega letnika gimnazije. Bila je simpatična in zanesljiva dijakinja. Kadar sem popravljala njeno šolsko nalogo, sem že vnaprej vedela, da ne more biti drugače, kot da dobi odlično oceno. Čeprav je popravljanje šolskih nalog zame eno najbolj zoprnih del v moji pedagoški praksi, sem ob nekaterih naravnost uživala. Tako je bilo tudi s Tjašinimi eseji. Na podelitvi letošnjih maturitetnih spričeval smo bili v Srednji šoli Josipa Jurčiča upravičeno ponosni: kar sedem naših dijakov in dijakinj je postalo zlatih maturantov. Prva med najboljšimi pa je bila Tjaša. Zato sem jo poprosila, da nam pove nekaj svojih vtisov s šolanja in ob zaključku le-tega. Zakaj si se vpisala prav na našo gimnazijo? Prvi razlog za to je bila zagotovo bližina. Za vožnjo v katerokoli drugo šolo bi porabila veliko časa, v Ivanč-no Gorico pa so me spotoma pripeljali starši ali dedek; v lepem vremenu sem se pripeljala kar s kolesom. Imela sem veliko starejših prijateljev, ki so že hodili na to šolo, že prej pa sem poznala večino svojih bodočih sošolcev, kar je bila le še dodatna spodbuda za vpis na Srednjo šolo Josipa Jurčiča. Ali ti je bilo zaradi tega kdaj žal? Si kdaj pomislila, da si kaj zamudila? Nikoli mi ni bilo žal. Zdi se mi, da sem si privoščila ravno toliko zabave (in lumparij) kot večina dijakov (in še kakšno več). Kako si se izobraževala? Si veliko delala doma ali si dovolj znanja dobila tudi v šoli, od profesorjev? Veliko sem se naučila od profesorjev, ki znajo dobro in zanimivo razlagati snov ter poskrbijo za to, da med uro nimaš časa, da bi ti bilo dolgčas. Vsega se žal ni mogoče naučiti v šoli, zato je kdaj pa kdaj treba pokukati v zvezek tudi doma. Ali si v teh letih pretežno sedela za mizo in študirala? Nikakor ne. Naredila sem si načrt, tako da mi je po intenzivnem učenju vedno ostalo dovolj časa za zabavo, hobije in druženje s prijatelji. Ali si se med šolanjem v gimnaziji ukvarjala tudi s čim drugim? Kmalu sem začela hoditi v glasbeno šolo. Končala sem osnovno glasbeno šolo na prečni flavti, poleg tega sem igrala tudi blok flavto in klavir, zdaj pa že peto leto igram saksofon. Sem tudi članica Godbe Stična. Dve leti sem obiskovala tečaj francoščine v Pionirskem domu v Ljubljani. Če mi ostane še kaj prostega časa, rada izdelujem nakit, ki ga tudi z veseljem nosim. Kako si »shajala« s sošolci? Mislim, da smo se dobro razumeli. Med seboj smo si pomagali in si posojali stvari. Veliko smo se družili tudi po pouku. Kaj pa delo za šolo izven pouka? Vedno po potrebi. Čimbolj racionalno, a natančno. Kateri dogodek se ti je v teh štirih letih najbolj vtisnil v spomin? Spomnim se veliko dogodkov, ki se meni zdijo nadvse zabavni, vendar so popolnoma nezanimivi, če jih razlagaš nekomu, ki ne pozna okoliščin. Seveda so bili večinoma povezani s profesorji. Ni večjega zmagoslavja kot občutek, da si profesorja »prinesel okoli«, pa čeprav si v resnici opeharil samega sebe. To so pač šolske dogodivščine! Na šoli se te spomnimo kot odlično povezovalko raznih prireditev. Kako si se pripravljala na to? Dobro besedilo je zelo pomembno pri ustvarjanju kvalitetne prireditve. Všeč mi je, da tudi na resnih proslavah tekst vsebuje kanček humorja, ki pripomore k bolj sproščenemu vzdušju. Besedil se nikoli nisem učila na pamet, če pa sem kaj »zamočila«, sem se poskušala rešiti na čim enostavnejši način, brez olepševanja in dolgovezenja. Je bilo kar uspešno. Kako lahko postaneš absolutni zlati maturant? Nimam pojma. Vem samo, kakšen je občutek: zelo dober. Ali si si izbrala študij, ki ti bo osmiš-Ijal življenje? Po dolgotrajnem oklevanju sem si izbrala pravo. Zdi se mi, da mi bo ta študij prinesel zelo široko znanje na veliko področjih, med katerimi bom lahko izbirala, in tudi veliko zaposlitvenih možnosti. Upam, da mi ne bo žal in da mi bo študij všeč. Ali rada bereš in kaj bereš? Zelo rada berem. Vse. Kako so reagirali tvoji starši in brat na tvoj uspeh? Ste ga kaj proslavili? Bili so zelo ponosni name. Po podelitvi spričeval so se začele res prave počitnice in lenarjenje na morju je bilo zame najlepša nagrada za uspeh. Tjaša, veliko uspeha v življenju! Marjeta Glavan bil ji vroč poletni dan, dan žetve na sremji soli josipa jurčiča... mmmo je uspel tudi letos Na srednji šoli Josipa Jurčiča smo v poletni vročini sredi julija slovesno podelili maturitetna spričevala, in sicer najprej poklicne in nato še splošne mature. Čeprav že sredi počitnic za večino naših dijakov, sta ta dva dogodka vrhunec vsakega šolskega leta za nas, učitelje, za maturante in seveda tudi za njihove starše. Kar dvakrat: najprej 7. julija za maturante poklicne mature, nato pa še 17. julija za maturante splošne mature, smo na šoli pripravili prisrčno slovesnost s kulturnim programom in podelitvijo maturitetnih spričeval. Obeh dogodkov se je udeležilo znatno število staršev, veliko profesorjev in skoraj vsi maturanti. Veselje ob lepih rezultatih je bilo opazno pri vseh. V širni svet smo poslali 52. generacijo maturantov Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica. Rezultati mature so svojevrsten kazalec uspešnosti našega dela, za dijake pa uspešno opravljena matura pomeni vstopnico za nadaljnje šolanje ali vsaj zaključek srednješolskega izobraževanja in vstop v odraslost. Letos je na naši šoli poklicno maturo v junijskem roku opravljalo 66 kandidatov, ki so bili vsi redni dijaki. Uspešnih jih je bilo 61 ali 92,4%. Nihče ni bil neuspešen pri celi maturi, trije dijaki imajo enega in 2 dijaka dva popravna izpita. Poprečno število doseženih točk uspešnih maturantov je letos 16,05. To je Nekateri bralci se bodo verjetno spomnili, da smo ob letu osorej pisali o nekem Leonardu in zadovoljnih dijakih, ki so preživeli tri koristne in prijetne tedne v tujini. Zaradi uspeha tega lanskega projekta je veliko naših dijakov že lani jeseni ob začetku novega šolskega leta komaj čakalo, da se bo kaj podobnega pripetilo tudi njim in da jim bo boginja Fortuna naklonila njihov korec sreče. Na Srednji šoli Josipa Jurčiča Ivančna Gorica smo tako tudi letos od 10. do 30. junija v okviru programa EU Leonardo da Vinci sodelovali s projektom "Poslovni procesi v Italiji in Nemčiji". Udeleženci - dijaki 3. letnika programa ekonomski tehnik so bili naslednji; v Nemčijiso bili Marta Oven, Nina Verbič, Martina Cr-ček, Nina Janežič, Luka Skrabec, Nejc Skrabec, Lea Prosen, Denis Bečaj, v Italiji pa Haris Burzič, Simona Omahen, Maja Dremelj, Rok Oven, Luka Tisu, Marija Hribar in Vanja Anžlovar. Dijaki so v Hirschaidu v Nemčiji, delali v različnih gospodarskih družbah oziroma javnem sektorju: v mednarodnem trgovskem podjetju s pohištvom; v lokalnem trgovskem podjetju s tehničnim blagom; v dveh bankah in na mestni upravi. Spoznali pa so tudi nekaj bližnjih mest, kot sta Bamberg in Nuernberg. V Italiji, v srednjeveškem umbrijskem mestu Spoleto, so dijaki delali v mestni agenciji za turistične informacije, v pisarni hotelskih rezervacij in v manjšem hotelu. Del projekta pa je bil izveden z aktivnim sodelovanjem dijakov na predavanjih o lokalnem gospodarstvu in njihovih produktih (turizem, oljke, vino) in na strokovnih ekskurzijah v podjetjih in v nekaterih mestih, med drugim tudi v As-sisiju in Rimu. Za operativno izvedbo projekta, pripravo in spremljanje dijakov, vrednotenje in 69,8% vseh možnih točk! In to je zelo lep dosežek. Zlasti pa smo bili veseli izjemnega uspeha naših štirih maturantov, ki so z doseženimi 22 točkami od 23 postali letošnji zlati maturanti poklicne mature. To so: Melita Koželj, 4.f, Nataša Mohor-čič, 4.d , Martina Vrhovec, 4.d in Tomaž Zupančič, 4.f. Na splošni maturi smo letos imeli rekordno število dijakov, kar 123: 93 jih je bilo iz gimnazijskih oddelkov, 7 dijakov maturi-tetnega tečaja, 12 občanov in 11 dijakov ekonomske šole, ki so na splošni maturi delali dodatni maturitetni izpit. Uspeh letos ni bil 100 %, tako kot lani. pač pa je bilo od vseh stotih dijakov gimnazije in maturitetnega tečaja, ki so maturo opravljali v celoti in prvič, uspešnih 94 dijakov oziroma 94%, kar je znatno nad slovenskim povprečjem. Maturanti v programu splošna gimnazija so imeli boljši učni uspeh (96,92%), najboljšega, 100%, pa maturanti maturitetnega tečaja. Povprečne ocene pri posameznih predmetih so nad slovenskim povprečjem, kar pomeni, da je bilo delo na šoli kvalitetno. Nihče od dijakov ni bil neuspešen v celoti, vsi neuspešni bodo lahko opravili popravne izpite v jesenskem roku. Zato smo lahko upravičeno ponosni na našo letošnjo generacijo. Po jesenskem roku mature pa seveda pričakujemo še znatno višji uspeh. Najvišje povprečno število doseženih točk, 23,9, imajo dijaki 4.1, šolsko povprečje pa je 20,7 točk (v Sloveniji je povprečje v gimnazijah 19,9 točk). Maturitetnih spričeval s pohvalo (30-34 točk) je letos rekordno število - kar 7 (lani 5). Letošnji zlati maturanti splošne mature so: Tjaša Kralj, 4.b, ki je dosegla vseh 34 možnih točk (v Sloveniji je takih le 41), Polona Zaletel, Andrei Proudni-kov in Ivo Grlica iz 4.1, Alja Barbič in Mateja Praznik iz 4.a ter Martin Sever iz 4.b. Prepričan sem, da so to imena, o katerih bomo še slišali! M.J. Skupinska slika maturantov poklicne mature 2006 priznavanje pridobljenih znanj je v celoti poskrbela šola kot nosilec projekta. Dotlej pridobljeno teoretično znanje so dijaki uporabili in preizkusili pri praktičnem in samostojnem delu v drugačnem kulturnem in delovnem okolju kot so ga poznali do sedaj oziroma bi ga bili lahko deležni v Sloveniji. Glavni cilji projekta so bili spoznavanje tujega življenjskega in poslovnega okolja ter izboljšanje sposobnosti komuniciranja v drugem jeziku (nemščina in angleščina); na bolj osebni ravni pa tudi razvijanje delavnosti, vztrajnosti, natančnosti, odgovornosti ter bivanje in delovanje v skupini, nenazadnje pa, seveda, tudi pridobitev določenih delovnih izkušenj, spretnosti in znanj, ki bodo dijakom koristili pri nadaljnjem izobraževanju in pri poklicni karieri. Poleg delovnih obveznosti je bilo poskrbljeno tudi za zanimivo preživljanje prostega časa. Naši nemški in italijanski gostitelji so nas vpeljali v vsakdanje življenje kraja in okolice, pokazali značilnosti in znamenitosti njihove pokrajine, potem pa so dijaki skupaj z mentorji ali pa kar sami odkrivali zanimivosti novih krajev še naprej. Spoznali smo nove navade, druge in drugačne ljudi, videli cel kup kulturnozgodovinskih znamenitosti, seveda pa smo spremljali tudi svetovno prvenstvo v nogometu, ki je bilo ravno v Nemčiji, svetovni prvaki pa so postali (spet ravno) Italijani, torej smo tudi na tem področju dogodke doživeli zelo neposredno. Za prihodnje si želimo, da bomo take projekte še izvajali, saj so koristi za udeležence res očitne, številne in neprecenljive. Tisti mlajši bralci (ali njihovi starši), ki se bodo odločili za vpis na našo šolo v program ekonomski tehnik, se seveda poleg ostalih kvalitet in prednosti naše šole lahko nadejajo tudi prijetnega in koristnega gostovanja v tujini v okviru takih ali podobnih projektov. Zagotavljamo jim, da jim ne bo žal. Igor Gruden, koordinator programa Leonardo da Vinci Udeleženci projekta z italijanskim predavateljem pred njegovim hotelom. Zlati maturanti SM 2006 z razredniki m- Ivančna Gorica, september 2006 o o Tudi z letošnjimi počitnicami ni bilo nič drugače kot običajno: iztekle so se, kot bi mignil, zlasti za šolarje. Začetek šole je bil 1. septembra, pa čeprav je bil to petek in ne ponedeljek, kot je bilo za prvi šolski dan v navadi do zdaj. ŠOLSKA VRATA SO SE VENDARLE ODPRLA Za šentviške šolarje je bil letošnji začetek šolskega leta drugačen kot običajno. Pričakala jih je namreč močno spremenjena šola. Ko so se začele počitnice, so se delavci lotili temeljite adaptacije. Kako napreduje njihovo delo, smo pisali v Klasju že v julijski številki. Prvi september se je bližal in pred gradbinci je bila zahtevna naloga, da iz pravega gradbišča v dokaj kratkem času pripravijo prenovljene šolske prostore. Čeprav je bila šola še nekaj dni pred prvim septembrom vse kaj drugega kot hram učenosti, je prvi šolski dan vendarle potekal povsem normalno, in ker sta sledili še sobota in nedelja, je ponedeljek pričakal šolarje z vsem, kar potrebujejo za normalen potek pouka. Prav gotovo si je oddahnil zlasti ravnatelj Jernej Lampret. V prvi fazi adaptacije in dozidave na šentviški šoli so obnovili obstoječe učilnice in upravni del šole. Zamenjali so dotrajane inštalacije in povečali zbornico. Sistem kanalizacije je bilo treba priključiti na novo kanalizacijsko omrežje, zato se je gradbišče med poletjem razširilo tudi na cesto, ki pelje proti šoli. Delno so že urejene nove sanitarije, trenutno pa je najpomembneje, da se končajo dela v novi kuhinji in jedilnici. Kuhinja naj bi začela delati že oktobra, do takrat pa bodo za prehrano skrbeli v sodelovanju s stiško osnovno šolo. Ob vsem tem rasteta tudi oba prizidka; investitorju gre na roke tudi vreme. Na to nenavadno okolje pa bodo imeli prav posebne spomine zlasti prvošolčki: 35 jih je letos prestopilo šolski prag v Šentvidu, 10 pa na podružnični šoli v Temenici. Sicer pa v Temenici šolo obiskuje 22 otrok, na podružnični šoli v Hrastovem Dolu gostuje 22 učencev 4. razreda iz matične šole, število otrok v Centru za zdravljenje bolezni otrok pa se spreminja skozi vse šolsko leto. Skupaj je v OŠ Ferda Vesela v šolskem letu 2006/07 vpisanih 418 otrok v 21 oddelkih, od tega jih je v osemletni program vključenih samo še 99 (4. in 5. razred). TUDI V STISKI OSNOVNI ŠOLI DRUGAČEN ZAČETEK Če je začetek šole v Šentvidu zaznamovala gradnja, pa je običajni prvi šolski dan v stiški osnovni