Gospodarska organizacija srbskega učiteljstva. Gospodarska organizacija srbskega učiteljstva postaja od dne do dne jačja in priznati rnoramo, da obeta postati tudi ona trden temelj stanovski stavbi. To nam je priča občni zbor Ueiteljske zadruge A. D. v Beogradu, iz katerega hočemo posneti nekatere podatke, da s tem pokretom seznanimo tudi našo javnost. Gospodarska podjetia. Temeljna gospodarska podjetja srbskega učiteljstva so »Učiteljska zadruga«, A. D. -v Beogradu, D. D. »Natoševič« v Novern Sadu in A. D. »Zavičaj« v Skoplju. »Natoševič« ima tiskarno in knjigarno, »Zavičaj« ima lastno tiskarno. Obe podjetji izdajeta stanovsko politiška lista »Učiteljski Vesnik« in »Prosvetni Radnik«, ter mladinska lista »Dječje Novine« in »Zavičaj«. Z beograjsko »Llčiteljsko zadrugo« se hočemo v razpravi podrobnejc seznaniti. Delniška podjetja in zadruge. Srbsko učiteljstvo ima svojo gospodarsko organizacijo zasnovano na delniški ali akcionarski podlagi, kar je bistvena razlika med njihovimi in našimi gospodarskmi podjetji, ki so zadruge na zadružniški podlagi z omejeno zavezo. Zato se tudi čisti dohodki teh podjetij v večji meri izčrpavajo v osebno dobro delničarjev, kot v temeljno podporo organizacij, kar je pri zadružništvu drugače. Vkljub temu so podjetja zasnovana tako, da ostanejo v rokah učiteljstva in bodo sčasoma služila tudi celokupnosti. Učlteljska zadruga, A. D. v Beogradu. Učiteljska zadruga je delniško društvo, katerega ustanovitelji so učitelji kraljevine SHS. Deli se v oddelke, ki so: nabavljalna zadruga, hranilnica, knjigarna in tiskarna, katere pa dosedaj še ni ustanovila. Osnovni kapital »Učiteljske zadruge« v Beogradu je znašal 1,000.000 Din, ki se je delil na 10.000 delnic po 100 Din. Vpisnina je znašala 5 Dih in po 5 Din na racun vsake delnice. Delnice so se vplačevale v mesečnih obrokih po 5 Din. Ker je bila za zamudne obroke odrejena primerna globa, se je vplačilo izvršilo točno. Uspeh prvega vpisovanja je bil zelo zadovoljiv, tako da so bile vse delnice hitro prodane in zbran osnovni kapital. Delnice se glase na ime in se smejo prenesti na drugo ime samo z odobrenjem odbora in to samo na take osebe, ki so po pravilih upravičene. da postanejo delničarji. V času obče flnančne krize. V času obče finančne krize je imela Zadruga le obče težkoče. ki so se pojavljale povsod. To je bilo tako v letu 1922., kakor 1923. Po kvalifikaciji, ki jo je napravilo Udruženje Banaka za 60 denarnih zavodov, ki so člani tega Udruženja. je dosegla Učiteljska zadruga v letu 1922. tretje mesto, a ta uspeh je tem večji, če upoštevamo, da ga je zadruga dosegla v prvem letu delovanja. kar je tem večja redkost. V letu 1923. so se vsi posli mnogo dvignili, kar bo razvidno iz spodnjega poročila. Drugi dvig delniškega kapitala. Druga redna skupščina je sklenila dvigniti delniški kapital za 2,000.000 Din s tem, da otvori upis 20.000 novih akcij. Po odobrenju tega sklepa in izpremembi pravil s strani ministrstva trgovine, je upravni odbor določil, da znašajo na podlagi imovine Zadruge delnice za stare delničarje 120 Din, za nove 150 Din. S tem se je izvedlo izjednačenje novih akcij s starimi. Stari akcijonarji prgjmejo lahko tri nove akcije na dve stari, da se s tem rezervira 5000 akcij za nove člane, ki dosedaj še niso pristopili. Pristop se je olajšal: z dolgim, 2V_ mesečnim rokom, s podpisom menic za polovično vsoto delnic in malimi obrestmi. Radi slabega gmotnega stanja učiteljstva in splošne finančne krize je bil uspeh podpisovanja v tem roku le delen, ker je bilo podpisanih le 12.000 delnic. Zaradi tega je odbor