g REDNI8TVO IN UPRAVA ABOR — LJUBLJANA rej.. 6t. 33-85 — ček. rač. uprave 16.416 nn s »M* HumuiMm* nun slovknijc |m. 48 MESEČNA NAROČNINA 12 DIN IZHAJA VSAK PONEDELJEK Prvo zasedanje Ustavodajne skupščine LRS DELO PRED IN MA OBČNIH ZBORIH - IZRAZ ODNOSA DO FIZKULTURE 5 j Miha Marinko, predsednik vlade LRS in član Prezidija Ustavodajne skupščine LBS Josip Vidmar, predsednik Prezidija Ustavodajna skupščine LRS V ponedeljek 18. novembra je pričela zasedati v Ljubljani Ustavodajna skupščina Ljudske republike Slovenije. To zasedanje predstavlja velik zgodovinska mejnik v razvoju slovenskega naroda, ker bo z njim na večjem delu našega etnografskega ozemlja zaključena stoletna borba za našo nacionalno svobodo. Ta borba je bila kronana § popolnim triumfom slovenskega naroda kot državnega nar ml a. Ustavodajna skupščina bo na temelju zvezne ustave sprejela novo ustavo LRS, po kateri bo urejeno naše notranje življenje po naši zamisli in potrebli. Hkrati pa sc s tem zasedanjem pričenja nova doba v zgodovini slovenskega naroda: s pomočjo priborjene ljudske oblasti bo delovno ljudstvo in vse paMotične sile dalo vse od sebe za dvig svoje materialne moči lin blaginje, za kulturni napredek, za srečno bodočnost delovnega ljudstva, za dokončno uničenje vsake možnosti izkoriščanja človeka po človeku. Zasedanje Ustavodajne skupščine LRS in drugih republik FLRJ pa je velikega pomena tudi za tiste narode C,n delovna ljudstva, ki se še niso osvobodila imperalstičnega suženjstva in izkoriščanja. ■ V smislu Zakona o Prezidiju Ustavodajne skupščine LRS je skupščina izbrala naslednje poslance za Prezidiij Ustavodajne skupščine LR Slovenije: za predsednika: VIDMARJA Josipa; za podpredsednika: KOCBEKA Edvarda in KAVČIČA Staneta; za sekretarja: LUBEJA Franca; za člane: KARDELJA Edvarda, KIDRIČA Borisa, RUSA Jožeta, ŽUPANČIČA Otona, LESKOŠKA Franca, HRIBARJA Janeza, MA-RINKA Miho, dr. BRECLJA Marijana, HRIBERNIKA Rudolfa, DOLINŠKA Toneta, FAJFARJA Toneta, OCEPEK Angelco, AVŠI-ČA Jako, MAČKA Janeza In POLIČA Zorami, Pristop ZSSR v FIFA-o Mnogo uvodnih člankov, posebno pa članki v zadnjih številkah »Poleta«, je bilo posvečenih pripravam za delo in delu na rednih letnih občnih zborih fizkuiturnih društev in samostojnih aktivov. V teh člankih in navodilih ter okrožnicah je bilo jasno pokazano, kako je treba delati in kakšno organizacijsko obliko je treba ustvariti, da bo fizkulturno življenje dobilo novega poleta z jasnimi perspektivami naprej pri vseh danih objektivnih obstoječih pogojih. Ge pa pogledamo na pripravljalno delo in potek občnega zbora pri veliki večini naših osnovnih fizkuiturnih organizacij, bomo opazili, da so mnoga navodila šla mimo ušes odgovornih organov in vodilnih posameznih predstavnikov teh organizacij. Ko so naše organizacije ta navodila prejele, so imele dovolj časa za vse temeljite priprave za konstruktivno delo na občnih zborih. Vendar pa so nekatera društva, kot n. pr. FD Grosuplje, namesto da bi obdržala termin, ki so si ga določila za svoj občni zbor, ta termin prestavila na pozneje in to prestavitev brzojavno javila zadnji trenutek na nadrejeni forum. Neka društva pa niti svojih terminov niso javila, kar dokazuje, da taka društva ne smatrajo za potrebno, da bi jih obiskal odgovorni član nadrejene fiz-kulturne organizacije. To dokazuje, da se taka društva izogibajo kontroli in pomoči nadrejenih fizkuiturnih or- Nogometna tekma Moskva, 24. nov. Vsezvezni komite za fizkulturo in šport je poslal brzojavko predsedniku Mednarodne nogometne zveze (FIFA-e) Julesu Ri-metu, v katerj javlja, da ZSSR pristopa v Mednarodno nogometno zvezo. Ta pristopna izjava pomeni velik preokret stanja v svetovnem nogeme-tu, liter jo sovjetska zveza med najboljšimi državami v nogometu na svetu. Ker so pri FIFA-i samo še pričakovali izjave ZSSR za pristop, ni ni kak ega dVcma, da bo ZSSR st?re-jeita v članstvo. V zvezi s tem odpa-ctSjo vse -ovire, ki so (posebno v izati- ganov, ki so pripravljeni nuditi vso pomoč, že prej smo opozarjali na nekatere nevarnosti, ki bi se pojavile pri pripravljalnem delu in delu na občnih zborih samih. Opozarjali smo, da morajo društva pred obč. zbori na svojih sestankih pripraviti predloge za sestavo odborov, v katere bi vsekakor morali priti, predstavniki mladine, sindikatov in drugih množičnih organizacij. Vendar pa se to v več primerih ni zgodilo. Tako so n. pr. v Kranju zadnji trenutek poklicali na pomoč množične organizacija in jih naprosili, naj določijo svoje člane, ki bi bili pripravljeni prevzeti odgovorna mesta v odborih. Pri takem hitrem in mrzličnem sestavlja-nju predloga za društveni odbor je jasno, da niso društva vodila računa o tem, da morajo organizacije prej dobro same premisliti, da člani, ki prevzamejo odgovorne naloge, katere morajo vršiti stalno in za katere morajo čutiti veselje in sposobnost, odgovarjajo za svoje delo pred svojo in fizkulturno organizacijo. Pri mnogih društvih pa niti odbori niso bili sestavljeni tako kakor bi morali biti in hi lahko društveni odbori predloge za sestavo dobrih odborov pripravili že na predhodnjih sestankih skupno z odbori drugih organizacij. Prav tako so dobila društva pravočasno navodilo, kako naj sestavljajo Nadaljevanje na 4. strani BEOGRAD : BUDIMPEŠTA 1;1 (0:1) njem času ovirale