šoli popestril visoki obisk ministra za notranje zadeve Dragutina Mateja in generalnega direktorja policije Jožeta Rom-ška. Ta bo najbolj ostal v spominu 23 prvošolčkom in njihovim staršem. Sicer pa je vseh, ki so vstopili v prvi razred na matični šoli in vseh šestih podružnicah, 118, kar je več kot lani, ko jih je bilo le 76; toda letos junija je šolanje v OŠ Stična končalo 132 učenk in učencev. Na OŠ Stična po besedah ravnatelja Marjana Potokarja veliko aktivnosti namenjajo organizaciji jutranjega varstva in podaljšanega bivanja. Zal je tako, da so starši, ki so odsotni od doma, ločeni od svojih otrok; ti tako preživijo v šoli velik del dneva. Na matični šoli bo tako letos podaljšano bivanje do 16.30. In če se vrnemo k prvemu šolskemu dnevu in obisku visokih gostov: navdušeni so bili nad novo in prostorno šolo, s katero se ni pohvalil samo ravnatelj Potokar, pač pa tudi župan Lampret, ki tokrat ni mogel biti gostitelj na svoji šoli v Šentvidu. Prav je, da ob vsem tem vsem našim šolarjem zaželimo uspešne šolske dni, še posebej tistim, ki bodo čez eno leto vstopili v srednje šole, nadaljevali šolanje na fakultetah oz. si poiskali svojo prvo službo. Matej Steh Kako se je spreminjala učilnica v nadzidku nad kuhinjo, kjer bo po novem učilnica za glasbeni pouk. VARNO V NOVO SOLSKO LETO 1. septembra 2006 se je začelo novo šolsko leto. Na cestah pogosteje kot med počitnicami srečujemo otroke. Ti so kot udeleženci v prometni nepredvidljivi, prometne predpise si razlagajo po svoje, predvsem pa ne znajo oceniti razdalj in hitrosti vozil. Zato moramo za njihovo varnost skrbeti predvsem drugi. Zagotavljanje varnosti otrok je v prvih septembrskih dneh ena najpomembnejših nalog policije. V skladu s svojimi strateškimi usmeritvami na področju zagotavljanja varnosti cestnega prometa policisti tudi letos ob začetku šolskega leta že izvajajo ustaljene aktivnosti. Veliko energije, sredstev in znanja bomo vložili v preprečevanje nesreč. Poleg tega pa bomo s stalno navzočnostjo ob šolah in šolskih poteh prispevali k umirjanju prometa, delovali pa bomo tudi svetovalno. Otroci in mladoletniki spadajo v t.i. skupino šibkejših prometnih udeležencev, saj se zelo redko pojavljajo kot povzročitelji prometnih nesreč. Zaradi tega moramo kot vozniki nanje še posebej paziti. Policija bo preventivno in represivno delo usmerjala predvsem v problematiko otrok in mladoletnikov kot potnikov in v nadzor upoštevanja prometnih predpisov voznikov na območjih, kjer se otroci najpogosteje zadržujejo. Otroci so na cesti nepredvidljivi: - na dogajanje okoli sebe gledajo z manjše višine kot odrasli, zato vidijo manj; - imajo ožje vidno polje, težje določijo, od kod prihaja zvok; - prepričani so, da jih voznik vidi, če oni vidijo vozilo; - mislijo, da se lahko avto ustavi, tako kot oni, na mestu; - odločitve uresničujejo tisti hip, ko se jih domislijo, brez premisleka: - njihova sposobnost predvidevanja je zaradi neizkušenosti manj razvita; - njihovo pozornost usmerjajo radovednost, čustva in dogajanje okoli njih, manj pa razum. ZATO, VOZNIKI - VOZITE PREVIDNO IN PAMETNO! Upoštevajte omejitve hitrosti in s svojim ravnanjem zagotovite, da bodo šolske poti varne. Pred prehodi za pešce se vedno ustavite in otroku z jasno kretnjo pokažite, da je pot varna. Otroci nimajo zavor, vozila jih imajo. Bodite previdni, strpni in prijazni. Pozorno spremljajte obnašanje otrok, njihovo ravnanje ter morebitno igrivost in razposajenost. STARŠI Otrok opazuje naše ravnanje in ga skuša posnemati. Bodimo mu dober zgled. Ne samo takrat, ko ga skušamo naučiti najnujnejših prometnih pravil, temveč vedno: na sprehodu, na poti do vrtca, v šolo, na kolesu ali v avtu. Predvsem pa se moramo zavedati, da si otrok lahko pridobi potrebno znanje in izkušnje samo v prometu. Naučiti ga moramo, kako in kje lahko prečka cesto v domačem okolju, kjer bo naredil prve samostojne korake, in naučiti ga moramo to na vsakem križišču ali cesti posebej. Zal otroci niso sposobni posploševanja pravil prečkanja ceste in se morajo naučiti tega ravnanja na vsaki ulici ali cesti posebej. Prometne igre, zloženke, vaje na igriščih in dvoriščih so sicer izredno dragocena pomoč otroku pri spoznavanju pravil in utrjevanju pravilnega ravnanja, vendar brez vaje v prometu tega ne bo znal uporabiti. Vedimo, da znanje še ne zagotavlja, da se bo otrok v prometu tudi ustrezno vedel. V prometu brez staršev in odraslih ne sme in ne zmore sodelovati. Otroci v predšolski dobi so žrtve prometnih nesreč kot potniki v osebnih avtomobilih in kot pešci. Najpogosteje takrat, ko z dvorišča, igrišča ali pločnika nenadoma stečejo na cesto. Vsak dan je enkraten, neponovljiv in pomemben v življenju vašega otroka. Vaš otrok je enkraten, neponovljiv, vreden vseh vaših vsakodnevnih naporov in prizadevanj, da bi bil njegov dan kar najbolj varen in doživljajsko bogat. Z dobrim zgledom in varnim ravnanjem mu boste za dolgo zgradili prijazen svet prometa. Vam in vašim otrokom želimo srečno v prometnem vsakdanu. Vodji policijskega okoliša Ivančna Gorica iti Zagradec Marjan Fric in Rudi Grunbacher ZLATI STISKI MATURANTI »OSMA 56« Letos je minilo 50 let od takrat, ko smo maturirali dijaki druge generacije stiške gimnazije, takrat znani kot »osma 56«. Odlikovali smo se po tem, da smo med seboj spletli zelo močne prijateljske vezi, ki so se ohranile do danes. Že po maturi smo si obljubili, da se bomo vsako leto srečali zadnjo soboto v maju, dokler bodo na srečanje prišli vsaj trije. Obljubo držimo že petdeset let, in tudi po tem odstopamo od povprečja, na kar smo zelo ponosni. Večina nas je zrasla v kmečkih družinah v okolici Trebnjega in Višnje Gore ter v Suhi krajini. V medvojnih in prvih povojnih letih, v katerih je teklo naše zgodnje otroštvo, smo se morali navaditi na fizične napore in skromnost. Veliko se nas je vsak dan vozilo v šolo z vlakom do Ivančne Gorice, nato pa nas je čakala še pot do Stične. Mnogi smo morali že do vlaka prepešačiti dva do štiri kilometre. Vlaki, ki pogosto niso bili ogrevani, so večkrat zamujali. Vozili smo se tudi v živinskih vagonih. V hudi zimi je vlak celo za tri dni obtičal v snegu, dijaki pa smo ostali v Ivančni Gorici. K sreči so nas vzele pod streho nekatere družine, ki so nam nudile tudi hrano. Takrat smo bili ves teden od doma, ne da bi starši vedeli, kje smo. Tudi tisti, ki so stanovali v internatu, niso bili dosti na boljšem, saj mrzli samostanski zidovi niso bili ogrevani. Nič posebnega ni bilo, če je v spalnicah zamrznila voda. Gojenci so se dodobra ogreli šele z jutranjo telovadbo, ki je bila takrat obvezna. Ker ni bilo urejenega prometa, so gojenci le enkrat mesečno odhajali domov, po 16 in več kilometrov peš. Pogoji za študij v internatu pa so bili dobri. Kljub skromnemu življenju smo bili vesela in razposajena mladina, polna domislic in mladostnih norčij. Tako je npr. »vlakarje« na poti v Stično kot jutranji obred včasih pozdravil glas trobente, ki je vabil k »špricanju« in s številom prekinitev sporočal, koliko igralcev taroka še potrebujejo do polne zasedbe kvartaške skupine. Med odmori smo radi prepevali in smo bili posebej veseli. Imeli smo odlične profesorje, ki so nas tudi vzgajali. Vse to nas je povezovalo in spoprijateljilo, tako da se po zaslugi nekaterih sošolcev zadnja leta srečujemo celo večkrat na leto, čeprav smo se po maturi razšli po različnih fakultetah in se zaposlili v različnih krajih. Zlato obletnico smo želeli proslaviti posebej slovesno. Najprej nas je sošolka Joža Miklič presenetila s knjigo Potomci Jurčičevih junakov »Osma 56«, Gimnazija Stična. V njej je slikovno in značajsko predstavila vsakega izmed nas maturantov in tudi naše profesorje. Za to nesebično prijateljsko gesto zasluži vso pohvalo. Vrhunec proslavljanja pa nam je pripravil prof. Milan Jevnikar, ravnatelj gimnazije Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici, ki je naslednica nekdanje stiške gimnazije. Gostoljubno nas je sprejel s svojimi profesorji. Omogočil nam je, da smo bili gostje na proslavi njihovih letošnjih maturantov, za kar smo mu posebej hvaležni. Ob srečanju z mlado generacijo smo morali v trenutku preskočiti pol stoletja. Mladi so nas presenetili predvsem s svojim sproščenim nastopanjem in oblačenjem ter bučno glasbo. Preskok v nove čase je bil tudi posebna izkušnja za dve naši edini še živeči profesorici, ki sta se udeležili te proslave. Ob bučni glasbi sta si morali kdaj celo zatisniti ušesa. Naše proslave se je udeležil tudi župan Občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, ki nam je potem na Muljavi, v naravnem okolju, odigral Krjav-lja z njegovo nepogrešljivo spremljevalko - kozo. Nastop nam bo ostal še dolgo v spominu. Gospodu županu se za nepozabni dogodek iskreno zahvaljujem. Vida Cvelbar m- Ivančna Gorica, september 2006 Vsak oratorijski dan je potekala tudi kateheza, ki se je navezovala na zaigrano igro iz življenja Frančiška Ksaverja, pa že prej omenjene delavnice, igre, bansi, petje; vedno pa je vse spremljala dobra volja in smeh otrok. Seveda pa brez »mamil« - sladkarij tudi letos ni šlo. Na željo animatorjev so otroke v času nočnega oratorija obiskali tudi starši, za katere je bilo pripravljeno prav prijetno presenečenje - večerja in obisk »mame Francke«, v katero se je odlično vživela animatorka Mateja. Celotna skupina Mladinskega društva Luč se zahvaljuje vsem staršem, sponzorjema - trgovini Miša in pekarni Grosuplje - gospodu župniku Tonetu Hu-marju ter gospodu dekanu iz Zagradca. ki je ob zaključku oratorija daroval sveto mašo. Zahvaljujemo pa se tudi vsem otrokom, ki so obiskovali orato-rij, za udeležbo, kajti brez njih ne bi bilo tako lepo, kot je bilo. Mladinsko društvo Luč (www.luc.si) Vabljeni v nov frizerski Studio B v Malih Češnjicah 5a, v Šentvid pri Stični!!! ** Frizure po ugodnih cenah!! ** naročanje na tel .031/869-500 Štepic Brigita IZ STIČNE V LJUBLJANSKO DRAMO Dijaki nižje gimnazije v Stični smo imeli neposredno po drugi svetovni vojni, ne glede na to, da takrat še ni bilo Bolonjske deklaracije in da še nismo vedeli, kaj nas čaka na univerzi, v učnem programu med drugim tudi obisk predstave v ljubljanski Drami. Za ta veliki in slavnostni dogodek je bilo treba mlade učence s podeželja ustrezno pripraviti tudi glede obnašanja. Takrat po vojni, ko je bil tudi režim bolj »zategnjen«, nismo izgubljali veliko besed o lepem vedenju in obnašanju v kulturnem okolju, ampak se je uporabljal en sam izraz: »Biti morate disciplinirani.« Z jutranjim vlakom smo se odpeljali in kmalu po prihodu v Ljubljano je bila dopoldanska predstava. Med stiškimi šolarji je bil tudi dijak, ki je večkrat ušpičil kako originalno. Tokrat so mu domači, glede na to, da bo skoraj ves dan od doma, dali v torbo kos svežega kruha in pol pre-kajene kranjske klobase. V dvorani je dobil mesto v loži v pritličju, večina njegovih sošolcev pa se je posedla v parterju. Nekaj časa so vsi prevzeti gledali lepo in veliko dvorano: luči. tapete, štukature in druge pozlačene okraske in v dvorani je bila čista tišina. Niti sedež ni zaškripal in niti pisnil ni nihče. A ker se predstave za šolarje ne. začenjajo tako točno, kot je to običaj ob večernih predstavah, je med učenci tista prva osuplost kmalu popustila. Začeli so škripati sedeži, slišati je bilo pritajene pogovore; nekaj najbolj srboritih se je celo dvignilo in se začelo poditi po krožnem prehodu v parterju. Naš dijak z malico v torbi je razgrajače, ko so se pripodili mimo njegovega častnega sedeža v loži v istem nivoju, nekajkrat opozoril, da se to ne spodobi, a ker se tekanje naokrog ni nehalo, je naslednjič dvignil torbo in mimobe-žečega tekača z njo usekal po glavi, rekoč: »A boš disciplinan!