podaljšal vpis do konca leta 1923. in sklenil, da lahko stari akcionarji, ki so že vpisali tri nove delnice na dve stari, vpisujejo še nadalje delnice po 120 Din. Z 31. decembroin 1923 je bilo vsega vpisanih 12.589 delnic, ostalo jih je nevpisanih še 7411 delnic. Z oziroin na ta uspeh je upravni odbor ponovno podaljšal rok in upa. da v par mesecih odda vse delnice. Hranilae vloge. Ob koncu leta 1922. je imela Zadruga 829.984.15 Din vlog, a 31. decembra 1923. leta 1,636.117.52 Din, torej porastek za 806.213.27 Din. Finančne stiske v obči krizi ni bilo. Največji vložnfk je bilo Društvo Rdečega Križa, kar se smatra za posebno pažnjo napram učiteljstvu, ki neumorno deluje na ideji Rdečega Križa. Ta vloga znaša 716.000 Din. Zadruga je vračala tudi vložnikom vso pozornost in jim je brez roka izplačevala tudi v obči finančni krizi večje vloge, ki so jih dvignili. Eskotnpt menic. Povpraševanje po denarju je bilo v letu 1923. srednje. Ker je bilo v blagajni dovolj denarja, so se odobravala in izplačevala posojila. Stanje menic z dnem 31. decembra 1923 je znasalo 1,370.133 Din. Težkoče so nastajale le pri nerednem odplačevanju in ker je Zadruga potrebovala za posle in nabave v knjigarni večje vsote. Upravni odbor je zato objavil, da naj vsi dolžniki točno ob času urede svoje menične obveznosti. Posojila so se dajala v razmerju delnic. Kredit se je ukinil nerednim plačnikom. S tem korektnim postopanjem in redom je Zadruga mnogo pridobila na ugledu. Prodaja nepremične imovine. Ideja upravnega odbora, da se na posestvu v Bosanskoj ulici 71 sezida zgradbo za posojilnico, knjigarno, tiskarno in skladišče blaga, je upravni odbor moral opustiti in to na eni strani radi materialnih neprilik in na drugi strani radi sveta, ker so strokovnjaki izjavili, da svet ni trden in bi zgradba zahtevala betonskega temelja. Ker upravni odbor ni hotel sprejeti tolikega rizika in bi z zgradbo zastali drugi važni posli in razvoj gospodarske organizacije, je upravni odbor sklenil prodati neporaben svet, Prodal ga je za 300.000 Din, tako da je imel pri prodaji 86.000 Din dobička. Učiteljska knjigarna in prodajalnica pisarniških in šolskih potrebščin. O tem podjetju pravi poročilo sledeče: »Naša knjigarna je s svojim solidnim, točnim in hitrim poslovanjem bolj in bolj osvajala trg po vsej deželi. Imajoča najboljše blago domačih in tujih tovarn, veliko zalogo in izbiro. ji je bilo mogoče, da je sprejemala in izvršila tudi vsako večje naročilo. Ker je kupovala blago z razpoložljivim denarjem in se ravnala po geslu »z velikim obratom in raje manjšim dobičkom«, je krog odjemalcev intenzivno naraščal, kar se vidi iz obrata, ki ga je imela v letu 1923. Konstatirati pa moramo, da je mnogo učiteljev in učiteljic, delničarjev in nedelničarjev, ki se zelo malo zavedajo in interesirajo posebno za podporo knjigarni. Kadar se zbudi tudi pri njih stanovska zavest in se tudi oni priključijo drugim zavednim tovarišem in tovarišicam, da vsi složno, vzajemno in z ljubeznijo podprejo svoje gospodarske ustanove, tedaj se bo lahko še z večjim uspehom in poletom razširil zavod, ki bo služil stanu, prosveti, kulturi in vsemu narodu.