mednarodne nastope sovjetskih nogometnih igralcev in bo med drugim tudi omogočen njihov nastop na svetovnem prvenstvu leta 1949. v Braziliji; kakor tudi nastop najboljšega sovjetskega nogometnega društva na morebitnem tekmovanju za evropski ipokal. Našim fizuklturnim tovarišem v ZSSR želimo, da bi bili njihovi uspehi v tekmovanju z inozemskimi nogometaši še naprej tako Uspešni kot so bili do sedaj in Upamo, da jih bomo imeli priliko vse češče pozdraviti tudi, na naših tleh! Beograd, 24. nov. Danes je nogometna reprezentanca Beograda na igrišču CDJA Partizana odigrala svojo prvo tekmo v okviru medmestnega troboja Beograd - Pariz - Budimpešta. Zanimanje za to tekmo je bilo ogromno in s,e je zbralo na igrišču okalj 35.000 gledalcev, ki so gledali eno naj lepših letošnjih iger. Ob 14.10 uri so se bolgarskemu sodniku Galčevu predstavili naslednji igralci; Beograd: Mrkušje, Brozovič, Stan- kovič, Čajkovski, Jovanovič M, Si-monovski, Tomašcvjč, Mitič, Sandič, Bobek, Sečerov. Budimpešta: Toth, Rudas, Kjro, Nagymaro.sy, Sziics, Lakat, Mike, Szugza, IHhik, Szengeller, Puskas. Potek igre Ze takoj v prvih minutah s® igralci Beograda izvedli več nevarnih napadov in izglodalo :je, da- bodo že takoj v zače.ku dosegli gol. Razburljive situacije so se vrstile druga za drogo, toda žoga ni našla poti v mrežo. Gostje se ne znajdejo na terenu in igrajo le defenzivno. V 18. min. streljajo igrallc; Budimpešte prosti _ sir®! iz 20 m. Naša obramba slabo krije in srednji napadalec gostov Dealt s 3 m doseže prvi gol. To je bilo obenem prvi strel na naša vrata. Beograd zopet nalpada in kmalu izsili dva kota, ki pa ostaneta neizko- riščena. Začne se razvijati enakopravna igra, v kateri pa so domači igralci le nekoliko močnejši. V zadnjih minutah pred koncem polčasa domači igralci nevarno napadajo, toda vratar gostov brani s tiu.ro gotovostjo, da mu gledalci spontano ploskajo. DRUGI POLČAS V drugem polčasu je Beograd nekoliko izpremenii napad, talko da so igrali: Mihailovič, Mitič, Tomašeivič, Bobek in Sečerov. Že v prvih minutah je imel prodorni Timaševič priliko izenačiti, a je zgrešil cilj. Naši pritiskajo in v 10. mn. doseže Tcma-ševič gol, lej ga pa sodnik zaradi ct£f-sidea ne prizna, Gostje so v drugem polčasu zamenjali vratarja z mladim Henniem, k j pa ni bili nič slabši od Totha. Naš napad močno 'oblega nasprotnikova vrata, toda brez uspeha, kljub temu, da je tudi v veliki terenski premoči. V 30. min. nevaren napad gostov na vrata Beograda, toda že v naslednji minuti strelja Mihailovič kot za Beograd, Mitič se znajde v g-ne-či pred golom in pošlje žogo iz neposredne bližine v mrežo. Stanje je 1:1. Po tem golu hočejo gostje popraviti rezultat, zaradi česar se razvije ostra, enakopravna igra. Rezultat ostane do konca nespremenjen. Po poteku igre bi morali a zmagati reprezentanca Beograda, tar so poznali tudi gostje, ki so se v ostalem, pritoževali zaradi blatnega terena. Glas planincev izpod Gorjancev 2e po 6v»ii posebni vsebini se planinstvo, kj je danes vključeno v fiz-kulturo, razlikuje od drugih fiJrulturnih Panog. Prav radi tega morrmo planinstvu posvetiti vso skrb in ljubezen. Z vključitvijo planinstva v fiz-ku!turno organizacijo postaja tudi ljubezen do planin, pcmoč planin pri oblikovanju novega človeka in množična rast, sredstvo za vzgojo naj-večjesra kroga fizkulturnikov. Ustvariti pcipo-lno zlitje planinstva s £iz-kultumo organizacijo, je naloga, h kater; . morajo pristopiti planinci. Kje so vzroki, da planincem, organiziranim v PDS, do sedaj ni uspelo razširit: delo na tem novem temellju? Predvsem v pomanjkanju povezave med fizkuilturnimi organizacijami, kj še niso pristopile k enotnemu načrt-nelu delu. Ena glavnih napak je bila tudi ta, da ni uspelo vključiti mladine v planinsko delo, čeprav je bita mladina neštetokrat vabljena, naj se poveže s PDS pri delu za razvoj planinstva. Planinci trdno upajo, da jim bo v bodoče uspela tesnečša pi> vezava i z mladino i z množičnimi organizacijami. V Gorjancih bo treba v najbliž-niji bodočnosti pristopiti k načrtnemu delu pri izgradnji novega planinskega doma, da bodo vsem ljubiteljem naših gora odprta pota za jzleie v lepote na gorjanskih košenicah in omogočen oddih v senci zelenega bukovja. Nova planinska postojanka bo služila za izhodišče izletov po Gorjancih ter nudila gornikom pnestor za počitek ob slabem vremenu. Treba bo skrbno paziti, da .poiščemo primeren lib pla-ninske postojanke, Iv bo odgovarjal pokrajini Gorjancev, s katero mara biti v naj lepšem soglasju. Pa ne samo Gorjanci s svojo osrednjo lego, tudi drugi gorski precelj širom naše Dolenjske naj postanejo torišča planinskega udejstvovanja fizkulturnikov in to predvsem veliki predeli kočevskih in zasavskih hribov. Ko bomo tako postavili trdno osnovo za nadaljnje razvijanje planinstva ob najtesnejšem sodelovanju s fizkut turnimi društvi na območju Dolenjskega sredogorja — potem bomo lahko usmerili navdušene ljubitelje gorništva, predvsem našo mladino, v naše visokogorje, v naše Alpe, kjer se jim bo poleg čustva nad lepoto gorskega sveta in veličastjem skalnih vrhov zbudilo hrepenenje po športno-plajnuiskem udejstvovanju, da bodo v ljubezni do telesnega truda sprejeli bombo z goro. Juiii Kobe. KOŠARKA MURSKA SOBOTA : ŽELEZNIČAR (M) 30 : 7 Pred 200 gledalci se je začela na razmočenem terenu tekma, ki je potekala ves čas v premoči FD Murska Sobota. FD Murska Sobota doseže v prvih minutah vodstvo, katero obdrži vse do konca. Mariborčani napadajo, toda njihovi napadi so zaradi nesigurnosti p\d košem brezuspešni. Prvi polčas se konča z rezultatom. 