« Udarec po glavi je bil tako močan, da se je torba odprla, klobasa in kruh pa sta se razsula po dvorani. V parterju je tako lepo zadišalo po prekajeni klobasi in svežem kruhu ... V tistem so luči postopoma ugasnile, zastor se je dvignil in predstava se je začela. In še danes nisem prepričan, kaj je dijake bolj zanimalo: ali zgodovinski Tugomer na odru ali to, kam je odletela tista dišeča klobasa. Valentin Skubic ORATORIJ NA KRKI ORATORIJ V VIŠNJI GORI V Višnji Gori so tudi letos pripravili privlačen oratorij. Nanj se je prijavilo kar 124 otrok, ki so prišli iz domače in tudi iz drugih župnij. Za udeležence je skrbelo 43 animatorjev. Letošnja tema oratorija je bila življenje in delo sv. Frančiška Ksaverija, kije bil misijonar. Zato je višenjski župnik Boštjan Modic na letošnjo izvedbo oratorija povabil Staneta Kerina, ki ima veliko izkušenj z misijonarskim delom. Udeležencem je razložil zaskrbljujoče stanje nekaterih njihovih vrstnikov ter jim z nabiralnikom ponudil priložnost, da jim pomagajo. Velika posebnost višenjskega oratorija je bila ladja v naravni velikosti, ki je spominjala na starodavna potovanja misijonarjev. Poleg igranja na ladji pa so otroci počeli še kopico zanimivih reči. Ena izmed njih so bile delavnice, ki so jih imeli udeleženci na voljo kar dvajset. Med najbolj zanimivimi je bilo barvanje obraza, pa vžiganje v les, izdelovanje predmetov iz fimo mase, prepletanje vrvic ter tudi novinarska delavnica. Nadebudni peropraski so imeli precej prste vmes tudi pri Pasatki. Tako se je na- mreč imenoval »cajtng našga oratorija«, ki je izhajal vsak dan, za njegovo vsebino pa so poskrbeli udeleženci in animatorji. Seveda nista manjkala niti vrišč ob vodnih igrah in nočitev, ki je bila še posebej zanimiva zaradi večernega obiska skupine Čuki. Tako je minil še eden v vrsti oratori-jev v naši občini. V zadnjih letih so postali tako priljubljeni, da smo ponekod priče pravemu preseljevanju otrok z župnije na župnijo, z enega na drugi oratorij. Zgovoren dokaz, da dandanašnji otrok ne zanimata le televizija in računalnik. Treba je le ubrati prave strune. Lojze Grčman ŠOLANJE V STISKE Ni SAMOSTANU VI. DEL Nova država - kraljevina SHS - je bila izrazito protiavstrijsko in pro-tinemško usmerjena, kar je zgodovinsko seveda razumljivo. Beograd je bil tedanji stiski redovni skupnosti izrazito nenaklonjen iz dveh razlogov: politično je bila Srbija, ki je bila v novi državi vodilni element, sovražno razpoložena do vsega germanskega, na verskem področju pa vsaj s srbske strani ni bilo nikakršne posebne naklonjenosti do katoli-štva. Že takoj leta 1919 so nove oblasti dale stiški samostanski skupnosti jasno vedeti, da so stiški redovniki nemškega rodu na ozemlju kraljevine nezaželeni. Požrtvovalni opat Widman se je le težko sprijaznil s tem dejstvom. Stične, ki ji je daroval najlepša leta svojega življenja, nikoli ni mogel preboleti. V tolažbo mu je bilo vsaj to, da je vzgojil svojega naslednika slovenske krvi, dr. Avguština Kostelca. Leta 1922 se je namreč dokončno odpovedal Stični in se s skupino nemško govorečih cistercijanov izselil v južno Nemčijo. Naselili so se v zapuščeni cisterci-janski opatiji Seligenporten, ki so jo do leta 1934 zgledno obnovili. Po odhodu nemških menihov se je stiška cisterca pod modrim vodstvom priorja in poznejšega legendarnega opata dr. Avguština Kostelca obdržala in tudi uspešno razvijala. Pepijevi zajčki Oglas v časopisu Bogoljub, ki smo ga že omenili, je navdušil mnoge starše, da so se odločili in poslali svoje sinove na šolanje v Stično. Tu so imeli zagotovljeno ne le popolno oskrbo in šolanje, ampak tudi redno pomoč pri učenju. Novinci so obiskovali interno šolo, kjer so učili za poučevanje posameznih predmetov usposobljeni člani stiške samostanske skupnosti in nekateri zunanji sodelavci. Celo sam opat, dr. Kostelec, je interni šoli pogosto priskočil na pomoč, bodisi pri rednem šolskem delu ali pa pri popoldanskem pisanju nalog in učenju. Šola je delovala po programu državne klasične gimnazije. Ob koncu šolskega leta so dijaki opravljali izpite pred komisijo, ki je prišla iz Ljubljane. Če so bili uspešni, so napredovali v naslednji razred, pozneje pa do mature in študija na univerzi. Seveda je bila za podeželske otroke taka šola trd oreh, in tudi Pepi Ašič v tem ni bil izjema. Večina podeželskih otrok je imela namreč zelo pomanjkljivo predznanje, še posebej pri latinščini in nemščini. Treba je bilo mnogo trdega dela in vztrajnosti, da so se stvari obrnile na bolje. Naš Pepi ni omagal, čeprav ga je mučilo zelo hudo domotožje. Da je bilo temu tako, lahko razberemo iz enega od njegovih pisem domov. V njem sprašuje mater, kako gre njegovim zajčkom. To preprosto vprašanje razkriva otrokovo hrepenenje po domači hiši in po vsem in vseh, ki so mu bili dragi. Toda odločna in »prizemljena« mati mu v pismu odgovarja, naj se ne briga za zajce, ampak naj raje poskrbi, da bodo njegove ocene boljše. Ubogo otroško srčece se je moralo za vedno posloviti od srečnega otroštva med kozjanskimi grički. In odrasti... Pepi Ašič postane cisterdjanski brat Simon Zdi se, da se je Pepi Ašič vendarle vživel v novo okolje. Leta 1924 se je, pet let po prihodu v Stično, obrnil na takratnega stiškega priorja Ev- gena Fidererja s prošnjo, da bi ga sprejeli med stiške cistercijane. Njegovi prošnji, ki jo hranijo v samostanskem arhivu, je priložena tudi izjava njegovih staršev, da sina pri njegovi odločitvi za redovno življenje ne bodo ovirali ali temu na kakršen koli način nasprotovali. Izjavo je spisala in podpisala tudi v moževem imenu mati Marija Ašič. V opombi samostan seznanja z dejstvom, daje mož in oče v Ameriki, da se je tam hudo ponesrečil in da se verjetno nikoli več ne bo vrnil domov. Prošnja osemnajstletnega Jožefa Ašiča je bila ugodno rešena in še isto leto je začel enoletni novinci-at v stiškem samostanu. Ob sprejemu v redovno skupnost je dobil ime Simon. Obenem z njim so se med drugimi za redovno življenje odločili tudi našim bralcem dobro znani Črtomir (p. Gabrijel) Humek, Jožef (p. Antonin) Skubic, Ignacij (p. Bonavetura) Herga in Alojzij (p. Placid) Grebene. Po enem letu, leta 1925, je novinec Simon pred opatom dr. Avguštinom Kostelcem opravil začasne zaobljube. Star je bil 19 let in pred seboj je imel še dve leti gimnazijskega študija. M.A. Ficko m- Ivančna Gorica, september 2006 Tudi letos je potekal teden počitniškega oratorija na Krki, in sicer od 3. do 8. julija; popestrile so ga vodne igre, dvakrat pa je bil tudi nočni oratorij. Otroci so tovrstno druženje že nestrpno pričakovali, saj so se kot vsako leto v krogu svojih vrstnikov pod vodstvom animatorjev izvrstno zabavali in se učili raznih poučnih stvari za življenje. Obudili so tudi nekatera stara ročna dela, ki morda že tonejo v pozabo, kot so kvačkanje, pletenje (»štrikanje«) - temu so se posvetile predvsem deklice; dečki pa so vzeli v roke kladiva, žage, dleta ... in nastali so čudoviti izdelki (miza, stoli, vozički, celo maketa krške cerkve), ki so popestrili delavnice. GREGOR FEDRAN (30.5.1897-12. 10. 1969) DOKTOR VSEGA ZDRAVILSTVA S HUDEGA Bilo je leta 1966, morda tudi leto prej ali pozneje, ko sem čakal pred spuščenimi železniškimi zapornicami v Ivančni Gorici. Tedaj je iz suhokranjske smeri počasi pripeljal zelen Volkswagen, po značilni obliki imenovan tudi hrošč, in se ustavil pred zaporo. Avtomobili so bili tiste čase še redkost, zato je vozilo vzbudilo mojo pozornost, še bolj pa njegov voznik, krepak mož s klobukom na glavi. Povprašal sem mimoidočega, kdo bi to bil in vprašani mi je nekoliko začuden odgovoril: »Kaj ga ne poznate? To je vendar naš zdravnik, doktor Fedran s Hudega.« Tedaj sem še bolj izostril pogled, a so se na žalost pravkar dvignile zapornice in zdravnikovo vozilo je počasi nadaljevalo pot, zavilo v levo, po današnji Sokolski ulici, in izginilo v smeri proti Hudemu. To je bilo moje prvo in edino, na žalost le bežno srečanje z zdravnikom dr. Gregorjem Fedranom, znanim daleč naokoli po Dolenjski. V pričujočem sestavku lahko preberemo nekaj o njem in njegovem rodu. Dr. Gregor Fedran okoli leta 1960 Zdravnik Gregor Fedran je izšel iz premožne družine Fedranov. Na Kranjskem in Štajerskem, pa tudi na Avstrijskem in Nemškem še danes živi več družin s takimi ali podobnimi priimki.Vendar so njihova rodbinska razmerja in sorodstvene razdalje večinoma še neraziskane. Verjetni začetnik hujske veje Fedranov je bil Gregor Fedran, doma iz Zasipa pri Bledu, torej Gorenjec. Ta je nemara že ondi opravljal poštno službo in bil gostilničar. Vsekakor je moral biti pridobiten in podjeten, saj je hitro prepoznal pomembno komunikacijsko točko na Hudem, ležečo ob stari cesarski cesti, ki je iz Ljubljane peljala proti Zagrebu in obmejnemu Karlovcu. Tam je sredi 18. stoletja kupil staro poštno postajo in jo preuredil v pravcati podeželski dvorec. V njem je kot poštni upravitelj organiziral poštno službo, dopolnjeno z drugimi popotniškimi uslugami. Dobro zastavljeno gospodarstvo je moralo biti donosno, saj je »postmeister« Gregor Fedran kmalu izdatno razširil svojo posest in postal »gutsbesitzer«, to je graš-čak in veleposestnik. Njegova lastnina se je najbolj povečala leta 1764, ko je od baronov Ravbarjev kupil grad in posestvo Benek (Weineck) na območju Leščevja, leta 1791 pa še bližnji grad in posestvo Maceróle. V času jožefinskih reform, nekaj tudi že pred tem, se je posest povečala tudi z odkupom zemljišč raz-puščenega stiškega samostana. Najbolj očitno pa so Fedrani stopili na naš zgodovinski oder leta 1778, ko so dobili plemiški naslov. Tistega leta je namreč cesarica Marija Terezija v spremstvu sina in prestolonaslednika Jožefa potovala na južno mejo cesarstva, v utrjeni Karlovac, in se za dva dni ustavila na Hudem pri Fedranovih. Cvetoče gospodarstvo in velika gostoljubnost sta jo tako navdušila, da je Fedrane s Hudega povzdignila v viteški stan. V cesarski listini stoji, da se njihov rod poslej imenuje »Fedran von Fedransperk«. V različnih listinah in na nagrobnikih lahko preberemo več različic tega priimka. V skrivnosti plemiške rodbine Fedranov se bomo morda poglobili ob kaki drugi priložnosti. Za naš današnji namen bo dovolj, če omenimo le starše našega slavljenca, zdravnika Gregorja Fedrana, in njegovo družinsko generacijo. Zdravnikov oče je bil zadnji med Hujskimi, ki je še uradno nosil ple- Poštni dvorec nekdanjih vitezov, plemenitih Foedransbergov in rojstni dom zdravnika Gregorja Fedrana. Zdravniško ordinacijo je imel pretežno v prvem nadstropju, v sobi, ki jo osvetljuje šesto okno od leve proti desni. Po mnenju strokovnjakov si poslopje v celoti ne zasluži imena dvorec. Danes je zgradba nenaseljena in okolica zanemarjena. miški naslov. Ta se je v nemškem izvirniku glasil: »Aleksander Riter von Fedransperk«. Z ženo Ido, rojeno Pour, sta imela tri otroke: Gregorja, Ludvika in Ido Marijo. Gregor August Benjamin Alexander se je rodil 1897, umrl pa 1969 na Hudem. Po poklicu je bil zdravnik (Pozneje se je uradno odrekel plemiškemu naslovu). Ludvik je bil rojen 1900, umrl pa je 1942 v Ljubljani; po poklicu je bil kemijski inženir (tudi vnet zbiralec arheoloških in drugih starin). Tretja, Ida Marija Helena, se je rodila 1902, žal pa je še isto leto umrla. Oče Aleksander je umrl že v dobrem desetletju po rojstvu otrok in tako prepustil gospodarstvo in vzgojo obeh sinov ovdoveli ženi Idi.V tistem času je bila posest Fedranovih že okrnjena: nekaj s prodajo, nekaj pa z dotacijami družinskim članom v prejšnjih generacijah. Med prvimi so bile odtujene obsežne graščinske posesti v Leščevju in v širši okolici. Preudarna mati Ida je spoznala, da se stari fevdalni svet podira, zato je vso pozornost posvetila izobrazbi obeh sinov in v ta namen žrtvovala izdatna sredstva, ki jih je dobila s prodajo nepremičnin. Med drugim je vnovič oživljenemu stiškemu samostanu prodala gospodarstvo Marof, ki je nekoč že bilo last stiške redovne skupnosti. Sin Gregor se je odločil za poklic zdravnika. Učenje se je začelo v stiski ljudski šoli in nadaljevalo na I. državni gimnaziji v Ljubljani, kjer je 14. junija 1918 opravil maturitet-ni izpit. V študijskem letu 1918/19 se je vpisal na Medicinsko fakulteto zagrebškega vseučilišča in tam uspešno dokončal štiri semestre medicinskega študija. Ostalih šest semestrov je opravil na Medicinski fakulteti v avstrijskem Gradcu in bil po opravljenih izpitih 15. decembra 1923 promoviran v »doktorja vsega zdravilstva«. Ker je bila tedaj Avstrija tuja država, je moral doma zaprositi za nostrifikacijo diplome. Dekanat medicinske fakultete Kraljeve univerze SHS v Ljubljani je doktorsko diplomo Gregorja Fedrana nostrificiral 22. septembra 1924. Po pripovedovanju sodobnikov je dr. Fedran nameraval odpreti zdravniško ordinacijo v sosednjem Trebnjem, vendar se mu pričakovanja niso uresničila, pač pa naj bi imel nekaj časa zdravniško prakso na Dvoru ob Kolpi, vendar trditev ni povsem zanesljiva. Zakaj ni takoj začel z zdravilstvom v domačem kraju, ni znano. Morda zaradi zasedenosti terena, saj so v tem predelu že pred njim delovali zdravnik dr. Jenko in drugi. Ko je okoli leta 1925 dr. Fedran odprl zdravniško ordinacijo v domači hiši na Hudem, sta si zdravnika nekaj časa delila območje, potem pa se je Jenko odselil drugam. Ko sem v preteklem desetletju v Klasju pisal in urejal rubriko Ljudje z začetka preteklega stoletja, sem se pogovarjal s številnimi devetde-setletniki, ki so dobro poznali dolgoletnega hišnega zdravnika Fedrana. Vsi so o njem vedeli povedati le pohvalne stvari. K bolnikom je odhajal na domove ob vsakem času in v vsakem vremenu. Mnogi so prišli ponj z lastnim ali najetim vprežnim vozilom. Kadar tega ni bilo, je za-pregel domačega konja v štirikolesni tresavček in odhitel lajšat trpljenje in reševat življenje v bližnje in bolj oddaljene kraje. Obvladoval je celoten predel današnje občine Ivančna Gorica in njenega zunanjega obrobja, največ proti jugovzhodu na območju Šumberka in Dobrniča. Na daljšo pot je rad povabil s seboj kakega sopotnika: nekaj zaradi preganjanja dolgočasja, še bolj pa zaradi pomoči, če bi se na poti kaj primerilo; zlasti potem, ko je za prevoze začel uporabljati avtomobile, ki so se tiste čase radi kvarili. Pogost sopotnik v avtomobilu zdravnika Fedrana je bil Franc Kalar iz Ivančne Gorice, ki se je kar dobro spoznal na avtomobilsko tehnologijo tistega časa. Ta mi je o zdravniku s Hudega vedel dosti povedati, saj sta se na dolgih in samotnih poteh veliko pogovarjala. Zdravnik Fedran je imel s seboj poleg velike zdravniške torbe še priročno lekarno, da je lahko pri priči začel z zdravljenjem. Mnogi so zatrjevali, da jim je vsaj toliko kot zdravila pomagala njegova vzpodbudna in bodrilna beseda. Bil je med prvimi v Sloveniji, ki je začel pri zdravljenju uporabljati antibiotike, čeprav so bila moderna zdravila po zadnji vojni pri nas težko dostopna. Pomagali so si s pomočjo izseljencev, ki so na podlagi njegovih receptov pošiljali redka zdravila iz tujine, zlasti iz Amerike. Bil je velik ljubitelj narave. Posebej je cenil moč zdrave pitne vode. Viš-njegorska pisateljica Mihaela Jarc je skozi okno domače hiše pogosto videla, kako se je dr. Fedran ustavil ob studencu Mohorka in si z golim prgiščem postregel z vodo. Ljudski glas pravi, da je morala njegova gospodinjska pomočnica vsak dan s kanglico po svežo vodo k znamenitemu izviru Drmožnik v Spodnji Dragi. Ko je nekega dne zaradi stiske s časom ali po nemarnosti zajela vodo kar v bližnji