« Glasilo Učiteljske zadruge. Zadruga je izdala svoje gospodarsko glasilo z naslovom »Učiteljska zadruga«, ki je izšlo v letu 1923. v 8 številkah. Uredništvo lista je redno dajalo točne informacije 0 kretanju vseh poslov v Zadrugi in knjigarni. List je prinašal članke ekonomske in splošne finančne vsebine, da je s tem Zadruga regulirala tudi vplive na lastno gospodarsko stanje ter priporočala knjigarno. Vse se je izkazalo zelo dobro in je rodilo dobre rezultate, ker je reklama imela tako dober uspeh, da je knjigarna svoje posle v mnogem povečala in pridobila velik kader novih vzorcev in odjemalcev ter je pridobila tudi na.ugledu. Izdanja Učiteljske knjigarne. Učiteljska knjigarna ima tudi popolnoma samostojno organizirano književno založbo. Natisniti je dala učne knjige, ki jih je izdala leta 1922. Tisk se je izvršil v manjšem številu in to radi morebitne izpremembe učnega načrta, da ne bi potem ostala večja zaloga in bi knjigarna ne trpela škode. Tehniška oprema vseh knjig je prvovrstna. Splošne vesti. — Dekreti o prevedbi so zakasnili radi formalnih težkoč in malega števila osobja pri oddelku. Nima pa to nič skupnega z nakazilom plač 1. maja, ker se bo nakazilo izvršilo ne oziraje se na to. če ima učiteljstvo dekrete v rokah ali ne, in sicer tako, kakor bo odredil finančni minister, oziroma ministrski svet. — Pritožba na Državni Svet. Ministrstvo prosvete je izdalo odlok O. N. Br. 17.506 od 5. aprila 1924, da učiteljem in učiteljicam pri pritožbi na Državni Svet ni treba zahtevati formalnega dekreta o prevedbi s podpisom ministra prosvete, ker bo Državni Svet reševal pritožbe na podlagi dekreta, ki ga vsakdo prejme. — 15% dodatek po čl. 31. službene pragmatike pripade učiteljstvu po končanem 30. službenem letu, ker tedaj doseže najvišjo stopnjo osnovne plače; v pokojnino pa se mu šteje ta dodatek s konenim 32 službenim letom, ker traja službena doba za učiteljstvo 32 let. — Nakazilo potnin učiteljstvu. Prosvetni oddelek za Slovenijo je prejel kredite za potnino in prehrano veroučiteljev dušnih pastirjev, učiteljev na ekskurendnih šolah in učiteljic ženskih ročnih del, ki uče inven svojega bivališča, za čas od 1. januarja 1921 do 31. julija 1922. Da se pripadajoči zneski čimprej izplačajo, pozivljam prizadete učne osebe, naj predlože vsaj do 28. aprila 1924 sledeče podatke: 1. Ime, priimek, poklic in redno bivališče. 2. Ime šole izven rednega bivališča, na kateri so poučevali. 3. Število poti (tja in nazaj šteje za enkrat). 4. Razdalja od rednega bivališča do šole v smislu točke 2. 5. Ako je ta šola oddaljena nad 5 km: a) Ali so poučevali isti dan dopoludne ali popoludne; b) ali je učna oseba obedovala izven svojega bivališča. 6. Kakovost poti (strma, kamnita, ravna. gladka). 7. Ali je učna oseba že prejela kaj na račun potnine in obednine za navedeni čas. Veroučitelji dušni pastirji naj predlože svoje prijave, potrjene po šolskem vodstvu, neposredno računovodstvu delegacije ministrstva financ. odseku za pokrajinsko upravo, oddelek II. (Ljubljana, Bleiweisova cesta 10). Ostale učne osebe pa po uradni poti na prosvetni oddelek za Slovenijo; šolska vodstva in okrajni šolski sveti naj potrde istinitost podatkov. Te prijave morajo predložiti vse v poštev prihajajoče učne osebe. ne glede na to. ali so že predložile kakšen izkaz za omenjeni čas. Na že predlo- žene izkaze se prosvetn. oddelek ne more ozirati, kakor tudi ne bo mogel iz državno proračunskih ozirov upoštevati pri sedanjih kreditih netočnih, ali po označenem roku vloženih prijav. Da se tnore točno ugotoviti tudi potrebščina na potninah in obednini za čas od 1. julija 1923 do 31. marca 1924, naj prizadete učne osebe predlože še posebne, od gornjih prijav ločene izkaze za čas od 1. julija 1923 do 31. marca 1924 v istem roku po isti poti. Ta razglas naj vse prizadete učne osebe in podrejeni uradi sprejmejo takoj na znanje; drugih obvestil ne razpošljem. — šef prosvetnega oddelka za Slovenijo: Dr. St. Beuk s. r. — Glavni seznara knjig knjigante Učiteljske tiskarne je