14 : 1 za domače. V začetku drugega polčasa znižajo gostje rezultat. Sobota se kmalu znajde in po dobri igri svoje napadalne vrste doseže končni rezultat 30 : 7. Sobotčani so pokazali hitrejšo in koristnejšo igro in to posebno pod košem. Zadovoljil je predvsem njen napad. Mariborčani so igrali v polju dobro, pod košem pa se niso mogli znajti. Koše so dosegli: Klojčnik 12, Goljevščak 10 in Han 8 za Soboto, čerpes 3, Lah in Ledinek po 2 za železničarja. Tekma je bila odigrana 10. novembra. PREGLED JESENSKIH KROSOV gJw\a«1eTkonranokev\sehure;uS> V prestolnici je bila udeležba najštevilnejša kah jc tekmovalo tisoče tekmovalcev in ■ • 9 9 tekmovalk, posebno pa se je odrezalo glavno mesto Beograd. Za Slovenijo moramo ugotoviti, da udeležba ni bila takšna kot pri spomladanskem krosu, čemur moramo iskati vzrok v izredno hladnem vremenu in drugačnem načinu organizacije, ki &e zaenkrat še ni obnesla. Okoli 2009 tekmovalcev v Ljubljani Po zbranih podatkih lahko sklepamo, da je bilo v Ljubljani okoli 2000 tekmovalcev za ZREN. Najbolj se je izkazal vsekakor ljubljanski Partizan, ki je na svojih dveh krosih zbrali okoli 700 tekmovale v in tekmovalk. Kros akademikov V okviru 3. študentovskega kongresa je Izvedel fizkulturni aktiv ljubljanske univerze jesenski kros. Kljub deževnemu vremenu je bilo število tekmovalcev zadovoljivo, saj se je teka udeležilo 413 študentov, od teh 336 tovarišev in 77 tovarišic. Največ udeležencev je dala tehnična fakulteta, in sicer 183 tekmovalcev (16 tovarišic). slede Gospodarska 89 (24). medicina 74 (29), juridična 38 (5), filozofska 20 (2), glasbena 5 in umetniška akademija 4 (1). Tovariši so tekmovali v treh skupinah, dekleta pa v eni. Skupni vrstni red na cilju jo bil naslednji: Tovariši: 1. Novak Janez (teh. C’ektr.) 4.55. 2. Jovan Izidor (teh. stroj.) 4.56, 3. Kodrin Ivan (teh. grad.) 5.02. Tovarišice: 1. Hartman Milena (teh. kem.) 3.52, 2. Filipič Darinka (teh. grad.) 4.01, 3. Bratuš Iva (teh. stroj.) 4.08. Tudi fizkulturniki JA so se v velike m številu udeležili jesenskega kroga V Beogradu že prvi dan tekem se je v Beogradu na sedmih različnih mestih zbralo na startu nad 10.000 tekmovalcev fizkulturnih društev in aktivov. Največjo udeležbo je imelo beograjsko fizkulturno društvo Crvena zvezda ki je poslalo na tekmovanje okoli 3000 tekmovalcev. Prav za-radj tega je bil kros na Kalemegdanu. kjer so tekli člani Crvene zvezde, najbolj množičen pa tudi najbolje organiziran. Starti posameznih skupin so se začenjali ob točno določenem času. čeprav start in cilj nista bila vedno na istem mestu, so sodniki po telefonu zabeleževali začetek vsakega teka. Na cilju so bili s pomočjo klopi improvizirani lajiki. tako da se je lahko vsakemu tekmovalcu, ki je prispel na cilj. določilo pravo mesto, čas so merili prvi trideseterici iz vsake skupine, tako da ve okoli 300 najboljših tekmovalcev točno čas, ki so ga uporabili za tek. V Zagrebu je tekmovalo okoli 3000 študentov V Zagrebu je bilo v nedeljo, 17. t. m., posebno na Savi in v Maksimira opaziti velike množice fizkulturnikov in fizkul- turnic. Na Savi je bila prirejena vrsta krosov na prostoru med Trnjem in bazene?:! FD Mladosti. Dinamo je na svojem društvenem krosu nastopil s 155 člani. Zanimivo je pri tem, da je bilo med njimi največ kegljačev, veslačev in nogometašev. Med članicami je zmagala znana tekačica Križmaničeva, med člani pa je zmagal iz^en konkurence Doršič. Najbolj množičen, pa tudi sicer najbolj uspel je bil kros FD Akademičarja, na Inaterem je teklo 3000 tekmovalcev in tekmovalk. Orgtanizacija tekmovanja Je bila na izredni višini in je zlasti zanimivo to, da so jo izvedli sami dijaki s pomočjo treh strokovnjakov FOZ-a. Tudi na tem tekmovanju so se poslužili za ugotavljanje vrstnega reda tekačev na cilju istega načina kot v Ljubljani. Namesto številk na prsih, so imeli tekači v rokah kovinasto ploščico s številko, ki so jo po prihodu na cilju vrgli v Širok lijak. Ta lijak se je na dnu zožil v cev, ki je bila enako široka kot ploščica. Vsakih pet sekund so vrgli med številke ploščico z oznako časa. kar ie omogočilo beleženje časov vsem tekačem. Zaključek krosov v Sarajevu Po predvidenem razporedu je bilo v nedeljo, 17. t. m., v Sarajevu zadnje t ' -inovanje v jesenskem krosu »Zmaga ljudstva«. Tekmovanje je bilo prirejeno dopoldne v Novem Sarajevu. Vse steze so vodile preko valovitih terenov, prepreže-nih z naravnimi ovirami. Tekmovalo Je 268 tekmovalcev in tekmovalk fizkultur-nega aktiva VTZ ter člani FD Železničarja s fizkulturnim aktivom glavne železniške delavnice. Največ je bilo tekmovalcev aktiva VTZ, in sicer 120. Skoraj v vseh kategorijah, tako med fizkulturniki kakor med fizkulturnicami, so zmagali člani lahkoatletske sekcje FD Železničarja. Kros v Nišu V Nišu so 17. novembra tekmovali v jesenskem krosu fizkutlturniki JA. Ob 8. uri zjutraj so tekmovalci z godbo na čelu prišli v Mestni park, kjer je bil start. Vsega skupaj je nastopilo 1338 tekmovalcev. V skupini