Višnjici, je zdravnik prevaro takoj odkril in pri priči odpustil nevestno pomočnico. Družinska grobnica Fedranovih v zahodnem zidu stiškega pokopališča. Čeprav se dr. Fedran med 2. svetovno vojno politično ni postavljal na nobeno stran, temveč je skladno z zdravniško etiko pomagal vsem, ki so bili potrebni zdravniške pomoči, mu je nova revolucionarna oblast po končani vojni zaplenila celotno premoženje. Od vsega nekoč obsežnega imetja je Fedranovim ostala le polovica domače hiše in notranji vrt. Čeprav je bil to za dr. Fedrana hud udarec, je še naprej vrsto let vestno opravljal zdravniško službo in skrbel za zdravje ljudi v svojem rajonu. Velika priljubljenost zdravnika s Hudega se je pokazala ob njegovi smrti 12. oktobra 1969, ko gaje pospremila na zadnji poti množica ljudi od blizu in daleč. To je bil eden največjih pogrebnih sprevodov v novejši zgodovini stiške župnije. Pokopan je v družinski grobnici na pokopališču v Stični. DRGREGOR FEDRAN »30.5.1897 +12.10.1909 NADA FEDRAN ROJ. PERKO * 9.tO. 1903 + 14.2.1993 Detajl z nagrobne plošče v Stični. To je edini nagrobni napis v slovenščini. Vsi drugi nagrobniki Fedranov v Stični, na Kravjaku in v Trebnjem imajo napise v nemščini. Dr. Gregor Avgust Benjamin Aleksander Fedran je bil poročen z Nado Fedran, rojeno Perko. V zakonu se jima je rodil sin Gregor, ki je ob koncu 2. svetovne vojne odšel na tuje. Danes živi v Združenih državah Amerike. Po letu 1969 sem na poti od Hudega proti Stični pogosto srečeval skrbno urejeno in v črnino oblečeno gospo. Bila je to Nada Fedran; najmanj enkrat na teden je na pokopališču obiskala grob svojega moža. Ob neki priložnosti sva se zapletla v pogovor in se domenila za obisk v njeni hiši na Hudem. Toda ostalo je le pri dogovoru. Z obiskom sem odlašal toliko časa, da je zadnja gospodarica na Fedranovini umrla. Joj, koliko bi lahko zvedel od prijazne in razgledane gospe Nade. Tu se je v polni meri uresničil pregovor: »Priložnost zamujena ne vrne se nobena«. In vse obžalovanje ne pomaga nič. Leopold Sever m- Ivančna Gorica, september 2006 KNJIŽNICA VIVANCNI GORICI Med počitnicami so lahko mladi obiskovalci reševali počitniški knjižni kviz. Trinajst odgovorov je dalo geslo - kako prikladno: S KNJIGO NA POČITNICE. 118 pravilno rešenih kvizov smo dali ne v boben, ampak na izposojevalni pult in knjižničarka Anita je na dan pismenosti, 8. septembra, izžrebala 10 dobitnikov knjižnih nagrad. Nagrade vam bomo poslali po pošti. IZZREBANE KNJIŽNE NAGRADE (po abecednem redu) 1. Nina Boben s Kala pri Zagradcu (9 let) 2. Klara Cencel iz Šentvida (10 let) 3. Lara Horvat iz Višnje Gore (8 let) 4. Sara Hrovat iz Znojil (10 let) 5. Saša Kastelic iz Hrastovega Dola (11 let) 6. Vid Kavšek iz Ivančne Gorice (9 let) 7. Ema Lavrih iz Temenice (12 let) 8. Marija Omejec iz Stične (7 let) 9. Maja Štibernik iz Ivančne Gorice (10 let) 10. knjižno nagrado smo prihranili za vas. Objavljamo eno od vprašanj iz kviza. Rešitve pošljite na naslov Knjižnica Ivančna Gorica, Ul. II. grupe odredov 17, Ivančna Gorica, ali na sikivancna@gro.sik.si. Morda bomo izžrebali prav vas. Kdo je napisal Najbolj dolgočasno knjigo na svetu? r lâ. R R VABILO Vljudno vabljeni na vadbo joge, ki vam omogoča zdravje, odlično počutje in notranjo umirjenost. Vadba vključuje telesne in dihalne vaje ter vaje sproščanja. Primerna je za vse starostne skupine. PriČetek vadbe: sreda, 6. 9. 2006, v Srednji šoli Josipa Jurčiča, Ivančna Gorica, v plesni delavnici. Vadba bo potekala v dveh skupinah: začetna stopnja 18. do 19.30, nadaljevalna stopnja od 19.30 do 21. ure. S seboj prinesite armafleks in odejo. Društvo Joga v vsakdanjem življenju Popetre Vadba joge v Logatcu, avgust 2006 Avtor: Navratan Puri DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE THE EUROPEAN HERtTAGE DAYS GRADOVI V DEŽELI DESETEGA BRATA Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Institute for the Protection of Cultural Heritage of Slovenia Muljava je tesno povezana z grajsko dediščino. Josip Jurčič, prvi veliki slovenski pripovednik, je vrsto dogodkov v svojih delih umestil na gradova Kravjek in Mačerole, oddaljena od njegove rodne Muljave slabe pol ure hoda. Dobršen del dogajanja v prvem slovenskem romanu Deseti brat, katerega 140-letnico nastanka slavimo letos, je postavljen na grad Kravjek, ki ga poimenuje Slemenice, ter na dvorec Mačerole - Polesek. Ti kulturni spomeniki vznemirjajo tudi likovne ustvarjalce. Letošnja tema na srečanjih ljubiteljskih slikarjev je Gradovi v deželi Desetega brata. Odprtje razstave likovnih del mladih (miniature) in starejših ustvarjalcev ter fotografskih posnetkov današnjega stanja ostankov gradov bo v soboto, 23. septembra 2006. Miro Svigelj: Grad Weinek (po J.Walvazorju) Zveza kulturnih društev Ivančna Gorica Cesta II. grupe odredov 17,1295 Ivančna Gorica Tel: 7869-070, fax: 7869-075 UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE IVANČNA GORICA Spoštovani člani in vsi, ki se želite vključiti v delovanje UTZO! Prijazno povabljeni na prvo srečanje in vpis v tretji letnik UTŽO, ki bo v torek. 10. oktobra 2006. Dobimo se v Kulturnem domu v Ivančni Gorici ob 10. uri. za UTŽO Tatjana Lampret V ■«-s' v DELAVNICE POSLIKAVE NA TEKSTIL IN USNJE V Kulturnem društvu likovnikov Ferda Vesela v Šentvidu so se domislili nekaj zanimivega: v počitniškem času so sklenili pripraviti delavnice poslikave na tekstil in usnje. Potekale so vsako soboto dopoldne, vodila pa jih Katja Adamlje. V šentviški kulturni dom je prihajalo od pet do deset otrok vseh starosti, ki jim je slikanje na tekstil v zabavo. Svoje izdelke bodo jeseni tudi razstavili. Lojze Grčman Novo Nekirurški lifting Rezultati, ki so vidni takoj! Nudimo še: shujševalne, anticelulitne tretmane, Oxi in čokoladne tretmane, veliko vrst nege obraza in telesa, masaže, masaže z vročimi kamni, pedikuro in manikuro, solarij, individualni trening, darilne bone, ambulantno fizioterapijo, fizioterapijo na domu ... FizioFit center Mediko Fizioterapija, kozmetika in pedikura Dedni Dol 33 1294 Višnja Gora tel. 01 78 84 631,78 03 069 www.mediko.si,www.tico.si/mediko, mediko@siol.net Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje d.o.o. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM NUDIMO: - izdelavo »urbanističnega dela« posebnega dela projekta (lokacijska dokumentacija po starih predpisih) - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja - izdelavo geodetskega posnetka in parcelacijo zemljišča ČE PA STE ETAŽNI LASTNIK V VEČSTANOVANJSKI HIŠI NAS LAHKO NAJAMETE: - za upravnika vaše hiše - za vpis etažne lastnine Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju in po telefonu 01 7810-320 ali 01 7810-329 ali 7810-333 .......................................■ m- Ivančna Gorica, september 2006 ÍPQEl? SPORTÜ ySPii OB PRAIlSOMiJP JUBILEJA Bilje še čas dopustov, toda za zveste ljubitelje motokrosa v naših krajih je nedelja, 20. avgusta, pomenila dolgo pričakovani trenutek, ko se je v Dolini pod Kalom odvijala tradicionalna dirka za državno prvenstvo. Domače Avto-moto društvo Šentvid je veliki športni praznik izkoristilo tudi za praznovanje svojega jubileja: 60 let delovanja in 50 let prve moto dirke v Šentvidu pri Stični. Ob lepem vremenu, ki je krasilo to avgustovsko nedeljo, ter številnem občinstvu je uspela tudi uradna otvoritev prenovljene in posodobljene proge v Dolini pod Kalom. Kot že rečeno, se je nedeljsko jutro začelo v lepem in sončnem vremenu in obetal se je spektakularen športni dogodek. Lepemu vremenu, dobro pripravljeni progi ter nekaterim atraktivnim delom so svoje dodali tudi tekmovalci, ki se že tri mesece niso merili za točke državnega prvenstva in so torej z nestrpnostjo čakali dirko v naši Cu-karci. domači motoristi oldtajmerji pod vodstvom Jožeta Nosana. Seveda pa je vsaka domača dirka poleg organizacijskega dela pomembna tudi po športni plati. V šestih kategorijah je nastopilo devet domačih tekmovalcev. Po prvem štartu kategorije podmladek 65 ccm3 na prenovljeni progi sta najprej prišla na vrsto v podmladku 80 ccm3 Luka Kutnar in Rok Rus. Luka .....» j H ¿ . i ~ ' ".......: '*»•>. ^ % *. ?' ip 1 - 1- ÉÉ % /'.V-v.„ ^ . ) -. Luka Kutnar (28) je zmagal na domači progi, Rok Rus (67) pa je bil sedmi. Na otvoritveni slovesnosti smo člani AMD Šentvid želeli poudariti tudi naš visoki jubilej. S tem namenom je bil tega dne med nami tudi Franc Kalar, še edini živeči ustanovni član AMD Šentvid ali Avto-moto grupe Ivančna Gorica, kakor se je društvo imenovalo ob svoji ustanovitvi. Franc Kalar je bil torej zraven, ko se je ob razvijajočem se motornem prometu pojavila ideja o organiziranem izobraževanju prvih šoferjev na področju današnje občine. Tudi sam je bil inštruktor in navdušen ljubitelj motorizacije. V nekaj letih je aktivnost avtošole prešla v Šentvid, kjer je delo prevzel Jože Krištof, šentviška avtošola pa je do leta 1982 imela poglavitno vlogo pri izobraževanju voznikov motornih vozil na področju tedanje občine Grosuplje. Leta 1956 je se je začelo novo poglavje v zgodovini društva, ko so bile na relaciji Šentvid- železniška postaja Šentvid organizirane prve cestnohitrostne dirke. Pozneje se ni več dirkalo na postajo, pač pa so bile do leta 1966 organizirane krožne dirke okoli Šentvida, vmes pa tudi gorske dirke s Stične na Pristavo. Začetek šestdesetih pa je tudi začetek slovenskega motokrosa in med prvimi društvi, ki so se s to takrat po Evropi že uveljavljeno športno panogo začela ukvarjati, je bilo šentviško. Prva proga za motokros je bila speljana na Gradišču, kjer prve uradne dirke na višjem nivoju tako beležimo že od leta 1965 dalje. Pred natanko tridesetimi leti je Gradišče zadnjič gostilo motokros, naslednjega leta so se namreč tekmovalci preselili v Dolino pod Kalom, kjer je bila leta 1977 organizirana prva dirka. NE DAMO SE! Ob tej dolgi in bogati športni in društveni zgodovini so bile še kako spodbudne besede 94-letnega Franca Ka-larja ob koncu pozdravnega nagovora: »Ne damo se!« Posebej smo veseli, da se nam je ob našem jubileju pridružil tudi župan Občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, ki je odprl tekmovanje ter zaželel nam organizatorjem in tekmovalcem uspešno delo tudi v bodoče. Spomine na čase, ko so pred 50 leti hrumeli motorji po cestah Šentvida, pa so nam pričarali Kutnar ni dopustil presenečenja in je v obeh vožnjah pivi prevozil ciljno linijo, medtem ko je imel Rus manj sreče in je dirko končal na sedmem mestu.V kategoriji člani 80 ccm3 je svoj premierni nastop doživel Matjaž Klemenčič, sledila pa je kategorija veteranov; takrat so domači navijači spet stiskali pesti. V letošnji sezoni je po zgledu pokalnega prvenstva za veterane (vozniki nad 40 let) prvič organizirano tudi državno prvenstvo, dirko na domačem terenu pa je izkoristil aktivni šentviški veteran Stane Pečjak. S tem ko pravimo na domačem terenu, mislimo dobesedno, saj je bil prav Stane tisti, ki je z delovnim strojem društva v minulih mesecih največ časa prebil na progi pri njeni pripravi in posodobitvi. To se je odražalo tudi pri rezultatih: ob odsotnosti dveh najboljših (poškodovanih) veteranov Andreja Rusa in Janeza Juhanta je z dvema najhitrejšima štartoma dirko končal na 3. mestu. Še v lanski sezoni je bila za domačine najbolj napeta kategorija 125ccm3, v kateri je nastopal najboljši šentviški motokrosist zadnjih let Damjan Smre-kar. Letos pa po njegovem odhodu v prestižno kategorijo Open čast v tej kategoriji rešujejo Klemen Porenta, Jure Kavšek in Rok Virant. Najbolj izkušen med njimi, Klemen Porenta, je tudi žel največ uspeha na domači dirki in se za las uvrstil izven prve deseterice na 12. mesto. Novinec Rok Virant je bil mesto za njim, Jure Kavšek pa 20. So pa bili številni gledalci - ocenjujemo, da se jih je tisto nedeljo zbralo v Dolini pod Kalom več kot 2.000 - priče izjemnim dvobojem in celo trobojem perspektivnih slovenskih motokrosistov, katerim so štrene mešali še nekateri hrvaški tekmovalci. Svoje so dodali še atraktivni deli proge in med gledalci je večkrat završalo od navdušenja. A tisto najboljše je sledilo na koncu prvih oz. drugih voženj - kategorija Open z najboljšima ta čas, Jakom Možetom in Sašem Kragljem ter seveda domačim Damjanom Smrekarjem. Smrekar je že vso sezono tik za najboljšimi, v skupnem seštevku je domačo dirko dočakal na 4. mestu. Upal, je da bo svojega glavnega konkurenta Miha Špindlerja ugnal, a mu to ni uspelo in na koncu je bil lahko zadovoljen s 4. mestom. Kot že rečeno, pa je med najboljšima dvema potekal ognjevit boj za zmago v Cukarci, ki je, podobno kot lansko leto v razmočeni Dolini pod Kalom, pripadla Novomeščanu Jaku Možetu. Kragelj pa se je tolažil z najhitrejšim časom na dirki. Končan je bil še en velik športni dogodek v vrsti številnih, ki so se odvili v zgodovini AMD Šentvid. Seveda pa se v društvu zavedamo, da naša dejavnost ne bi dosegala takšnega razvoja, če ne bi bilo številnih sponzorjev in zvestih obiskovalcev naših prireditev. Seznam tistih, ki ste nam tudi letos priskočili na pomoč, je predolg za objavo na tem mestu, prepričani pa smo, da se lahko nadejamo sodelovanja tudi v prihodnje. Matej Šteh Najboljša vožnja Klemena Porente (58) v letošnji sezoni. Letošnja sezona se seveda nadaljuje: že teden dni po dirki v Dolini pod Kalom se je nadaljeval letošnji Pokal Akrapovič v Slovenskih Konjicah in nato še v Semiču. Številni, ki jih motokros v naši občini in drugod po Sloveniji zanima, ste vabljeni, da si ogledate spletno stran društva na naslovu www. amdsentvid.si, s katero želimo delovanje našega društva in uspehe naših tekmovalcev predstaviti tudi širši javnosti. Ob koncu pa še dvoje povabil. Po zaključku letošnje sezone pripravljamo slovesnost ob 60-letnici društva, za katero že pripravljamo jubilejni zbornik. Vabljeni vsi, ki spremljate delovanje društva, morda že vse od njegovega začetka, ali ste doživeli kakšno zanimivo izkušnjo v šentviški avtošoli ali pa ste se udeleževali dirk po Šentvidu in na Gradišču, da nam posredujete svoje spomine, fotografije ... Vsi, ki vam za letos še ni dovolj razburljivih voženj najboljših motokrosistov, pa vabljeni spet v Dolino pod Kalom 1. oktobra na dirko Pokala Akrapovič. andrej rus na veteranskem sp v m0t0kr0su Razveseljivo je, da se vse več naših občanov udeležuje svetovnih prvenstev, četudi so ta veteranska, saj se med udeleženci vedno najde tudi kak bivši svetovni prvak. Tokrat nas je v Belgiji, v kraju Namur, zastopal Andrej Rus iz Šentvida pri Stični na 1. SP veteranov v motokro-su. Naj povem, da v Namurju redno potekajo tekme za svetovni pokal. Kot zanimivost: prvo dirko za SP v tem kraju so organizirali že leta 1951, tekma poteka v mestu na grajskem griču, zato ji pravijo tudi motokro-sistični Monte Carlo, se pravi, da jo na nek način primerjajo s tekmo avtomobilov Fl. Tekmovalci so bili razvrščeni v dve starostni kategoriji (od 40 do 50 in od 51 do 60). Tekmovali so v razredu OPEN, kar pomeni, da je vsak lahko imel poljubno moč motorja. V mlajši starostni kategoriji sta nastopila tudi dva Slovenca: Andrej Rus in Silvin Vesenjak. 