pravkar izšel in je bil razposlan šolskim vodstvom. Katalog ima to posebnost, da imajo knjige lastne založbe poleg naslova tudi kratko vsebino vsake knjige. Takega kataloga smo si želeli in smo ga priporočali v »Prosveti«, da ga naj izdajo vsa založništva. Posebno prikladen je ta katalog za knjižničarje. V uvodu čitamo v tem oziru sledeče: »Knjižničarje javnih knjižnic opozarjamo, da je seznam posebno primeren za izposojevalce knjig v knjižnicah, ker si na podlagi tega seznama lahko hitro izberejo knjigo, ki odgovarja njihovemu okusu in ki bi jo radi čitali, kar jim omogoča pri knjigah naše založbe kratek opis vsebine dotične knjige. Knjižničarji naj dajo zato ta katalog na razpolago posetnikom in čitateljem svojih knjižnic in naj v slučaju potrebe zahtevajo še en izvod kataloga v ta namen, saj je v interesu dobre stvari same, da se naše čitajoče občinstvo v čimnajvečji meri seznani z njegovo vsebino.« — Katalogu je pridejan tudi cenik zbirke živali Tvornice učil in šolski potrebščin. Vsi tovariši in tovarišice. ki bi potrebovali katalog za lastno uporabo ali za naročila v knjižnicah, naj to sporoče Učiteljski tiskarni po dopisnici, ki jim ga dopošlje brezplačno. Javite hkrati knjižnice in trgovine v svojem kraju, katerim bi se poslal katalog in ki prodajajo šolske potrebščine v vašem kraju, da jim tvornica učil pošlje cenik ravnil, trikotov in drugih potrebščin. ki jih itna v zalogi. Trgovine je javiti Tvornici učil in šolskih potrebščin v Ljubljani. — Drevesnlčaiii! Na razpolago je §e 4000—5000 lepih enoletnih jabolčnih in hruševih divjakov pri šolskem vodstvu v Velenju. — UČITELJE - KNJIŽNIČARJE IN ONE, Kl SE ZANIMAJO ZA KNJIŽEVNOST opozarjamo, da je Učiteljska tiskarna razposlala te dni vsem šolskim vodstvom svoj najnovejši »KATALOG« vseh slovenskih knjig. Šolski voditelji naj dajo katalog na upogled fudi učiteljstvu in naj ga učU teljstvo tudi samo zahteva od vodiiet Ijev. Učitelje - knjižničarje narodnih knjižnic, katerim katalog pomotoma ni bil odposlan, opozarjamo, naj ga takoj zahtevajo po dopisnici za svojo knjižs nico in jim ga tiskarna naknadno brez' plačno pošlje. Tudi učitelji, kfrsi hočejo rtakupiti knjig, ga dobe. — AKO IMATE V SVOJEM KRAJU KNJIŽNICO, POGLEJTE, če je prejela najnovejši katalog knjig UčU teljske tiskarne. Ako ga ni prejela, spo^ ročite po dopisnici, da se ji ga dopošlje. Sporočite natančne naslove vseh knjiž' nic v vašem kraju v to svrho! — Zasebni frančiškanski gitnnaziji v Kamniku je odreklo ministrstvo prosvete pravico javnosti. — Opozarjamo na nove knjlge, ki so izSle v zaloibi Utiteljske tiskarne in so oznaCene v oglasu zadaj z debelimi Cr> kami. — Svečana vzidava spominskih kamnov Sokola I. na Taboru v Ljubljani, ki bo v zvezi z velikimi prireditvami na binkoštno soboto, nedeljo in ponedeljek, se v podrobnostih pripravlja. Načrt svečanosti je izdelan in posamezni odseki slavnostnega odbora so zaposleni z delom za pripravo vseh točk programa. Slavnost se otvori s prireditvijo v opernem gledališču; na spcfredu so telovadnl nastopi, solospevi prvih opernih moči, nagovor in uprizoritev tretjega dejanja opere »Gosposvetski sen«. — Binkoštna nedelja bo društveni sokolski dan, namenjen skušnjam (dopoldne), javni telovadbi (popoldne) in se zaključi s sliko »poklonitev društvenim dobrotnikom in sokoiska zaprisega«. Zvečer na binkoštno nedeljo ljudska zabavna prireditev. Binkoštni ponedeljek je dan vzidave spominskih kamnov in dan gostov. Zjutraj bodo telovadne skušnje, ob polenajstih vzidava kamnov, pozdravi gostov, ob poldvanajstih sprevod Sokolstva in naprednih kulturnih udruženj. Popoldne bo javna telovadba gostov, vojaštva, župe Ljubljana Iin Sokola I. Zaključek tvori dramatsko Obrambni vestnik. —ob Sama sebe bije po zobeh mariborska »Straža« v svoji sedemintrideseti številki. Njen dopisnik iz severne meje vzklika nad »Taborom«; »Ali ni neizrečeno grdo, nedolžnega človeka kar tako podlo napasti in ga sumiti dejanj, katerih ni nikdar storil?