mladincev JA je na 600 m zmagal Mužič v času 1.57 min. V teku borcev na 2000 m je zmagal Jusufo-vič, v teku oficirjev na 1500 m je zmagal Veftovič v času 6.28 min., v teku borcev na 1600 m pa Popovič v času 6.08 min. V Makedoniji so tekil jesenski kros V nedeljo 10. t m Je bil po vsej Makedoniji prirejen jesenski kros »Zmaga ljudstva«. V Skoplji! jc teklo okoli 21)00 fizkulturnikov *.n f izkulturnic Največ je bilo mladincev iz aktivov srednjih šol, učiteljišča, gimnazije ln trgovske akademije. Steza je vodila po parku »Ida-dija«, start in cilj |>a sta bila na stadion u. Posebno zanimanje je bilo za tek na 3000 in. v katerem so sodelovali vsi najboljši tekači na srednje steze Zmagal je Aleksander Perovič, znani nogometaš armijskegu moštva. Fizkulturno delo trboveljske proletarske delovne brigade Štab 2. mladinske proletarske delovne brigade »Trbovlje« nam Jo poslal poročilo o svojem fizkultuf'* nem delovanju na Mladinski prd-gi, ki jasno prikazuje veliko delavnost mladincev te brigado na tem področju. Osnova fizkulturnega delovanja v naši bngadi je bila jutranja telovadba, ki so se je udeležili prav vsi — tudi štab brigade. Na sporedu so bile razgibalne vaje, Igre, štafete in učenje vaj za ZREN. To Je bilo obvezno fizkulturno udejstvovanje. Prav nič pa ni zaostajalo prostovoljno. v katerem so mladine j gojili razne fizkulturne panoge. Posebno zanimanje je bilo med mladinci za lahko atletiko in so bi’i zlasti v skokih doseženi zelo lepi uspehi, čeprav odbojk<» zaradi pomanjkanja crodja nismo mogli gojiti, smo kljub temu odigrali tri tekme. Tudi nogomet je bil zelo priljubljen in smo odigrali 14 tekem, od katerih smo zmagali v 11 srečanjih. Ie tri tekme pa izgubili, fer si priborili naslov prvaka 19. dionice. Priredili smo tudi brigadni šahovski turnir, ki pa ni uspel v množičnem pogledu. ker se ga jc udeležilo samo 10 tekmovalcev. Zelo veliko zanimanje jc bilo tudj za boks. Ie da je, žal, pomanjkanje boksarskih rokavic onemogočilo množično gojitev te borbene panoge. Naiboljšj boksar v naši brigadi tov. Zupan Tone. je na boksarskem mitingu v Tinjah premagal boksarja iz Julijske krajine, pa tudj sami smo priredili dve tekmovanji v boksu ob taborskem ognju. Imeli smo tudi 15 predavanj o fizkul-turi. poslali smo štiri mladinke na fizkulturni tečaj in pet mladincev na tečaj za fizkulturno referente. Posebna pozornost je bila posvečena tekmovanju za ZREN, za katerega se je prijavilo 75% vseh brigadirjev, to je 129 mladincev in mladink. Sklenjeno je tuSI bilo, Va Sodo vsi tisti, ki s« doslej še niso aktivno udejstvovali V fizkulturi. tekmovali na jesenskem krosu in se pripravili za ZREN. Logar Tone športno letalstvo v Gornji Radgoni Kmalu po osvoboditvi je uspelo mladini v Gornji Radgoni praktično izvesti nekdanjo zamisel in željo ter zgraditi modelarsko delavnico, prostor, kjer mlade roke samostojno In s pomočjo starejših strokovnjakov oblikujejo in gradijo modele. S tein dosežejo osnovno znanje, ki je vsakemu mladincu nujno potrebno, Če linče postati pilot-junak sinjih višav. S prostovoljnim delom so mladinci v kratkem obnovili staro porušeno hišo in sl uredili v njej primerno modelarsko delavnico z napotrebnejšim orodjem. Vodstvo ln organizacijo dela je prevzela mladina- Danes šteje mladinsko društvo za športno letalstvo v Gornji Radgoni 36 članov, med temi je 32 mladincev starih 13 do 14 let, ostali pa 18 let. Tretjina mladincev je strokovno izobražena, t. j. pripravljena m polaganje izpita v jadralnem letenju, 5 pa je izpit že položilo. Na travniku za postajo ob Muri, nedaleč od meje. Izkoristijo mladinci lepe dneve za letanje »Cegling« In »Salaman-der«, letali, ko so ju sami zgradili z neumornim delom, se belita v soncu. Vedrih oči In nasmejanih obrazov pozorno poslušajo nasvete svojih starejših tovarišev, ki jih poučujejo, jim razlagajo in jih seznanjajo z vsemi skrivnostmi in deli jadralnega letala. Njihovo navdušenje doseže višek, ko z združenimi močmi vlečejo jekleno vrv, da se letalo dvigne v zrak. Ko kroži bela ptica v sinjih višavah je srce slehernega mladinca nekam nemirno, saj vsak hrepeni, da bi tudi sam mogel poleteti pod nebo in poizkusiti svojo sposobnost, ki mu bo nekoč potrebna, ko bo stopil v Titovo armado. Zato pa vsak mladinec pridno vleče Jekleno vrv. da čimpvej doseže potrebno osemkratno število Še bolj pa so navdušeni, ker vedo, da jih ljudje onstran meje zvedavo opazujejo in ne morejo verjeti, da ima Titova mladina danes možnost vsestranskega razvoja Nedavno se je letalo med poletom obrnilo In utrpelo neznatno poškodbo Vendar to ni oviralo naše mladine v njenem delovnem poletu, ker se zaveda, da je uspešno delo vedno povezano s težavami. Še z večjo vnemo bo šla mladina na delo, da bo postal kader novih pilotov najboljša opora za neodvisnost močne Titove Jugoslavije. V zimskih mesecih pa bodo še bolj gradili nove modele in dele ter tako Izpopolnjevali svoje znanje s pomočjo strokovnjakov, da bodo s svojim delom Čimbolj koristili skupnosti. Va- Nov aktiv na gimnaziji v Murski Soboti Dne 6. novembra 1946 se je v gimnazijski telovadnici zbrala dijaška mladina, da ustanovi prvi fizkulturni aktiv v murskosoboškem okraju. Učitelj telovadbe tov. Klojčnik je poudaril veliki pomen fizkulture v novi Jugoslaviji in nakazal potrebo po