39 tekmovalcev v tej starostni kategoriji se je v soboto, 4. avgusta, pomerilo v kvalifikacijah, 30 najboljših pa se je uvrstilo na glavno tekmo, ki je bila naslednji dan. Med njimi sta bila tudi oba naša. Na glavni tekmi sta se odlično držala, tako da je Andrej Rus dosegel skupno 10. mesto, Vesenjak pa je bil mesto za njim. Zmagal je Thierry Godfroid, drugi je bil Jo Martensom (oba Belgija), tretji pa Švicar Jean-Charles Tonus. Bivši svetovni prvak Marc Velkeneers je osvojil 6. mesto. Očitno je druženje bivšim tekmovalcem dobro delo, saj so se že dogovorili za naslednje SP, ki naj bi bilo 13. maja 2007 v Veliki Britaniji. Simon Bregar Nastop na progi svetovnega ranga pred svetovnim občinstvom. CIK Trebnje Kidričeva ulica 2, 8210 TREBNJE Telefon: 07/34 82 100 V šolskem letu 2006/07 vabimo k vpisu v naslednje programe: osnovna šola za odrasle-brezplačno srednje poklicno, strokovno in poklicno tehniško izobraževanje: trgovec, kuhar, natakar, administrator, vrtnar-cvetličar (cdi univerzum), bolničar - negovalec (šc novo mesto) ekonomski tehnik, turistični tehnik, , gostinsko - turistični tehnik, vrtnarski tehnik , gostinski tehnik (cdi univerzum), vzgojitelj predšolskih otrok , strojni tehnik <šc novo mesto) * dodiplomski študij Visoke poslovne šole EF Ljubljana - študij na daljavo * priprave za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije (maser, pediker, socialni oskrbovalec na domu, voznik) * tečaji (računalništvo, tuji jeziki za odrasle in otroke, slovenščina za tujce, voznik viličarja, vodenje poslovnih knjig, HACCP sistem, tečaji za prosti čas) informacije in prijave: Center za izobraževanje in kulturo Trebnje, Kidričeva ulica 2; telefon: 07/34 82 1 00, od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.00 m- Ivančna Gorica, september 2006 TONI VENCiU SESTI NA SVETOVNEM PRVENSTVU V GORSKEM MARATONU Občina Ivančna Gorica se lahko pohvali s kar nekaj sijajnimi športniki. Mednje gotovo spada tudi odlični tekač iz Šentvida Toni Vencelj. Slednji je sredi avgusta nastopil na svetovnem prvenstvu v gorskem maratonu, ki je potekalo v ameriškem Colorado Springsu. Po lanskem izjemnem drugem mestu je Toni tudi za letošnje tekmovanje snoval velike načrte, vendar mu jih je prekrižala poškodba, ki jo je staknil pred prvenstvom. Boleče koleno ga je močno oviralo pri treningu, poleg tega pa še ob odhodu v Ameriko ni bil povsem prepričan, ali bo sploh štartal. To se je vendarle zgodilo, Toni pa je kljub poškodovanemu kolenu, ki mu je oteževalo predvsem tek v dolino, osvojil odlično šesto mesto. »Štartali smo na nadmorski višini 1918 m in tekli na vrh Pikes Peaka, kije na višini 4299 m, nato pa nazaj v dolino. Začel sem zelo previdno, nekako okoli 20. mesta, nadaljeval sem v enakomernem ritmu. Pri vzponu sem se predvsem bal pomanjkanja kisika, saj je na vrhu v zraku 42% manj kisika kot na morski gladini. To sem tudi kar precej občutil v zadnjih kilometrih pred vrhom, vendar kakšnih posebnih težav nisem imel. Na vrh sem prišel kot osmi. Pri teku v dolino sem čutil bolečine v kolenu, zato na tehnično dokaj zahtevnem spustu nisem mogel teči kot običajno. V prvem delu spusta smo se srečevali s tekači, ki so bili za nami, kar je tudi zahtevalo dodatno energijo in pozornost. Do konca mi je vseeno uspelo prehiteti še dva maratonca,« pravi Toni, ki je s svojim nastopom in rezultatom v Ameriki zelo zadovoljen. Trenutno pa počiva in si celi koleno. V načrtu je imel, da bi nastopil na Ljubljanskem maratonu, vendar mu bo verjetno zmanjkalo časa za priprave. Našemu uspešnemu tekaču zaželimo srečno še naprej! Lojze Grčman TURISTIČNO DRUŠTVO POlŽCVO IN TURISTIČNO DRUŠTVO VIŠNJA GORA 2. KREVSOV TEK PO KRIŠKO-POLŽiVSKI PLANOTI ŽENSKE: Mateja ŠUŠTARŠIČ, AK Portovald (čas 47.36) ABSOLUTNA ZMAGOVALCA NA KRAJŠI, 4,4 KM DOLGI PROGI: MOŠKI: Robert ROGELT, Ljubljana (čas 20.17) ŽENSKE: Monika ADLER (čas 22.58) Prelepega zgodnjejesenskega sobotnega dne, 2. septembra, je bil na Kri-ško-Polževski planoti 2. KREVSOV TEK, letos z novostjo oz. dodatkom: vključeval je tudi pohodništvo. Dolžina proge je bila 11 km in 4,4 km, za otroke pa 600 m, enako tudi za pohodnike, ki so imeli štart ob 10. uri, ob enajstih pa so štartali tekači. Organizatorji smo bili s prijavami in udeležbo izjemno zadovoljni, saj je bilo v primerjavi z lanskim letom več kot enkrat več udeležencev. Tekačev in pohodnikov je bilo na startu in cilju 158. Letos je Krevsov tek že vključen v projekt TEKI DOLENJSKE 2006 za pokal Dolenjskega lista. Dobra obveščenost in vpis med prireditve Olimpijski teki 2006 je privabila udeležence iz skoraj vseh krajev Slovenije, največ z Dolenjskega, širše viš-njanske okolice in Ljubljane. Vsi udeleženci so dobili praktična darila: kovinskega polžka in brisačo; zadovoljni so bili tudi z golažem, pijačo in dobrim krofom. Podelitve medalj, razglasitve rezultatov in zaključka sta se udeležila tudi gospa Krevsova in predsednik KS Janko Zadel. Zelo smo hvaležni vsem sponzorjem za pomoč v darilih in objave v medijih; hvala vsem, ki ste sodelovali pri pripravi tega teka. Vidimo se na 3. Krevsovem teku, prvo soboto v septembru 2007. (letnik 1995), Matevž Fakin (letnik 1994), Ela Tekavec (letnik 2000), Re-beka Bobnar (letnik 1994) in Maruša Mišmaš (letnik 1994). Na razdalji 4,4 km so bili zmagovalci Borut Zupet (letnik 1993), Borut Rogelt (letnik 1982), Monika Adler (letnik 1993) in Anja Klančar (letnik 1985). Na razdalji 11 km pa so bili uspešni: Matej Samide (letnik 1987), Primož Kobe (letnik 1981), Boštjan Hrovat (letnik 1976), Robert Lendaro (letnik 1970), Jože Kirm (letnik 1965), Robert Zrimšek (letnik 1961), Cveto Tavčar (letnik 1952), Konrad Merlak (letnik 1948), Alojzij Novak (letnik 1945), Venčeslav Satler (letnik 1938), Sabina Planine (letnik 1988), Mateja Šuštaršič (letnik 1973), Karmen Erčulj (letnik 1971), Anka Pu-gelj (letnik 1955) in Urška Bizjak (letnik 1949). ABSOLUTNA ZMAGOVALCA NA 11 KM: MOŠKI: Boštjan HROVAT, THB (čas 40.46) Letošnji sponzorji za 2. Krevsov tek so bili: Občina Ivančna Gorica, Občina Brezovica, KS Višnja Gora, Radio Zeleni val, Vučko, d.o.o., Dana Mirna, Mercator, d.d., Mobitel, d.d., Pivovarna Laško, Pekarna Grosuplje, Gostišče Polževo, Gostilna Kmečki hram Tomačevo, Gostilna Kramar Grosuplje, Gostilna Pri Šerku Višnja Gora, Gostilna pri Obrščaku Muljava, Gostilna Rakar Ponikve, Mesarija Piki Ivančna Gorica, Mesarija Maver Stična, Koala Šport, Enes Korič, Atlantis, d.o.o., Pekarna Go-renc Ivančna Gorica, Expro, d.o.o. Ljubljana, Elvez, d.d. Višnja Gora, Drago Zadel Višnja Gora, Mercator Ivančna Gorica, IBE Ljubljana. Vsem, ki so pomagali pri organizaciji, predvsem domačinom Kriško-Polžev-ske planote ter članom TD Polževo in Višnja Gora se za njihovo požrtvovalno pomoč najlepše zahvaljujemo. Za TD Polžei o Miloš Sušteršič in za TD Višnja Gora Liza Juhas, odgovorni organizator Miloš Sušteršič REZULTATI: Tekmovanje je potekalo na treh razdaljah v različnih starostnih kategorijah za moške in ženske. Na 600 metrov dolgi progi so se pomerili dečki in deklice v šestih kategorijah. Zmagovalci: Žiga Groz-nik (letnik 1999), Klemen Lendaro Zena Iveta Krevsa Jožica je podelila priznanja najboljšemu tekaču in tekačici. RK SVIŠ Ivanina Gorica ODŠTEVANJE DNI PRED ZAČETKOM LIGI Le še malo dni loči rokometaše SVIŠ-a od začetka prvoligaškega tekmovanja, na katerega se pripravljajo od začetka avgusta. Kondicijske in treninge za moč so pred nekaj tedni zamenjali treningi z žogo. Vijolični pa so odigrali tudi vrsto prijateljskih tekem ter se udeležili spominskega turnirja v čast pokojnemu Jožetu Šil-cu. Rezultati sicer niso nepomembni, vendar seveda veliko več štejejo prvenstveni obračuni. Pred začetkom sezone je ekipa doživela še eno spremembo. Boštjan Bur-dian se je odločil, da bo kariero nadaljeval v tujini, bojda v Grčiji, SVIŠ pa se je podal v lov za novim desnim zunanjim igralcem. Ker v Sloveniji ni bilo več primernih fantov, so se vijolični ozrli v tujino. Novi član SVIŠ-a je postal Šime Šiklič, bivši igralec Za- greba in Medveščaka. 21-letnega igralca odlikujeta dober strel iz skoka in tudi solidna igra v obrambi. Ob levih zunanjih Rajku Begoviču in Ale-tu Kukavici, vratarjih Juretu Jeraju in Aljažu Pavlicu, desnem zunanjem Alešu Muhovcu in krožnem napadalcu Primožu Plazarju Šime Šiklič tako zaključuje kolonijo SVIŠ-evih okrepitev. Okrepitev Radeč pa bo postal Matej Košir, in sicer kot posojeni igralec SVIŠ-a. Luka Strnad ostaja v SVIŠ-u. Pred težko nalago, obstankom v prvi ligi, pa je tudi mladinska ekipa, ki jo po novem vodi Gorazd Potočnik. Nosilca igre Matej Košir in Luka Strnad sta mladinsko kategorijo prerasla, obetavni Janez Svetin pa se je odločil končati rokometno pot. Razveseljivo je, da se po dolgotrajnih poškodbah vračata Kristian Oven in Tomaž To-dorovski, ki za pravo pripravljenost potrebujeta še nekaj časa. Za nekatere tekme, ki se ne bodo časovno prekrivale s članskimi, si bo novi mladinski šef lahko sposodil tudi Aleksandra Polaka, Jureta Tadino in Aleša Muhovca. Navijače pa zagotovo zanima tudi, kje lahko kupijo sezonske vstopnice. Kot v preteklih sezonah jih je moč dobiti v Prince Pubu, Zlatarstvu Ta-dina in v klubskih prostorih. Stanejo šest tisoč tolarjev, veljajo pa za vse tekme vseh ekip, tudi ženskih. Cena vstopnice za posamezno tekmo članske ekipe je sedemsto, za mladino do petnajstega leta pa štiristo tolarjev. Lojze Grčman Toni tik pod vrhom 4299m visokega Pikes peaka. m- Ivančna Gorica, september 2006 SAN KU KAI KARATE VABI K AKTIVNEJŠEMU PREŽIVLJANJU PROSTEGA ČASA ©SANKUKAI KARATE KLUB Ivanina Gorica Gibanje bogati življenje, iz njega izhaja in se vanj spet zliva. To je vir moči, ostrine uma in duha, medsebojnega povezovanja in prijateljskih vezi, skratka vsega, kar si na tem svetu vsi tako želimo. Z gibanjem lahko živimo bolj polno in zadovoljno. Z različnimi vrstami telesne dejavnosti je mogoče iz drobnih vsakdanjih doživetij, ki jih gibanje nudi in sestavlja, drobna zadovoljstva postopno oblikovati v vse večja in nazadnje v veliko in trajno zadovoljstvo. Z gibanjem, s telesnim in športno-rekreativnim ali tekmovalnim udejstvovanjem si utrjujemo zdravje in podaljšujemo življenje. Ugodne posledice rednega in sistematičnega ukvarjanja s športom se kažejo tudi v izboljšanju psihofizičnih sposobnosti in zviševanju ravni motoričnih in funkcionalnih sposobnosti. Z rekreativnim športom se lahko bogatijo prijateljske vezi in spletajo globlja poznanstva, odpre se pot v svojevrsten doživljajski svet, v razgibanem vadbenem okolju so bogatejši tudi čustveni odzivi ljudi. Sankukai karate je veščina, ki ni namenjena smo mladim, kajti pri kara-teju ni starostnih omejitev. Šport je za otroke razvedrilo, protiutež sedečemu življenju, pa tudi igrivost, zadovoljstvo in veselje. Veselje in zadovoljstvo ob gibanju sta osnovno vodilo za sistematično ukvarjanje s športom v vseh starostnih obdobjih. Za učenje, doživljanje in spoznavanje nečesa novega človek ni nikoli prestar. Zato vabim v naš klub prav vse, ki želite spoznati nekaj novega, nekaj skrivnostnega in pri tem vztrajati dovolj časa. Da sankukai karate ni samo za mlade, dokazuje tudi LETNA KARATE ŠOLA (LKŠ), ki je letos poteka- la že devetindvajsetič, in sicer pod vodstvom glavnega inštruktorja za Sankukai karate v Sloveniji Vlada PARADIŽNIKA, mojstra karate-ja, 5. DAN. Vsako leto se je poleg otrok in staršev udeleži tudi veliko starih staršev, ki se priključijo jutranji rekreaciji. Borilne veščine so bile zelo dolgo privilegij moških, zdaj pa se z njimi ukvarja vse več otrok in žensk. Ženske, ki jim redna vadba borilnih športov poleg zabave in ohranjanja lepega telesa /.../ pomeni tudi možnost učinkovite samoobrambe pred morebitnimi napadalci. Borilne veščine težijo k specifičnemu mentalnemu stanju, katerega glavni značilnosti sta umirjenost in osredotočenost, ki se prenašata na gibanje telesa. Eden glavnih ciljev treniranja borilnih veščin je povezanost fizičnega (telo) in psihičnega (um) v stanju aktivnosti in relaksacije. Namen treniranja borilnih veščin je prav enotnost človekovega telesa, uma in duha z energijo ki. To