« Da, gospodjt; kaplani in župniki, ki pošiljate »Straži< in »Slovenskemu Gospodarju« po svoje zavita, ponajveč lažniva poročila o učiteljstvu in šoli v svet, to vprašanje je naslovljeno na vas, mi še dodamo: »Opustite laž, govorite resnico vsakteri o svojem bilžnjemu, ker smo udje med seboj.« (Efež. 4, 25.) »Odpravi od sebe hudobna usta in opravljive ustnice naj bodo daleč od tebe.« (Preg. 4, 11.) in nihče naj v svojem srcu ne misli hudega zoper svojega bližnjega. (Cah. 8, 17.). Dr. bogoslovja, ravnatelj Cirilove tiskarne, gospod dr. Jerovšek in duho\Tii mu brat urednik »Straže« in »Slov. Gospodarja« v Mariboru, gospod Golec, zakaj pišeta in tiskata hudo o nas? Ali nismo vsi otroci enega naroda? Ali si nismo bratje v Kristusu? Da, smo, a žalibog Vaju moramo po Vajinih dejanjih smatrati za svoja — sovražna brata. dejanje s slavospevom naši narodni misli. Zvečer v ponedeljek končajo slavnostni dnevi z ljudsko zabavo na Taboru s posebnim večernim sporedom. Župe oziroma društva, ki hočejo sodelovati, naj to pravočasno javijo v smislu navodil. ki so jih dobila v društvenem vestniku (»Naš sokolski dom«).«—— Ferijalni Savez učiteljstva. —f članom učit. podružnice Fer. Saveza za Laški okraj. Pri zadnjem zborovanju 5. t. m. smo ustanovili učit. podružnico Fer. Saveza. Ker pa je prišla pri zborovanju ta točka žalibog zadnja na vrsto in so že nekateri tovariši in tovarišice odšle, je cela stvar izpadla mnogo bolj klaverno kakor sem pričakoval. Zmašil se je V naglici odbor in razšli smo se. — Nekateri pristopivši člani so plačali takoj pristopnino 14 Din in vzeli tudi članske izkaznice v izpolnitev. Prosil sem, da mi jih pošljejo čim preje — a do danes še nisem ničesar prejel. Drugi zopet so plačali pristopnino že lansko leto — pa niso vzeli izkaznic. Mogoče, da so tudi taki, ki niso poučeni o Fer. Savezu — pa bi pristopili. Da se razčisti ta kaos in bo sploh omogočeno poslovanje . podružnicej prosim priglašene tovarise in tovarišice sledeče: Oni, ki imajo že izkaznice, naj mi izpolnjene nemudoma pošljejo z vsoto 14 Din (če že niso plačali pristopnine). Drugi. ki so se priglasili, pa niso vzeli izkaznic, naj mi takoj sporoče, da jim te pošljcm in mi jih s pristopnino vred vrnejo v najkrajšem času. Tistim pa, ki žele pristopiti, sem s pojasnili vedno na razpolago! Prosim samo znamko za odgovor, ker še nismo določili podružnične članarine in nimamo sredstev. — Če moja prošnja pravočasno ne bo imela uspeha, se vpišemo preostali člani v kako drugo učiteljsko podružnico Fer. Saveza in naše podružnice, komaj oživljene, ne bo več. Anton B e g , Trbovlje-Vode. Poleg učnih knjig je izdala knjigarna v letu 1923. tudi osem knjig leposlovne in pedagoške vsebine, s katerimi je pomnožila leposlovno in pedagoško literaturo. Vse knjige je dala prej knjigarna pregledati strokovnjakom in šele po ugodni strokovnjaški oceni so se dale na~ tisniti. Tako je izdala samo prvovrstna dela. Ker se je papir in tisk zelo podražil, je smatrati cene knjig učiteljske založbe za jako nizke in to učne knjige in leposlovne knjige, posebno pa z ozirom na druge založbe. Prodaja knjig pa vkljub takim cenam ni dala pričakovanih rezultatov. pač pa so se poprodale knjige