ustanovitvi aktiva. Po referatu tov. Klojčnika si .ie mladina aktiva izvolila odbor. Mladina je 100% stopila v aktiv. S tem jc mladina soboške gimnazije pokazala, da razume pomen f.zkul-lure v novi Jugoslaviji. NOGOMET KRKO UDARJANO ŽOGO Dočim je & vrha zaustavljanja žoge de žoga na določeni cilj, praiv za njeno umiitjenje odnosno pridobitev prav na določeno točko. Obe vrsti Oblasti nad njo, je namen udarjanja udarcev - dPrsta udarcev V glavnem poznamo dve- vrsti udarcev: 1. nizki in ravni udarec, ki se ga poslužujemo pri tako imenovanem kratkem podajanju in 2. udarec na daljavo, Id se ga poslužujemo za podajanje na večjo oddaljenost. Toda tudi pri udarjanju žoge na večjo oddaljenost velja pravilo, da mora žoga doseči igralca, kateremu je namenjena. Zato ni prav. če bi žogo udarili samo tako, da bi padla v nekem določenem delu igrišča, kajti žoga mora priti na določeno mesto tako prj udarjanju kot pri podajanju na krajše razdalje. Samo udarjanje žoge je odvisno od tega, če se žoga giblje ali če leži na zemlji. V prvem primeru se bo izvedlo udarec manj močno, ker bo že itak sam po sebi močnejši zaradi odboja žoge od noge, dočim je v drugem primeru treba močneje udariti, ker žoga samo mirno leži na zemlji. Za udarjanje žicge, ki se giblje, je brez-Pbgbjno potrebna večja tehnična pripravljenost igralca Ikakor za udarec žoge, ki leži na zemlji. Udarec ležeče žoge se lahko izvede; a) z nizkim, b) z visokim in c) s plasiranim udarcem. Kar se tiče »visokih« žog je treba Omeniti, da se pod takimi ne smatra tiste žoge, ki takoj po udarcu hitro, skoraj navpično odlete v zrak in ki Za igro kanadskega hodxeya je potrebno drsališče velikosti 60X25 m, ki je z vseh strani ograjeno z visoko, y kotih zaokroženo ograjo. Vrata so postavljena znotraj drsališča. Pravila dovoljujejo nadaljevanje igre tudi za Vratini. Vsafitto od obeh moštev Se sestoji iz 6 osnovnih igralcev in 4 nadomestnih (rezervnih). Za igro se Uporablja okrogel, grči podoben Iko-Šček kavčuka, premera 7.62 cm im debeline 2,54 oni, ki se imenuje »puck«. Teža »pucka« znaša od 141.5 do 170 gr. Zahvaljujoč ploščati obliki in lastni teži, »puck« le redit o odskoči y višino in uhaja čez drsališče. Palica Ea igro hodkeya ima tudi svoje posebnosti. Njen spodnji del je lažlj-i kot ročaj, pa tudi kot »puck« sam. Samo z jek učenim obvladanjem palice Je možno odttrgatj »pudk« od ledene ploskve, s palico je možno voditi »puck« po ledeni ploskvi, ustavljati »vii« 1 r/‘zhct^ jih nogometni igralci imenujejo »sveče«, Take žoge se ocenjujejo vedno kot tehnične napake igralca, ki je žogo udaril. Vsekakor pa je biitna razlika, če je žoga zletela visoko v zrak zaradi takšne odločitve igralca z ozirom na položaj v igri, ali pa je prišlo do tega zato, Iker je bila žoga nepravilno udarjena. Žogo, kj ne leži mirno na zemlji, ki Se torej giblje, lahko udarimo z naslednjima udarcema: a) z votlOy udarcem In b) s pol - volley udarcem (»drop-kjek«), VolIey udarec je eden od naljtežjih, obenem pa tudi najvažnejših udarcev. Prj njem je posebno važna drža telesa in noge. Zamah noge mora izhajati v kolku, koleno mora biti upognjeno, da dobi noga poln zamah in kar je najvažnejše, žogo se mora zasledovati s pogledom vse do trenutka, ko jio noga udari. Po izvedenem udarcu mora biti cela noga popolnoma iztegnjena. (Izvleček iz knjige B. Čuvaja: Savromoni nogomet.) Nekaj podrobnosti o igri hockeya Pol-vo!ley udarec: a) žoga sc bo odbila visoko, b) žoga se bo odbila nizko in ravno nega kavčulka ali iz drevesne smole. Na risbi št. 2 je prikazana palica igralca v polju. Ročaj palice je štirioglat, spodnji del palice pa je ploščat Cela palica Ije jz enega kosa in je na svojem spodnjem koncu zvita. Vratarjeva palica (risba št. 3) je narejena drugače. Tudi ta ima štirioglati ročaj, toda njegov spodnji del je masivnejši jn širši. Ročajj je vstavljen v zgornji del palice. Najboljše palice so iz jesenovega lesa. Debelina gredi pri vratih znaša 5X5 etn. Vrata (risba št- 4) go na zunanji strani opleteoa s kdvinasto mrežo, kj ima odprtine 6 premerom približno 3 cm. Delovni posvet smuških delavcev (Nadaljevanje) V smuških disciplinah tekmovanja za ZREN so težave predvsem zaradi pomanjkanja opreme in treba bo osnovati skupaj z JA smuške postojanke, kjer bodo na razpolago smuči za izposojanje- Sploh moramo problem smuške opreme smatrati za glavni problem, ker so težave z nabavo, kakor tudi z gmotnimi sredstvi. V SSSR n. pr. prispevajo sindikati 15—18% svojih dajatev fiz« kulturi za nabavo potrebne opreme. Obširneje bomo poročali še o propagandi in posplošenju Smučanja- V zvezi s tem pa bi btio že sedaj opozoriti, da naj časopisi objavljajo več prispevkov podeželskih društev, katere dobivajo, ker se v tem izraža na zunaj njihovo delo in uspehi. Na posvetu je bil .prečitan koledar in načrt prireditev v letošnji sezoni, ki obsega poleg domačih tekem tudi veliko udeležbo v tujini, tako nastop v Chamonix-u. CSR, Poljski in na balkanijadi v Sofiji- Sklenjeno je bilo, da se izvede republiško prvenstvo v alpski kombinaciji v Tržiču, v klasični pa v Celju. Nadalje jo b;la poudarjena važnost sodelovanja z JA, saj predstavlja smučanje pred-vojaško vzgojo. Po prečHanju navodil II, seje FISAJ-a in raznoterostih, kjer so bili med drugim podani tudi predlogi za