celostnost Japonci imenujejo kiai. Ki - pomeni energijo, ai - pa enotnost, celostnost ali enoto. Večina ljudi povezuje kiai z močnim krikom, povezanim z zaključkom izvedene tehnike, pa vendar je kiai mnogo več kot le slišni del izraza energije, ki se sprosti ob močnih in eksplozivnih udarcih. Naslednje leto bomo praznovali že 30 let delovanja našega kluba. V vseh teh letih je v klubu treniralo veliko ljudi, ki so se seznanili z osnovami sankukai karatej a. Zato ob tej priložnosti vabim v naše vrste starejše člane, tako tiste, ki ste že pred davnim časom trenirali, kot tudi ostale, ki se niste še nikoli pre- izkusili. Kajti poleg ostalih skupin bomo formirali še posebno začetno skupino starejših članov. Članov in članic ki nimajo več visokoletečih tekmovalnih ciljev, temveč želijo narediti nekaj za notranjo umirjenost, povečati psihično moč in samozavest ter aktivno vplivati na zdravje in gibčnost telesa tudi v zrelejših letih. Naredite prvi korak, mi pa vam bomo pri tem pomagali. Vabimo vse, ki vas zanima ta prečudovita veščina, kjer ni starostnih omejitev; potreben je le pogum, želja in veselje do gibanja, kajti SANKUKI KARATE treningi so prilagojeni posamezni starostni kategoriji. Vpis poteka v novi telovadnici: - OS Ivančna Gorica vsak torek in četrtek ob 18.00. - OS Šentvid vsak ponedeljek in četrtek ob 1800. Trener SANKUKAI KARATEJA Jože Kastelic, 2. DAN Udeleženci 2. termina 29. LETNE KARATE ŠOLE UMAG - 2006 LIVAR Z DVEMA ZMAGAMA IN PORAZOM Pred letošnjo sezono so Ivančani dodobra prenovili ekipo, začenši s strokovnim vodstvom. Poslovil se je Jože Prelogar, vodenje ekipe pa sta prevzela dosedanji pomočnik Zoran Matovič in izkušeni branilec Sandi Bracovič. Veliko je bilo tudi igralskih sprememb. Ob nekaj odhodih je v klub prišlo kar devet novih igralcev. Strokovno vodstvo sije pred sezono zaželelo vratarja, vezista in napadalca. Želje so se izpolnile, novi člani Livarja so postali Ljubiša Ljubojevič, bivši čuvaj mreže Svobode in mladi reprezentant, Robert Stranjak, ki je nazadnje igral v Avstriji, in Dragan Ljubanič, Korošec, ki je pred prihodom v Ivančno Gorico brcal na Hrvaškem. Poleg omenjenih so v klub prišli še stari znanec Goran Miškič, Armin Lulič, Alen Šutej, Matic Lukman Čoko, Elvis Šahinovič, Goran Stojanovič ter nazadnje Simon Prudič. Kakšni pa so letošnji Livarjevi rezultati? Zaenkrat gre Ivančanom dobro, saj imajo dve zmagi in poraz. Ta se je pripetil v prvem krogu, ko v ekipi zaradi težav s certifikati še ni bilo vseh okrepitev. Na domačem igrišču je livarje premagala Bonifi-ka, moštvo, ki je novinec v ligi. Tekma je bila sicer polna preobratov. Po vodstvu Primorcev z 0 : 2 se je ekipa Livarja v drugem delu pobrala ter z goloma Kastelica in Permeta izenačila. Vendar so nato v slabih desetih minutah Ivančani prejeli dva zadetka in tri točke so splavale po vodi. Sledilo je gostovanje v Murski Soboti pri Muri 05. Livar je navijačem pripravil lepo presenečenje in zmagal z 1 : 2. Po dveh podajah Gazibegoviča je prav tolikokrat zadel Ljubanič. V tretjem krogu pa je v Ivančno Gorico pripotoval vedno žilavi Aluminij. Na tem srečanju je zablestel branilec Alen Šutej, kije dosegel dva zadetka. Sijajno je branil tudi Ljubojevič, vse skupaj pa je ob Permetovem golu pomenilo domačo zmago s 3 : 0. Po treh krogih tako livarji zasedajo tretje mesto in samo želimo si lahko podobnega nadaljevanja. Lojze Grčman ŠAHOVSKA DEJAVNOST ŠK VIŠNJA GORA-STIČNA V JUELIJU li AVGUSTU Zaradi politike in odnosa občinskih oblasti do šahovskega kluba je z vseh funkcij po 42 letih odstopil državni sodnik, prvokategornik in predsednik Janez Dremelj. Na občnem zboru 25. 6., ob igranju turnirja 2x10 min., je predsedstvo prevzel Branko Kirasič, 1. kat., iz Mekinj nad Stično. Na članskem državnem prvenstvu na OŠ Mirana Jarca v Ljubljani je nastopil novi predsednik - od 3. do 10. 7. je igral kar devetkrat in po uvodnem porazu kar 6 kol zapored ni izgubil - imel je 5 remijev in eno zmago! Vseskozi mu je stal ob strani bivši predsednik Janez Dremelj s svojimi bogatimi izkušnjami trenerja, mentorja! Branko Kirasič je ponovno zmagal na turnirju 20. 8. Spet je dobil 10 točk iz 10 partij.; drugi je bil MK H. Krumpak, ki je dobil 9 točk, tretji Sašo Pirnat, MK - 7 točk, četrti Jože Kresal - 6 točk (presenečenje), 5. Milan Perovšek - 5,5 točk, 6. Boris Kocmur - 5 točk, 7. Ivan Marek, 1. kat. - 4,5 točk itd. 14. septembra začnemo igrati v 1. kamniško-domžalski ligi. Turnir bo od 16. ure dalje v prostorih KS Višnja Gora. Janez Dremelj OB ZAČETKU NOVE SEZONE ŠOLA TENISA IVANČNA GORICA VABI K SODELOVANJU Po štiriletnem delovanju je prav, da se najprej ozremo na tiste stvari, ki so za nami. Teh pa ni bilo malo. Začnemo lahko s tem, da se okrog 30 otrok dvakrat na teden redno ukvarja z učenjem in igranjem tenisa. Nekateri so že pravi mojstri teniške igre, saj staršem in ostalim rekreativnim igralcem zastaja dih ob potezah, ki so jih zmožni napraviti. Tudi celo kopico medsebojnih tekmovanj in tekmovanj z drugimi šolami imamo za sabo. Tu smo bili priča na eni strani neizmernemu veselju ob zmagah ter na drugi razočaranju in solzam ob porazu. Toda zmaga in poraz sta sestavni del teniške igre. Tako je tudi v življenju: enkrat nam gre vse od rok in drugič spet nič. Posebno doživetje sta bila teniška kampa na hrvaški obali. Prvi je bil v Umagu, na teniških igriščih, kjer se.vsako leto odvija ATP TOUR turnir Croatia Open z zasedbo najboljših teniških igralcev sveta. Seveda je posebno „doživetje, če otrok lahko trenira na istem igrišču kot prvi igralec sveta Roger Federer in drugi asi: Rafael Nadal, Carlos Moya, Marat Safin in še bi lahko našteval. Tudi na drugem teniškem kampu v Novem Vinodolskem, kjer je svoje teniško znanje pridno izpopolnjeval hrvaški teniški as Goran Ivaniševič, je bilo zanimivo. Igrišča, oddaljena le nekaj metrov od morja, dajejo vadečim še dodatno inspiracijo. V želji, da bi čimbolj izpopolnili teniško tehniko, smo posneli in izvedli analizo tehnike, si ogledali CD-je itd ... Že res, da je imel tenis v preteklosti privdih belega športa in virtu-oznosti in je bil dostopen samo nekaterim; danes pa je sestavni del aktivnosti menedžerjev in ostalih uspešnih ljudi, in to ga dela za nekaj več, nekaj drugačnega od ostalih športov. Osnovni cilj naše šole je, približati tenis čim večjemu številu ljudi, zato vabimo vse, ki želite spoznati teniško igro, da se nam pridružite. Programi delujejo celo šolsko leto. Na voljo so: - teniška šola(spoznavanje teniških udarcev, teniške igre in pravil, igranje klubskih turnirjev, športni način življenja); - teniški treningi (taktika v igri, psihologija tenisa, popolno obvladanje vseh teniških udarcev, zaznavanje nasprotnikovih slabosti in prednosti...) ter - teniški tečaji za vse. Priporočljiva starost za otroke je od 5 let dalje, v skupim pa je od 4 do 6 učencev. Za morebitne informacije lahko pokličete tel. številko 041 256 972 (Edo Vrenčur). Do snidenja vas pozdravljamo vsi, ki vadimo v teniški šoli Ivančna Gorica. E.V m- Ivančna Gorica, september 2006 PREKMURSKA KUL1NARIKA, 1. DEL Skrivnostna neskončnost ravnin onkraj Mure, ovitih v jutranjo meglico, in izjemna gostoljubnost očarata vsakega obiskovalca tega skrajnega konca Slovenije. To je dežela številnih rečnih okljukov in ribnikov, termalnih vrelcev in nepreglednih žitnih polj. Tipični simbol Prekmurja je štorklja. Gnezdo te izjemne dolgonoge ptice je ponos vsakega kraja. Nekoč so na reki Muri mleli številni plavajoči mlini. Od nekdanjih stotih je danes ohranjen le še Babičev mlin v Veržeju, v zadnjih nekaj letih pa so postavili še enega, in sicer na Otoku ljubezni v Ižakovcih. V pustnem času si dajeta duška narodna radoživost in navezanost na stara izročila, kakršno je borovo gostiivanje; nanj vabijo živopisani pozvačini. Beltinci so znani po dolgoletni bogati folklorni tradiciji, ki jo ohranjajo ob vsako- letnem folklornem festivalu, edinem tovrstnem v Sloveniji. Številne bisere skriva v sebi dežela gričev - Goričko, ki zavzema skoraj polovico Prekmurja. Mnoge od njih lahko odkrijete v Krajinskem parku Goričko. Zdravje prekmurske pokrajine so njeni prijazni ljudje in neokrnjena narava, so pa tudi zdravilne vode in zdravilišča. Popotniku bodo zagotovo prijale značilne prekmurske jedi, kot so bo-grač, jedi iz buč, gibanica, in kozarec domače zlate ali srebrne penine, ki si že leta utira pot v veliki svet. Prekmuije slovi po svoji hrani. Res je. da so se do današnjih dni ohranila stara poimenovanja jedi (retaši, pogače, gibanica, dodoli, šunka ...), a bistveno je, da so ljudje že nekoč še tako enostavnim jedem iz kmečke kuhinje znali pričarati prvovrsten okus: med juhami so posebnost mlejčne župe (mlečne juhe) z dodatki smetane in kisilaka (skute), graja (fižola), krompirja, gob ... V tradicionalni prehrani so veliko uporabljali ajdovo in prose-no kašo, v izobilju ju ponujajo tudi jedilniki restavracij, gostiln, turističnih kmetij, kjer vam solate zabelijo s tikvinin olijon (bučnim oljem). Zelo okusne so tudi ajdove zlevanke, prelite z bučnim oljem. Po vsej pokrajini so razsejani vinotoči in turistične kmetije, kjer vam dajo na mizo prekmursko šunko, povojena (dimljena) rebra, meso iz tlinke, slastne domače klobase, zaseko, doma pripravljene paštete in namaze ... In seveda bujto repo s krvavicami, ajdovimi in prose-nimi klobasami. Postrežejo vam še z bogračem, paprikašem in porkoltom, ki so v prekmursko prehrano zašli iz madžarske kuhinje; ta je s svojo poudarjeno pikantnostjo tako čudovito dopolnila ljudske jedi Prekmurja. Iz tradicije sušenja/zorenja svinjskega stegna se je skozi stoletja izoblikoval izdelek, ki je danes znan pod imenom prekmurska šunka. prekmurska remenka Remenke, remenice (pirhi) imajo v Prekmurju več kot stoletno tradicijo. Zahtevna batik tehnika v treh barvah: bela, rdeča, črna se je ohranila le še v Dobrovniku. Izdelujejo več vrst pirhov. Najljubši so prekmurski motivi v batik tehniki. Arhaične okrasne prvine ter rastlinske vzorce porišejo z vročim voskom, nato barvajo. Tudi pri čipkastih vzorcih uporabljajo batik tehniko, nakar sledi vrtanje in brušenje. Dandanes so remenke predvsem spominek iz Prekmurja. Tradicija izdelovanja se je ohranila na Goričkem. Značilni so predvsem raznovrstni cvetlični motivi, klasje. Svojevrstna posebnost so rozete na zgornjem in spodnjem delu jajca. Izdelujejo se tudi drugi motivi, v katerih se izražata kreativnost in domišljija. TO dodoli (žganci) To je stara prekmurska jed, pripravljena iz pre-tlačenega krompirja in pšenične moke. Zabelijo jih z mastjo, na kateri se popraži čebula, z mletimi ocvirki, kislo smetano ali bučnim oljem. Poleg so jedli solato, rdečo peso, kislo zelje ali meso. 1 kg krompirja, 70 dag mehke moke, 2 dl kisle smetane, 4 srednje velike čebule, 3 dag masti Krompir olupimo, ga zrežemo na koščke in kuhamo v slanem kropu. Vode naj bo približno enkrat več, kot je krompirja v loncu. Ko je napol kuhan, dodamo presejano moko, in ko vse skupaj prevre, naredimo s kuhalnico luknjo v sredino moke in kuhamo še približno 30 minut. Precej žgančnice odlijemo, krompir in moko pa dobro premešamo. Če je treba, dolijemo še malo žgančnice. Preliv: Čebulo narežemo na kolobarje in jih na maščobi prepražimo zlato rumeno, dodamo kislo smetano in polijemo po dodolih. Dodamo lahko tudi sesekljane ocvirke ali zaseko. BOGRAC Bograč je dobil ime po posodi, v kateri ga kuhajo nad odprtim ognjem. Je zelo stara jed, kuhali so ga že v davni preteklosti. Tradicija priprave bograča je med Prekmurci zelo živa. Pripravljen je iz treh vrst mesa - divjačina je obvezna. Mesni sok treh vrst mesa in tri različne maščobe tega mesa dajejo poseben okus, pa tudi krompir prispeva svoje. Veliko je čebule, paprike, popra ter ostrih začimb, ki pa so kuharjeva skrivnost. Bogračje izredno prepoznavna prekmurska jed s svojevrstnim načinom priprave in skrbno izbranimi sestavinami. OREHOfl iSS€NA MARMELADA 1,5 kg bučnega pireja, 1 kg rumenega paradižnika, 300 g sesekljanih orehov, 4 jabolka, 200 g rozin, 2 limoni, 1 limeta, 1 vanili-jev sladkor, cimet, 0,5 kg sladkorja Paradižnik blanširamo in pasiramo. Pasiran paradižnik, nastrgana jabolka, drobno sesekljane rozine in orehe dodamo bučnemu pireju in s sladkorjem kuhano 20 minut. Dodamo sok in nastrgano lupinico limon in limete, cimet in vanilijev sladkor ter kuhamo še 10 minut. Kuhano marmelado polnimo v kozarce in pasteriziramo. PREKMURSKI BOGRAC Z DIVJAČINO Količina je za 4 osebe 280 g govejega bočnika, 280 g divjačine (srna, jelen), 280 g svinjskega plečeta, 400 g čebule, 20 g česna, 10 cl olja ali masti, 25 g mlete redeče paprike, 250 g svežega paradižnika, 200 g sveže paprike, 500 g krompirja, 20 cl rdečega vina, (modra frankinja), lovorjev list, timijan, rožmarin, feferoni, sol, poper, kumina, brinove jagode Na maščobi prepražimo sesekljano čebulo, dodamo mleto rdečo papriko in zali-jemo z vodo. Dodamo na kocke narezano govedino (3-4 dag) in začimbe. Ko je govedina do polovice zdušena, dodamo narezano divjačino in čez čas še svinjsko pleče. Po 15 minutah dušenja dodamo na krhlje narezan krompir in zelenjavo. Vse skupaj kuhamo do mehkega. Na koncu bograč zgostimo z naribanim krompirjem ali podmetom. Začinimo še z vinom in začimbami po svoji izbiri. V Prekmurju bučam in bučnemu olju pripada osrednje mesto v prehrani. Priljubljenost svežih buč se izraža v celi vrsti jedi in shrankov, kot so juhe, enolončnice, priloge, solate, omake, kom-poti, marmelade ter nadevi v pogačah in retaših (zavitkih). Pripravijo jih s kuhanjem, dušenjem, praženjem, pečenjem, cvretjem ... Zmleta