prejšnjih zalog. Učiteljska knjigarna hoče tudi nadalje zalagati mladinske literature in — če ji bodo sredstva dopuščala — izdajati tudi druge knjige za narod in pedagoške knjige za šolo in učiteljstvo. Dvigniti se hoče na stopnjo prvovrstnih založništev. Kooperacija Učiteljske zadruge in knjigarne z učiteljskimi organizacijami. Poročilo pravi: Učiteljska zadruga in Učiteljska knjigarna sta ostali tudi v letu 1923. dosledni v politiki pomoči in vzdrževanja vseh učiteljskih organizacij in institucij in ta politika se hoče vzdržati še nadalje, da se na ta način čimbolj zainteresira učiteljstvo za zadrugo, posebno za knjigarno. Na ta način se hoče dospeti do tega, da se vzajemno čimbolj zavzamemo za lastna podjetja in jih spravimo v čimboljši položaj, ker le na ta način lahko omogočimo se večjo akcijo na prosvetno kulturnem polju, si utrdimo gospodarske prilike našega stanu in naših ustanov. Učiteljska zadruga je tudi kooperirala z učiteljskimi gospodarskimi podjetji »Natoševič« v Novem Sadu, kjer je tiskala svoja izdanja in z društvom »Zavičaj« v Skoplju, ki ga je podpirala gmotno in z blagom. Tudi v nadalje hoče kooperirati z učiteljskimi organizacijaml, jim gmotno pomagati in v obče dobro s tem pospešiti njih delo, da bo čim agilneje. Zavarovanje. Učiteljska zadruga je v letu 1923. delovala tudi na zavarovanju učiteljstva za življenje, šol in drugib zgradb, blaga in stanovanj proti požaru, in sicer kot generalni zastopnik društva Jugoslavija na podlagi pogodbe. V svojem listu »Učiteljska zadruga« je pisala mnogo o važnosti in potrebi zavarovanja za življenje, šolskih zgradb itd. Zadruga je vršila zavarovanje pod zelo ugodnimi pogoji, ki jih niso dale druge družbe. Uspeh je bil zelo dober. Zadruga je v letu 1923. zavarovala proti požaru zgradbe in stanovanja v višini 11,360.000 Din. za življenje pa v višini 273.000 Din, pri čemur je poleg lepe provizije imela tudi to korist, da je brezobrestno uporabljala daljši čas večje vsote denarja. Ker daje Učiteljska zadruga poleg popusta tudi provizijo vsakemu učitelju, ki izvrši na njen račun zavarovanje, pričakuje. da se bo zavarovanje še dvignilo in bo to donašalo našim gospodarskim podjetjem še več dobička. Zato je v interesu učiteljstva, da se za življenje in da šolske stavbe zavarujejo le potom lastnih gospodarskih podjetij. Čisti dobiček v podporo prosvetnim, huinanim in kulturnim ustanovara. Poleg drugih podpor je za leto 1923. določila Učiteljska zadruga tudi od čistega dobička svoj delež tem ustanovam, in sicer: Povrerjeništvu UJU v Beogradu 3000 Din, Izvršilnemu odboru U.IU 2000 Din. Organizaciji učiteljic 300 Din, Društvu Rdečega Križa 1000 Din, Srpski književni zadrugi 1000 Din, beguncem iz Male Azije 50 Din, Dečjem sklonišču 158 Din, fondu učiteljske knjigarne 86.148.65 Din itd. Sklep. Prinašamo to poročilo o gibanju srbskega učiteljstva na stanovsko gospodarskem polju, ker smatramo za zelo važno nalogo medsebojnega spoznavanja, če hočemo priti kedaj do tesnejšega medsebojnega delovanja, ne samo medsebojnega, temveč tudi skupnega delovanja. So pa prilike približno iste kakor pri nas, zato bo tudi marsikateri migljaj, ki je v poročilu, dobro služil našim članom. Srbsko učiteljstvo je s svojo veliko zavednostjo do podpiranja lastnih gospodarskih stanovskih podjetij dvignilo ista v tem kratkem času na tako višino, da jim delajo čast. Iz vsega poročila je razvidno, koliko moči črpajo podjetja od direktnega gospodarskega stika učiteljstva z njimi. Njih zgled naj bo v vzpodbudo vsemu, celokupnemu našemu članstvu — saj gre za dobro našega stanu. —k.