izvedbo dolgih štafet In smuških poti eventualno po starih kurirskih poteh, je bil program izčrpan. Posvet je pokazal enotnost, resnost in pripravljenost smuških delavcev, da privedejo to panogo na ono višino. ki ji pripada v sodobnem fizkul-turnem gibanju. G. F. EMIL ALLAIS ZOPET DOMA Francoski prvak Emil ,Allais se je vrnil Iz Južne Amerike ter je izjavil, da utegnejo postati č lski smu. carji v nekaj let h resni pretendenti za prva mesta m mednarodnih smučarskih tekmovanjih, ker je smučanje v Čifeu močno napredovalo. ga jn udarjati, toda zaradi drugačne teže spodnjega dela palice in »packa«, igra z udarjanjem istega ni ko« ristna. Tudi zamah ni potreben. Na ta način palica ne služi za udarec, ampak za poganjanje »pucka«. Kadar hoče igralec pognat., »pudk« tako, da bi letel nald ledeno ploskvijo, samo nekoliko privzdigne palico, kar je skoraj povsem br®z nevarnosti za obkrožajoče ga igralce. Spodnji del palice ni okrogel, ampak jma obliko tcipega kota in zato igra s »puckom« v majhni, razdalji do nasprotnega Igralca ni koristna. Pri hockeyu se vodi borba za »puck« med igralci, ki stojiljo v neki raizdatji drug od drugega. »Puck« je ves čas v igri, kar ustvarja neprekinjeno gibanje im hiter tempo igre. Posebno pravilo »au-ta« sili igralca, ki dobi »puck«, da se hitro prebije naprej, tako da se skoraj ves čas v igri dogaja, da se znajde branilec tudi v vlog, napadalca, napadalec pa v Vlogi branilca. Majhen obseg- ledene ploskve prj igri hodceya poenostavlja pripravo potrebnega drsališča. To, , pa .tudi majhno število Igralcev v moštvu, omogoča igro houkeya dostopno tudi manjšim fizkiultumim aktivom. Na risbi št, 1 je prikazan »puck«, ki je narejen h. črnoga vulkamizira- PONOVNO IZPOPOLNJENO ZALOGO vsakovrstnega športnega In telovadnega ORODJA: ŽOG ZA TENIS IN NAMIZNI TENIS — LOPARJEV IN LOPARČKOV — PROŽNIH DESK — KONJ — BRADELJ — BLAZIN — TELOVADNIH KROJEV — BOKSARSKIH ROKAVIC IN ŽOG — NOGOMETNIH ČEVLJEV — KOM-PLETNIH ŽOG IN KROJEV (DRESOV) — SMUČI — STREMEN IN SANK VAM STALNO NUDI FIZKULTURNI MACACIN LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠT. 1« Fizkul turna društva in aktivi l Fizkultumiki! POSTANITE ČLANI ZADRUGE FIZKULTUIINI MAGACIN, KER BOSTE IMELI PREDNOST PRI NAKUPU ŠPORTNEGA IN TELOVADNEGA ORODJA! DELO PRED INI NA OBČNIH ZBORIH — IZRAZ ODNOSA DO FIZKULTURE Nepopolno kolo v zvezni ligi (Nadaljevanje s 1.strani.) načrte za svoje bodoče delo, kako naj izdelajo društveni koledar prireditev za gotovo dobo naprej. Toda tudi to je šlo mimo odgovornih društvenih funkcionarjev. Tako so n. pr. v Brežicah, posebno pa v št. Vidu, na občnih zborih šele postavljali medle in nekonkretne načrte in delovne programe za bodoče in je jasno po vsem (ja sq se znašli številni člani fizkulturniki in člani drugih množičnih organizacij, ki so voljni delati in se udejstvovali v fiakulturi, pred nejasnimi perspektivami za fizkulturno delo v bodočnosti. Odgovorni člani nekaterih društev so pa celo črtali to važno točko iz dnevega reda občnega zbora. nepravilno sestavljanje POROČIL če pogledamo, kako so potekala poročila odgovornih funkcionarjev 0 delu v fizkulturnem društvu za preteklo dobo, bomo naleteli na iste nar palte, na katere smo že predčasno opozarjali. Ti odgovorni člani so poročali samo o številu prireditev, o rezultatih, ki so jih posemezni fizkulturniki dosegli na tekmovanjih, o materialnih težkočah, pomanjkanju finančnih sredstev, fizkulturnih naprav, orodja itd. Ko je bil prisoten na skupščini fizkulturnega društva Slo-venjgradec sekretar pristojnega okrajnega odbora OF, ni nič čudno, če je k poročilom posameznih članov moral pripomniti nekako tako: »Iz poročila referentov je razvidno, da gremo po stari poti, da so poročila suhoparna, da ni nihče poročal, kako bi morali pritegniti nove mase fizkulturnikov, kako bi morali izvajati nastope, kakšne bi morale biti tekme. Iz poročil je razvidno, da ovira delo slaba telovadnica itd., nihče pa ni kritično ugotovil, da bi se delo lahko vršilo, kajti poleti ni bila kriva telovadnica, saj bi lahko telovadili na prostem.« Tudi na poročila smo predhodno opozarjali in povdarjali, da morajo biti taka, da bodo odkrila vzroke, zakaj niso n. pr. spomladanski krosi zajeli takega števila članov kot bi jih morali, zakaj se ni izvajala v organizaciji splošna vadba, zakaj se ni z udarniškim delom pristopilo k izgradnji fizkulturnih igrišč in naprav, zakaj ni odbor stopil v tesne stike z množičnimi organizacijami in zakaj ni iskal pri teh podpore in pomoči za delo, kar so bile organizacije pripravljene nuditi itd., itd. Tov. Kardelj je v svojem govoru ob priliki zasedanja ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije poudaril, da je brezobzirna in ostra kritika, izražena na pravem mestu, najboljše sredstvo za odpravljanje napak pri delu ljudskih oblasti in najboljši pogoj za uspehe pri delu in za pravočasno odstranitev teh napak, predno postanejo te lahko usodne. Pri delu fizkulturnih organov in posameznih fizkulturnih članov mislimo, da veljajo te besede tov. Kardelja še prav posebno. Z brezobzirno in ostro kritiko, izraženo na skupščini in pri vsakem delu v društvu, ki temelji na resničnih dejstvih, bomo odkrili zavese, ki sestoje iz jadiko- vanj, tožb o nerazumevanju drugih organizacij za