bučna semena uporabljajo pri peki posebnih vrst kruha in slaščic. nadevane sucsci s skuto 50 dag majhnih mladih bučk, 30 dag skute, 1 žlica kisle smetane, 2 jajci, 1 žlica drobno narezanega koprca, 1 žlica masla, sol in poper po okusu Bučke blanširamo v slani vodi, vendar se ne smejo zmehčati. Ohlajene pre-režemo na polovice in jih z žličko izdolbemo v čolničke. V posodi zmešamo skuto, sol, poper, smetano, koprc in sredino bučk. Vmešamo rumenjake in previdno primešamo trdi sneg beljakov. Z nadevom napolnimo bučne čolničke in jih naložimo v pekač, namaščen z maslom. Spečemo jih v vroči pečici. Postrežemo jih s solato, kislo smetano ali kakšno omako. RIZOTA Z BUCO IN KOSTANJEM 20 dagpiščančjega fileja, 30 dag buče, 25 dag kostanja, čebula, maslo, 20 dag riža, belo vino, strok česna, olivno olje, sol, poper Kostanju zarežemo lupinico in ga nekaj minut kuhamo v osoljenem kropu. Odcedimo ga in olupimo. Na dveh žlicah olja popražimo nasekljan česen, dodamo na koščke narezano meso in ga dobro opečemo. Solimo. Na žlici masla popražimo čebulo, dodamo riž ter zalijemo z vinom. Podušimo, in ko vino izpari, dodamo kostanj. Zalijemo z jušno osnovo in kmalu dodamo na kocke narezano bučo. Rižoto dušimo do mehkega, vmes prilivamo jušno osnovo. Začinimo s soljo in poprom ter vmešamo opečeno meso. SU£i@ OLJE Najprimernejše je hladno stiskano olje, ki mu pravimo tudi naravno-neobdelano olje, ker zaradi postopka obdelave, kjer temperatura ne presega 40° C, olje v sebi ohrani vse vitamine (A, Al, B6, C, D, E) in minerale (kalcij, magnezij, fosfor, kalij, železo, mangan, selen in cink). Olje je lahko prebavljivo, ne draži želodčne sluznice, ne povzroča zgage, ampak jo celo blaži - zato je še posebej priporočljivo za tiste, ki imajo želodčne težave. Hladno stiskano olje znižuje plazemski holesterol, je prav tako zdravilno pri vseh vrstah opeklin in ozeblin, težavah s prostato ter težavah s črevesnimi zajedavci. Zelo je bogato je z vitaminom E, ki ga organizem potrebuje za normalno delovanje živčnega sistema, vpliva na plodnost in koristi pri obnovi rdečih krvnih telesc. V postnem času so pomakali koščke kruha v bučno olje in tako na najbolj pristen način uživali njegove čare. Posebnost je tlačenka z bučnim oljem; na rezine narezano tlačenko obogatijo s kisom, čebulo in bučnim oljem. ZELENJAVNI NAMAZ Z BUCilM OUEM lonček posnete skute, čajna žlička bučnega olja, sol, peteršilj, česen, čebula, luštrek, kreša, po želji poper ter nekaj kapljic limoninega soka Na drobno sesekljamo začimbe, jih primešamo skuti, dodamo bučno olje ter ostale sestavine. Nekaterim limonin sok ne ustreza, zato prej pokusimo in ga dodamo po želji. Prav tako je možno dodati na drobno nastrgan manjši korenček. Gospodinjsko stran pripravlja: Nataša Erjavec m- Ivančna Gorica, september 2006 Mg» ñ XRATXOCASNIK višek kije končal kariero (andre) valeč krst radij ka baš nas plavalec (peter) progast, rdečkast poldrag kamen rimska boginja zarje katja jevšek avtor marko bokalič 29. crka ruske azbuke izklicana barva pri kartah velik kanadski polotok stanov debeli soigralec osnovna mera enoletna vrtna roža slikovit vrh v julijcih narodno-zabavna melodija pripadnik turško-mongol. ljudstev država, ki razvija jedrsko orožje vbrizg snovi v telo z iglo sl. mesto ob dravi obrambni minister (karl) luknja, vrzel udarec z nogo potomci kolonistov v j. afriki 8. glasb. interval vprašal-nica po predmetu natalija j/erbot™ jaz, ? , on japonski premier (juničiro) oznaka avstrije junak velika stopnja jeze šolska dejavnost polmili-jonsko mesto v južni sibiriji okvir za vstavitev satnice odisejev oče zelen dragulj nekdanji hal. smučar (ivano) za hlev delo s svedrom kraj pri domžalah kamnita ograja izguba pravice zaradi preteka časa po penini znano it. mesto jv. od torina reka, ki teče skozi münchen sovjetska filmska režiserka muratova arktični pingvin, njorka madžar. mesto 3b donavi ruska počitniška hiša rimski vodovodni objekt nasa pevka okras na kapi znak za radij ulična prodajna hišica vas pri šempetru na goriškem kurje se naredi madžar. komunist. politik ¿visan! i druga oseba ednine samoglasnika računal. oblikov. matevž bokalič mi 11 križanka V osenčenem navpičnem stolpcu bo povedala, kaj je značilno za letni čas, ki prihaja. M o< R Vodoravno: K 1. del pohištva 2. oblika padavine 3. merilec časa T 4. hitro gibanje 5. moško ime 6. del voza 0 7. časovna enota E TRI SMESNICE 1. Obrtnik potrka na peklenska vrata. »Zakaj hočete noter?« vpraša dežurni peklenšček. »Rad bi izterjal dolg od teh, ki so pred nedavnim umrli,« odgovori obrtnik. »Kako pa veste, da so tukaj?« je radoveden rogač. »I, kaj ne bom vedel Kadar sem jih prišel terjat, se vedno rekli: Pojdi k vragu!« 2. Trije prijatelji se pogovarjajo, kaj je najlepše na svetu. Pivi pravi: »Najlepše na svetu je prijetno spanje.« Drugi pravi: »Najlepše na svetu je lepa ženska.« Tretji ves vzhičen vzklikne: »Neverjetno, kako sem vama podoben! Zame je najlepše na svetu prijetno spanje pri lepi ženski.« 3. Pacient potoži psihiatru: »Gospod doktor, včasih imam občutek, da je okoli mene vse narobe!« »Kdajpa dobite lak občutek?« vpraša zdravnik. »Vselej, kadar stojim na glavi!« UGANKE SAUIVKE 1. Zakaj je burja mrzla? 2. Katero prednost je imel Adam v primerjavi z drugimi možmi? 3. Katerega svetnika lahko tudi takole zapišemo: 5er? 4. Bela njiva, črno seme, modra glava, M ga seje. Kaj je to? 5. Kje se sneg najdlje ohrani? Odgovori: 1. ker ji povsod vrata zapirajo, 2. ni imel tašče, 3. Petra, 4. pisanje po belem papirju, 5. v pratiki. KVIZ 1. Kam v biološki sistematiki prištevamo polhe? a) med glodalce b) med plezalce c) med ponočnjake 2. Vedno bolj se množijo dokazi, da so bili naši predniki: a) Veneti b) Iliri c) Kelti 3. Kaj se dogaja pri oksidaciji? a) snovi izhlapevajo b) snovi vežejo nase dušik c) snovi se spajajo s kisikom 4. Koliko let je trajala prva svetovna vojna/ 5. Koliko venčnih listov imajo križ- nice: 6. Za katere bolezni je bil specializiran dr. France Prešeren? a) za notranje b) za zunanje c) za nobene 7. Kaj pridelujemo v kopah? a) milo b) oglje c) sol 8. Kdo je vraga presekal na dva kosa? a) Deseti brat b) Krjavelj c) krščen Matiček 9. Koliko koles ima šajtrga? a) šest b) dve c) štiri 10. Kateri plin je najbolj eksploziven? a) metan c) butan d) vodik Odgovori na vprašanja iz prejšnje številke: 1. d, 2. b, 3. a, 4. štirideset, 5. a, 6.b, 7. c. - Janez, jaz grem raje po tej steni. Kakšna malomarnost - še od lanskega leta niso pospravili za nami! m- Ivančna Gorica, september 2006 ŽM^V/ME Življenje niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo sijih zapomnili. ZAHVALA V 82. letu starosti nas je za vedno zapustil Matevžev ata ALOJZU ČEBULAM iz Škofij ega 8 Ob izgubi moža, očeta, dedka, brata in strica se iskreno zahvaljujemo vsem vaščanom, sorodnikom, sodelavcem in prijateljem, ki ste nam izrekli sožalje ter darovali cvetje in sveče. Hvala tudi vsem, ki ste darovali za svete maše in dober namen, ter vsem, ki ste zanj molili in ga pospremili na zadnjo pot. Zahvaljujemo se dr. Hudoklinovi za zdravniško pomoč, Občini Ivančna Gorica za izkazano sožalje, gospodu župniku Jožetu Grebencu in gospodu Koželju, šentviškemu cerkvenemu pevskemu zboru in Perparjevim za pomoč pri pogrebu. Vsi njegovi —J ZAHVALA V 99. letu starosti nas je zapustila naša draga mami, tašča, babica in praprababica JOŽEFA MEGLIC Ilovška mama iz Mekinj nad Stično 9 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom, prijateljem in znancem, ki ste se od nje poslovili in jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in v dober namen. Hvala patru Janezu in patru Maksimiljanu za obiske na domu in za lepo opravljeno pogrebno slovesnost. Zahvaljujemo se pevcem in družini Perpar. Hvala vsem, ki ste jo obiskovali in ji krajšali zadnje trenutke njenega življenja, jo spoštovali in imeli radi. Vsi njeni Življenje je večno, ljubezen je nesmrtna in smrt je samo obzorje, kjer naš pogled nima mej. ZAHVALA Po dolgoletni in težki bolezni je Bog poklical k sebi ata, brata in svaka JANEZA BUECA iz Šentvida pri Stični 59 a Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga cenili kot šentviškega mež-narja in ga obiskovali v osamljenosti, bolezni in onemoglosti. Tudi na zadnji zemeljski poti ste ga pospremili v velikem številu. Zahvaljujemo se prav vsem za vsako najmanjšo naklonjenost in pozornost. Vsi njegovi Povezuje naj nas tolikokrat izgovorjena misel preroka Danijela: »Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober, ker vekomaj traja njegovo usmiljenje! Slavite vsi, ki se Gospoda bojite, Boga nad vsemi bogovi, hvalite ga in se mu zahvaljujte, ker vekomaj traja njegovo usmiljenje!« CVEtmarkeT^ JANAŽURGA: 041/666-515 MILAN ŽURGA: 041/938-260 PRODAJA NA TERENU: LARIS ŽURGA: 041/393-494 Ob nedeljah ponudba kvalitetnih sveč in cvetja pri novem pokopališču v Šentvidu. Zajamčeno najnižja cena. Pokličite za brezplačno dostavo v vaš kraj. ©IB ^Si^KEM - NOVI NAGROBNI SPOMENIKI - KLESAN JE IN OBNOVA ČRK ; - UREDITEV IN OSKRBA GROBOV *J STANKO PERPAR, Zaboršt 16,1296 Šentvid pri Stični GSM: 041/43 66 64 Perpar Janez s.p. VSE POGREBNE STORITVE NA ENEM MESTU. DOSEGLJIVI 24 UR NA DAN. 041/785-113 041/647-380 Zgodbe iz pekarne Prekmurec, ki je vzljubil Dolenjsko K vko lahko vzdrzevalec peci najlažje preveri uspesno opravljeno delo? Odgovor je očiten: S preizkušanjem sveže pečenih izdelkov, jasno. o tem pa bo vedel največ povedati darko horvat, ki je v Pekarni Grosuplje vzdrževalec opreme za peko na prodajnem mestu. P^H 3HKH jn ; Zapeljive kajzericeso tisti izdelek, pri katerih se Darko Horvat le s težavo obvladuje. D arko opravlja delo vzdrževalca zadnjih pet let. »Spominjam se prvih mesecev v Pekarni Grosuplje, ko sem dnevno poskušal različne vrste kruha in peciva, kar se je na koncu poznalo tudi pri moji teži. Načelno sem sladkosned. Sčasoma se človek na to navadi in predvsem obvlada,« so besede, ki jih med smehom pove Darko in potrdi našo domnevo. »Poleg najrazličnejših popravil, ki jih opravljam, mora biti človek pri našem poklicu tudi psiholog v malem. Predvsem je pomembno, kako trgovkam na dopeki okvaro čim bolj razumljivo predstavim in jo seveda hitro odpravim. V sami proizvodnji naše pekarne sem bolj malo, na koncu pa sem seveda jaz tisti, ki vidi, kako trgovke dokončajo delo naših pekov. In iz svojih lastnih izkušenj lahko povem, da so izdelki resnično okusni,« na koncu še malo v šali doda Darko. Njemu samemu pa so najljubše kajzerice. Te so namreč tisti izdelek, pri katerih je navkljub njegovi večletni praksi samoobvladovanje še vedno na preizkušnji. Darko ima sina, ki je star 22 let, in hčerko, staro 8 let. V njegovem rodu šest kolen nazaj ni bilo rojene nobene punčke, tako da je nanjo še posebno ponosen. Obvladovanje tehničnih spretnosti in psihološki pristop do težav na delovnem mestu sta bistveni odliki Darka Horvata. Njegove korenine izhajajo iz prekmurskih ravnic. V Višnji Gori se je skupaj s svojo družino naselil pred šestimi leti. V prostem času Darko najraje kolesari in z navdušenjem ureja okolico hiše. »Na Dolenjskem imamo vsi nekoliko večje parcele, ki zahtevajo skrb in nego. To navado sem kmalu vzel za svojo. Čeprav se včasih pošalim, da sem Višnjan po sili razmer, me je Dolenjska popolnoma prevzela,« na koncu pogovora še doda Darko. 'Pekarna prosti pije Narejeno z ljubeznijo m- Ivančna Gorica, september 2006 Ne jokajte na mojem grobu, tiho k njemu pristopite in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 67. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila žena, mama in stara mama ROZI VERSIČ rojena ŽLAJPAH z Glogovice 16 a (1. 11. 1938-22. 8. 2006) Ob izgubi naše mamči se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Iskrena hvala osebju zdravstvenega doma Ivančna Gorica za zdravniško pomoč ter gospodom opatu Nadrahu, Kastelicu, Koželju in Lampretu za lepo opravljeno pogrebno mašo. Hvala stiškim pevcem in godbeni skupini ter družini Perpar za pripravo pogrebne slovesnosti. Vsi njeni Hvala vam, mama, za rojstvo - življenje. Hvala za čast, za ljubezen, skrbi. Hvala za bisere, vtkane v trpljenje. Mama, naj večna vam lučka gori! ZAHVALA ob smrti naše drage mame, tašče, babice, prababice in tete ALOJZIJE ERJAVEC iz Polja 2 pri Višnji Gori (2. 3. 1919-10. 7. 2006) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom Polja in Laza, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste se od nje poslovili in jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče, za maše in za dober namen. Iskrena hvala tudi za besede tolažbe in izraze sožalja. Zahvaljujemo se osebju ZD Ivančna Gorica, dr. Janezu Zupančiču in patronažni službi. Hvala g. župniku Boštjanu Modicu za obiske na domu in lepo opravljeno pogrebno slovesnost. Hvala tudi pevcem iz Višnje Gore in Šentvida pri Stični, g. Pavletu Grozniku za lep in čuteč govor ter pogrebnemu zavodu Perpar in trobentaču. Žalujoči vsi njeni Kot zvezda, ki utrne se v noč in se ne vrne, ste v temi ugasnili in nas za vedno zapustili. ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustila draga teta ANA R0M€ z Grintovca 3, Zagradec Zahvaljujemo se vsem, ki ste kakorkoli sodelovali pri pogrebni slovesnosti in ste jo spremljali na zadnji poti z molitvijo, darovanim cvetjem ter svečami. In hvala vsem, ki ste jo obiskali v domu upokojencev na Fužinah v Ljubljani, kjer je zadnje leto živela. Družina Brezovšček r Imel si življenje in trpljenje, ' a prišel je čas, ko je oboje minilo, zato si zaprl svoje utrujene oči. Stojimo nemi in brez moči, da bi stopili onstran, kamor so odšli najdražji. Nobena beseda nas ne more več združiti, le misel, da je bilo z njimi nekoč lepo, naj pomaga tolažiti. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta in dedija JERNEJA MIKLAVČIČA iz Ivančne Gorice se iskreno zahvaljujemo vsem tistim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težki bolezni stali ob strani. Prav posebna zahvala je namenjena prijateljema Veri in Tonetu Zupančič iz Šentvida pri Stični, prijateljem iz zavoda ZARJA iz Ljubljane in prijateljem iz DSO Trebnje. Hvala osebju DSO Trebnje, ZD Trebnje, ZD Ivančna Gorica, župniku iz Ivančne Gorica g. Kastelicu za lepe poslovilne besede, sosedom iz Ivančne Gorice in Grma. Iskrena hvala za darovane maše, cvetje, sveče, izrečena sožalja in spremljanje na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti FRANČIŠKE SADAR rojene BREGAR (4. 3. 1927) iz Ivančne Gorice se zahvaljujemo vsem, ki ste jo prijazno spremljali na njeni življenjski poti, se ji ob njeni smrti poklonili z molitvijo, petjem, svečami in cvetjem ter jo pospremili k večnemu počitku. Še posebej hvala sosedom za nesebično pomoč ter g. župniku za lepo opravljeno mašo in pogrebni obred. Vsi, ki smo jo imeli radi Rada si imela življenje, rada si imela svoj dom, a prišel je dan slovesa, odšla si v večni dom. ZAHVALA Ob smrti ALOJZIJE MARINČIČ Čagošče 15 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, podarili sveče, darovali za svete maše, dobre namene ter jo pospremili na zadnji poti. Zahvala gospodu Stanetu Kerinu za obiske na domu in gospodu Jožetu Koželju za lepo opravljeno pogrebno mašo. Hvala pevskemu zboru in družini Perpar za pogrebne storitve. Vsi njeni Je čas, ki da, je čas, ki vzame. Pravijo, da je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar se ne vrne, ko zasanjaš se v spomine. (S. Makarovič) ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, dedka, pradedka, tasta, brata in strica FRANCA SEVERJA z Vrhpolja 4 (1927-2006) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za cerkev in sv. maše ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. A. Šinku za lepo opravljeno pogrebno mašo, hvala g. m. J. Kastelicu za veličastne besede na sedmini. Za večerno molitev se zahvaljujemo ivanški Karitas, še posebej ge. J. Pevec. Iskrena zahvala velja tudi ge. Z. Strmole in ge. L. Cilenšek. Hvala šentviškim pevcem za lepo zapete poslovilne pesmi, prav tako trobentaču, ge. L. Štrubelj in družini Perpar. Vsi njegovi ■ 4R Tisti, ki ga imamo radi, nikoli ne umre, samo zelo, zelo daleč je! ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ata in brata ANTONA BRODNIKA (1924-2006) iz Trebnje Gorice 10, Krka se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, čebelarjem in znancem za vso pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala gospodu župniku za lep obred slovesa, pevskemu zboru za zapete žalostinke, čebelarskemu društvu Krka in Zagradec za ganljive poslovilne besede in pogrebni službi Perpar. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v spominu. Njegovi domači Dolgost našega življenja je kratka. Je kot zahajajoče sonce, kije najlepše, ko zaide. V SPOMIN 21. avgusta je minilo peto leto, odkar je odšel od nas naš dobri in skrbni mož, ata in stari ata POIDE NOVLJAN s Peščenika Želel si, da nekaj spominov za sabo pustiš. Pustil si jih neskončno veliko. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, se ga še spominjate in obiskujete njegov zadnji dom. Vsi njegovi m- Ivančna Gorica, september 2006 ZAHVALA ZA POMOČ PRI ORGANIZACIJI Člani Turističnega društva Ivanč-na Gorica in Turističnega društva Suha krajina se iskreno zahvaljujemo kolektivu LIVAR, D.D. IVANČNA GORICA za razumevanje in pomoč pri organizaciji tradicionalne prireditve Popotovanje s kolesom po Rimski cesti. V tej firmi so nam odlili možnarje, ki pomenijo priznanje kolesarjem. Želimo jim nadaljnje uspešno poslovanje in še enkrat hvala. TD Ivančna Gorica BESEDA 0 BESEDI FOTOREBUS Zadnjič smo imeli na podobi dva zvonova. Merila sta na znan pregovor: »da se resnica prav spozna, je treba čuti oba zvona«. Morda je kdo od reševalcev našel še kako drugo besedno stvaritev. Današnja podoba kaže polha. Najbrž ne bo pretežko najti pregovor ali reklo, ki se bo nanašalo na to žival. Veliko uspeha želim. LS VIDOVA KAPELICA V ŠENTVIDU (ŽUPNIJA ŠENTVID) Veliki mojster naše pisane besede je s tem hotel povedati, da nas je govorice naučila zemlja, to se pravi narava, zato se moramo obračati k njej, če hočemo globlje razumeti izvor in pomen besed. Prihodnjič bomo imeli inventuro imen iz prve skupine. »Iz zemlje same zvenijo kakor velikonočno pritrkavanje.« IVAN CANKAR NABO Ž N A Z NAME Nja V južnem predelu Šentvida stoji ena naših največjih kapelic, pri domačinih znana kot Vidova kapelica. V njej namreč stoji velik kip tega svetnika, ki je tudi farni zavetnik šentviške župnije. O nastanku kapelice nisem mogel zvedeti prav dosti. V tlaku pred oltarčkom je zapisana letnica 1911. Morda je bila tedaj le obnovljena in je tu že pred tem stalo podobno nabožno znamenje. Kapelica ima podobo manjše cerkvice z dvema stolpičema in nekoliko nakazanim zvonikom. Na pročelju je poleg drugih okrasnih znamenj upodobljeno tudi sonce, ki potrjuje, da je Vid izšel iz poganskega čaščenja sonca in svetlobe, ki omogoča vid. V krščanskem času svetnika prikazujejo kot muče-nika, čeprav njegova zgodovinska osebnost ni povsem razjasnjena. Mučeništvo izdaja palmova vejica v svetnikovih rokah. Po drugi svetovni vojni, v času preganjanja vere, je bilo nabožno znamenje poškodovano, svetnikov kip pa se je znašel v bližnjem vodnem požiralniku. Pred nedavnim je domačin in ljubiteljski slikar Tone Drab podobo barvno osvežil, okoličani pa so poskrbeli za osvežitev zunanjih in notranjih površin. Zelo lepi sta vitražni okni, ki krasita notranjost in zunanjost hrama. Za kapelico skrbijo gospodinje iz soseščine. Med njimi je najbolj prizadevna Fani Novak. Križ v tlaku z letnico postavitve ali ob- IZ ZAKLADNICI NAŠIH DOMOV Občinsko središče Ivančna Gorica po izvoru imena sodi v 5. skupino; njen ptvi del jo opredeljuje v tretjo, to je v »človeško« skupino, drugi del imena pa temelji na površinski obliki predela, torej je iz »geografske« skupine. Današnja etnološka uganka je nekoliko drugačna od dosedanjih. Ne prikazuje orodja, temveč uresničeno domislico, kije olajšala neko opravilo. Če znate to, kar je na sliki, poimenovati, je prav, če ne, pa z besedami opišite, za kakšne namene je bilo to napravljeno. Povem le to, da znamenji na podobi nimata nič skupnega z muslimanskimi verskimi simboli, zato podobo lahko brez skrbi opišete. Zdaj pa na delo, dragi ljubitelji naše kulturne dediščine. Prijazen narodopisni pozdrav! V starih časih, ko je bila šentviška fara še zelo velika, so se pred kapelico ustavili pogrebci z območja Gabra. Po opravljenih molitvah so krsto s pokojnikom dvignili z voza in jo odnesli v župnijsko cerkev, nato pa na pokopališče. V pričujoči rubriki bomo v nekaj nadaljevanjih skušali to načelo upoštevati pri razlagi naših krajevnih imen. Po večletnih opazovanjih in preudarjanju sem naša naselbinska imena po izvoru opredelil v več skupin. Razporejena bodo po številčnosti. Začeli bomo z imeni, ki so najpogostejša, in končali s tistimi, ki jih težko opredelimo po izvoru. ___ 1. Imena, izhajajoča iz značilnosti tal. Bolj učeno bi rekli, da temeljijo na geoloških in geografskih razmerah pokrajine. Taka imena so najštevilčnejša. Nekaj primerov: Rdeči Kal, Zavrtače, Obolno, Kamno Brdo, Vrhpolje ... 2. Imena, izhajajoča iz značilne vegetacije. Tu so upoštevane predvsem drevesne trajnice. Nekaj primerov: Zabrošt, Leščevje, Gabrovka, Podbukovje, Češnjice ... 3. Imena po ljudeh in njihovi dejavnosti. Večinoma so mlajša. Nastala so pretežno v času fevdalizma in nadomestila starejša, največkrat nam neznana imena. Nekaj primerov: Šentvid, Šetpavel, Sveti Rok, Radohova vas, Primča vas, Fužina, Gradiček, Anžolovo, Stari trg ... 4. Imena, izhajajoča iz živalskih imen. Primeri: Kobiljek, Kravjek, Kurja vas, Kojina, Svinjska vas, Oslica ... 5. Ostala imena. Sem bomo razvrstili toponime, kijih lahko hkrati opredelimo v dve ali več naštetih skupin, in tiste, ki jim ne moremo opredeliti izvora. Primer: Lučarjev Kal, Metnaj, Korinj, Mevce, Hrastov Dol, Bakerc, Kuželjevec Vidova kapelica s prednje (vzhodne) strani Notranjost kapelice s kipom svetega Vida in slikanima oknoma m- Ivančna Gorica, september 2006 r + STRAN J * 2f\ DOEZO VOLJO KAKO JE MOČMI BINE MEDVEDA PREKVCN1L V preteklih stoletjih je iz dežel Habsburške monarhije v naše kraje zašlo več medvedarjev. Ti so hodili po vaseh in razkazovali ukročene medvede. Zverine so stopicale po taktih bobnov in piščali in razkazovale še druge umetnije. Nekateri medvedarji so bili sami, drugi pa so hodili po svetu z družinami. Slednji so s pomočjo vseh družinskih članov gledalcem pripravili pravi mali cirkus z akrobatskimi veščinami, z muziciranjem in z medvedjim plesom. Med družinskimi medvedarji je bil najbolj znan Berduš, doma nekje z Ogrskega. Posebna atrakcija, zlasti za moški svet, so bile njegove tri hčere, ki so lepo ozaljšane nastopile z akrobatskimi točkami. Berdušev nabiralni klobuk pa je s krajcarji polnil tudi medved, ki je bil nekaj posebnega. Poleg plesa je namreč obvladal tudi neke vrste rokoborbo. Berduš je v klobuk položil kupček denarja in pozval korenjake iz pričujočega občinstva, naj se gredo ravsat z medvedom: kdor ga bo prekucnil, lahko pobere vse. kar je v klobuku. Medved ie are! to. t&.i ^ko=Jl r pomočnik. Bliskovito je zgrabil medveda za dolgo dlako, ga privzdignil in vrgel po tleh. Vse je zazijalo od presenečenja, medved pa je podivjal od jeze, da gaje medvedar komaj ukrotil. Ko je zmagovitemu Binetu izročil nagrado, ga je prosil, naj se oddalji, sicer bodo z medvedom težave, tako je bila žival razkačena. Naslednje leto je Bine na sejmu ku- p"*1 n n (flL- v- mjk, ^t poval živino, pa je tam naletel na Berduša in njegovega medveda. Ko ga je zver zagledala, je tako grdo zarenčala, da so se vsi naokoli prestrašili. Na medvedarjevo prošnjo se je Bine raje umaknil na drugi konec sejmišča. Kaže, da imajo medvedje dober spomin. LS t W - a/ f, XCVI. REKORD: NADVSE STARO PISANJE Današnji rekord je zares zgodovinski; nanaša se namreč na listino, segajočo globoko v našo preteklost. Staro pisanje iz leta 1718 je po vsebini pogodba o izročitvi posestva naslednikom. Najemno posestvo v obsegu pol hube je Magdalena, vdova po možu _Jakobu Zupančiču iz Viš- Fotografija zaključka darilne pogodbe z letni- nie Gore> izr°čila svojemu co 1719. S podobe je razvidno, kako je za da- z5tu Andreju Anžlovarju iz našnji svet težavna stara nemščina, zapisana v Cešnjic. Ta se v pogodbi za-■ ■ ■ ■ vezuje. da bo »odrajtal« vse fevdalne daritve, skibd za otroka. V.r~ra i* Ct trn Stari svet vaške idile se podira na vse h : r. dobrega pol stoletja smo v naših vaseh še videli žanjice, kosce, mlatiče, ličkovce, plevice. mewce in terice pri poljedelskih opravilih. Ta so pogosto popestrili s petjem in zaključili z gostijo in plesom. Danes, v času podivjanega razvoja in odtujenosti, nekaj tega lahko opazujemo le še na turističnih prireditvah, ki pa nekdanje pristnosti niti približno ne dosegajo. Zato se vsi, ki smo s podeželja in smo že nekaj dlje na svetu, z otožnostjo spominjamo tega časa in vzdušja. Očitno je hrepenenje po minulem obšlo tudi Marijo Vencelj in Petrušnje vasi. Vzela je srp, naredila povesma in povezala nekaj snopov. Kajne, Marija, daje bilo lepo, ko smo bili mladi!? LS ZADNJE SLEDI ODHAJAJOČEGA podlistek GRADIŠKA SKUPNOST SLOKA GORA - GRADEŽ - ŠKOCJAN xi • / • • v-i___•----v «»-iirt/trvrlrvtnriclnll linahnllltl^il ištisi- fRETEKim LEoPoLPSEVBP. V zadnjem nadaljevanju smo si lahko ogledali panoramsko fotografijo osrednjega dela nekdanje gradiške skupnosti (španovine,) Stična - Vir - Šentvid. Na sliki so vidne predvsem obrambne in duhovne sestavine te sorazmerno velike in bogate prazgodovinske družbene tvorbe, medtem ko se gospodarske sestavine (polja, pašniki, gozdovi, lovišča, kopi železove rude, vodni viri ...) razprostirajo po širši okolici, predvsem proti jugovzhodu in jugu. Nadvse presenetljivo je spoznanje, da imajo imena vseh duhovnih in obrambnih sestavin skupnosti (tičnice, gradišča, kojine, trimožniki ...) izrazito slovansko, lahko bi rekli tudi slovensko glasovno zvočnost. Za večjo prepričljivost bomo vzeli pod drobnogled nekaj drugih prazgodovinskih enot iz soseščine, na primer gradiško skupnost Sloka gora - Gradež -Škocjan. Primerjava nas pripelje do novega velikega presenečenja: tudi ta starove-ška gradiška skupnost ima povsem enake sestavine, le njihova razporeditev, ki so jo narekovale zemljepisne razmere, je nekoliko drugačna. Poglejmo jih: A - Konjevo (po konjih), B - gradišče Sloka gora, C - sedanja vas Sloka Gora, D - Tičnica, E - gradiška (španska) vas Gradež (zahodno od vasi je še ena Tičnica), F - Konjšček, G - čaščena vodna žaganj alka Zdravšček, H - prafara Škocjan (zraven nje je škocjanska Tičnica, I - Konjevc. Nekoliko nejasna je vloga vasi Sloka Gora. Nekateri viri jo navajajo kot Gornji Gradež, torej kot sestavino obrambnega sistema. Zanimivo je, da se na sorazmerno majhnem območju nahajajo kar tri tičnice in tri imena po konjih, torej po živalih, ki so najpogostej- še na prazgodovinskih upodobitvah. Kajpak tudi tu ne moremo mimo ugotovitve, da so vsa imena prepričljivo slovenska in da so bili prazgodovinski gradiščaiji naši neposredni predniki. Za večjo nazornost predlagam, da današnjo podobo primerjate s podobo iz prejšnje številke! 32 Ivančna Gorica, september 2006