fizkulturo in drugih nezdravih izjav, ki pokrivajo resnične vzroke, zaradi katerih fizkultura ne dosega takih uspehov kot bi jih morala. DRUŠTVA SO DOSEGLA TUDI USPEHE Nedvomno pa so zgoraj navedena društva, ki so v mnogem grobo kršila, dosegla tudi gotove uspehe. Tako so dosegla predvsem tesno zbližanje in začetek sodelovanja z množičnimi organizacijami. Ob majhnih nedostat-kih, ki smo jih opazili, pa smo pri nekaterih fizkulturnih društvih in v dobi pred zasedanji občnega zbora opazili tudi gotove pozitivne uspehe. N. pr. na občnem zboru v Borovnici se je jasno odražala zavest po skupnem delu v fizkulturi. Tako so člani mladine predvsem pa delavstvo stopili na odgovorna mesta v odborih, pred občnim zborom so bili sestanki, na katerih so skupno sestavili prav dobre delovne načrte, sprejeli konkretne delovne obveze za bližnjo in daljno dobo in je sploh vse pripravljalno delo kot delo na skupščini sami izzvenelo v zdravem duhu in popolnem soglasju, brez obtoževanj, nerganja in opravičevanj. To delo pa je bilo uspešno samo zato, ker se je celotna fiz-kulturna organizcija Ud no naslonila na OF organizacijo, ki je tudi pokazala vse razumevanje za težnje fizkulturnikov in fizkulturnega društva. PRIMER PRAVILNEGA DELA Kot primer pravilnega dela naj nam bo pripravljalno delo, ki se je vršilo v Ljubljani zaradi fuzije osmih društev v 3 društva. Izgledalo je, da to delo ne bo lahko, toda s pravilnim tolmačenjem o potrebi fuzije že na predhodnih sestankov občnih zborov posameznih društev, je bila ta ovira premostena in uspehi so bili še večji. Na skupnem sestanku FD Udarnika, FD Svobode, FD Borca in FD Stepanje vasi se je zdel sporazum o ustanovitvi enotnega društva kot sam po sebi razumljiv. Tu so se dogovorili o skupnem delu posameznih strokovnih odborov in pristopili k izdelavi načrtov za skupno bodoče delo. Tu so predstavniki različnih društev že stavili pozitivne predloge za sestavo novega enotnega odbora, oziraje se pri tem na koristi in možnosti najboljše-ga dela v celoto. Prav isto se je pokazalo na skupnem sestanku FD Partizana, FD železničarja in FD Bratstva. Prišlo je tudi do nepotrebnih diskusij kot n. pr. kje bo sedež društva, kakšno ime bo novo društvo imelo in podobno, toda to ne moremo smatrati kot bistvene napake ali težke ovire, ki se bodo tudi z lahkoto premostile. Vsi zgoraj navedeni primeri nam bodo pokazali, česa se moramo ogibati na občnih zborih, ki so še pred nami, kaj moramo storiti še pred njimi, na koga se moramo nasloniti in pri kom iskati pomoči, da bo naše fiz-kulturno delo res poteklo v duhu nar predka in koristi fizkulture in njenih ciljev, ki jih moramo za vsako ceno doseči. Vinko Knol. Ljubljana, 24. nov. Zaradi medmestne nogometne tekme Beograd-Budim-pešta so bile danes v zvezni ligi samo štiri tekme. Tržaška Ponziana je v Sarajevu preti domačemu železničarju dosegla svojo drugo zmago v zvezni ligi. Naš zastopnik v zvezni ligi Nafta pa je tesno izgubil proti Spar-taiku v Subotici. V Titogradu sta si domača Budučnost in skopska Pobe-da delili točki. Dinamo je v Zagrebu premagal z nizkim rezultatom niškega železničarja. Rezultati današnjih tekem torej niso dosti spremenili lestvico v zvezni ligi. Le Dinamo je prehitel Crveno zvezdo, Pobeda Lokomotivo, Budučnost pa niškega železničarja. V nedeljo 1. decembra se igra popolno kolo v zvezni ligi. Igrajo: v Dolnji Lendavi: Nafta : Dinamo; v Splitu: Hajduk : Partizan; v Beo- gradu: Metalne : Lokomotiva in vena zvezda : železničar S.; v Sum» tiči Spartak : KvamCr; v Nišu: Železničar N. : Budučnost; v Skoplji! Pobeda : Ponziana, Stanje v zvezni lestvici je sedaj naslednje: Partizan 8 8 0 0 35:4 M Hajduk 8 6 3 0 19:3 S Dinamo 9 e 1 3 34:13 is Crvena zvezda . 9 6 0 3 35:13 13 Metalac 9 5 I 3 18:14 11 Spartak 10 5 0 8 18:30 Pobeda 11 3 4 5 18:18 lokomotiva 10 8 3 5 15:19 i Budučnost 9 3 3 4 15:30 7 Železničar N. 10 3 3 6 9:33 l Nafta 10 3 0 7 12:36 0 Kvarner 7 1 3 4 7:19 5 Železničar S, 10 3 1 7 11:35 S Ponziana 4 I 1 3 3:10 8 Spartak : Nafta 4:3 (2:1) Subotica, 24. nov, V današnji igri je napadu pa notranja trojica Wol£l, domači Spartak komaj uspel zmagati Goloto in Čajkovski. Vse tri golo ž nad Nafto .iz Dolnje Lendave. Igra je Dinamo je dosegel Wolfl. Edjni gol za bila precej nezanimiva pa tudi groba Železničarja je dal Trajkovič. V mo-in na slabi tehnični višini. Kljub te- šivu gostov so bili dobri vratar Jo-mu, da je bil Spartak v premoči, ni vanovič II., 'branilec Petrovič in krizna! tega primerno izkoristiti, delo- lec Jovanovič I., v napadu pa Trajkcu-ma na te bila temu vzrok tudi obrani- iron mejiče-nu TvrSo.n.otirnnmin nikoli Anon ma pa je bila temu vzrok tudi obramba Nafte, ki je bila precej dobra. Spartak je igral s tremi rezervnimi igralci. V 14. min. drugega polčasa je bil vratar Nafte težko poškodovan in je moral zapustiti igrišče. Toda tudi Spartak je kmalu igral samo z 10 igralci, ker je kapetan domačega moštva zaradi slabe igre izključil igralca vič. Tekmi; je prisostvovalo okoli 4000 gledalcev, sodji pa jo je reški sodnik Mrlesa dobro. Ponziana ? železničar S. 1:0 (0:0) Sarajevo, 24, nov. Danes je bila tu ob zelo lepem vremenu odigrana no- siva zaraui siaue igre lziujucu igiaivu zei0 lepem vremenu odigrana nu-svojega društva Zvekanoviča. V vod- gomebna tekma za državno prvenstvo stvo je prišla najprej Nafta, nakar so mec) domačim Železničarjem in trža-domači izenačili. Zadnji gol so dosegli §]t0 ponziano. Obe moštvi sta pred-ači igralci šele 3 min. pred kon- vecMj giabo jsm Edini g0j tekme j« , Tekmo, ki jo je gledalo okoli dosegel v 7. nrtjn. drugega polčasa Pa^ i gledalcev je sodil Beleslin. dovan. Tekmi je prisostvovalo 5000 Dinamo : železničar N. 3:1 (2:0) Zagreb, 24. nov. V nasprotju s prejšnjo nedeljo, ko je Dinamo igral zelo dovan. ------— gledalcev. Sodil je zagrebški sodnik Mlinarič dobro. Pobeda : Budučnost 3:3 (3:0) šnjo nedeljo, u0 je Dinamo igral ze;o Titograd, 24. nov. Pred okoli 3500 dobro protj Spartaku, je bila njegova gledalci je b,ila danes odigrana tekm^ današnja jigra protj niškemu Železni- med domačo Budučnostjo m Poheuo iz carju precej slaba. Zdi se, da je Dina- Skoplja. V prvem, polčasu je 1 obeda) mo podcenjeval svoje,ffa nasprotnika igrala z vetrom, ki je bil zelo močan in doseženi rezultat 3:1 ni realen, in dosegla tri gble. V drugem polčasu Igralci Železničarja so predvedli bor- pa je bila slika ravno obratna in je beno požrtvovalno in precej dobro domačim igralcem uspelo, rezultat iz; igro ’ ter so vsekakor zaslužili boljši enačiti. Obe moštvi sta igrali precej rezultat, posebno zato, ker so prejeli dobro, le da je bila Pobeda za malei)-drugi gol nesrečno. V moštvu D:na- kost boljša. Rezultat tekme odgovarja ma je bil dober vratar Monsid&r. v poteku igre. Hrvatska liga Zabavni večer FIZKULTURNIKOV 7 7. decembra NA TABORU NOV ČEŠKOSLOVAŠKI REKORD V PLAVANJU P i e š t a n y, 24. nov. Tu je bil v zimskem bazenu plavalni dvoboj med SK Bratislavo in SK Pieštany. Doseženo je bilo več novih češkoslovaških rekordov v plavanju. Največ uspehov je dosegel Skovajsa, ki je plaval 200 m prsno v novem češkoslovaškem rekordu 2:41.8. To je obenem najboljši letošnji rezultat ne samo v Evropi, ampak tudi v svetu, če izvzamemo ZSSR. Tudi Komadelj je plaval v odličnem času 2:43.0, ANGLIJA : WALES 5:0 Cardiff. 24. nov. V tekmovanju za evropski pokal v namiznem tenisu je Anglija premagala Wales z rezultatom 5:0. ŠVEDSKA ŠVICA 9:7 Stockholm. 24. nov. V meddržavni tekmi v hockeyu na ledu je reprezentanca švedske premagala reprezentanco Švice z rezultatom 9:7 (3:0, 3:4, 3:3). To je druga zapovrstna zmaga švedske nad evropskim prvakom Švico, ki jo je pred kratkim premagala z rezultatom 3:2 tudi na domačih tleh. Zagreb, 24. nov. Danes je bilo odigrano IV. kolo v hrvatski nogometni ligi. V Zagrebu je domači Metalac premagal Split v Karlovcu pa domači Udarnik delavsko moštvo iz Pulja. Preseneča neodločeni rezultat med varaždinskim Tekstilcem in domačim Naprijedom v Sisku. Med tednom sta bili odigrani dve tekmi, in sicer je karlovški Udarnik na domačih tleh tesno premagal Split, USO Pola pa je igrala neodločeno z Napri-jedom v Sisku,. Rezultati teh tekem So bili naslednji: METALAC : SPLIT 3:0 (1:0) UDARNIK : USO POLA 2:1 (1:1) NAPRIJED : TEKSTILAC 0:0 UDARNIK : SPLIT 2:1 (2:1) NAPRIJED : USO POLA 1:1 Po IV. kolu je stanje v hrvatski ligi naslednje: Metalac 3 3 0 0 8:0 6 Tekstilac 4 2 2 0 8:1 6 Split 6 3 0 3 16:10 6 Zagreb 3 2 1 0 8:1 5 Slaven (Borovo) 3 2 0 1 7:7 4 Udarnik 4 2 0 2 4:6 4 USO Pola 3 113 6:11 3 Naprijcd g 0 2 3 2:13 2 Proleter (Belišče) 3 0 0 3 4:14 0 Pokalni nogometni turnir v Mariboru Maribor, 24. nov. Danes dopoldne je priredilo FD Studenci na svojem igrišču na Poljanah nogometni pokalni turnir. Udeležila so se ga štiri moštva: FD Ptuj, FD Pobrežje, FD Kovinar in FD Studenci. Zaradi izredno gost« megle se je turnir pričel šele ob 10. url. PTUJ : KOVINAR 2:1 (0:1) V prvi tekmi sta se srečali enajstorici Ptuja In Kovinarja. Slednji so prisil \r vodstvo in ga obdržali do drugega polj časa, ko je bil rezultat z avtogolom iy enačen, V nadaljevanju tekme je po trm borbi uspelo Ptujčanom povišati na 2;1 in ta rezultat se do konca ni izpremenil. Tekmo je dobro sodil Božičev. POBREŽJE : STUDENCI 2:1 (0:0) Medtem ko je prvi del igre med omenjenima nasprotnikoma ostal neodločen, so Studenčani po odmoru prišli po srednjem napadalcu v vodstvo. Kmalu nato pa je bil ta igralec zaradi nedisciplini; ranostl izključen. Pobrežani so po dveh. uspešnih napadih izenačili, prevzeli vodstvo In ga obdržali do konca. Tekmo je sodil Petruška z nekaterimi napakami. POBREŽJE : PTUJ 2:1 (1:1) Rezultat odgovarja predvedeni igri. čeprav so bili Ptujčani v ralih terenski p veni oči, so Pobrežani s požrtvovalno igri) zaslužili zmago. Pokal je dobilo v trajno last FD Pobrežje. Tekmo je sodil zelo dobro Ambrož. Gledalcev je bilo okoli 300, med njimi pa so bili nekateri skrajno nedisciplimmm in so se celo ? dejan; skimj napadi spozabili nad sodnikom Petruško. KROS AKTIVOV FILMSKEGA PODJETJA IN POŠTARJEV Ljubljana, 24. nov. Včeraj je priredil aktiv Filmskega podjetja v sodelovanju z aktivom poštarjev jesenski kros. Start in cilj ste bila v Tivoliju pri Jakopičevem paviljonu. Od obeh aktivov je nastopilo skupaj 45 tekmovalcev in tekmovalk, ki so tekli na 1000 in 600 m. Rezultati teka so bili: tovariši} (1000 m) 1. Fajfar Marjan 3:34.5; 2. Pogačar; 3. Slaček; tovarišice: (600m) 1. Dragar Zora 3:16.5; 2. šubert Vika; 'i. Gosenc Zvonka; pionirji: 1. Nabergoj 1:56; 2. Oberč; 3. Oblak. L£MI Stranj, 48 [ Slovenska nogometna liga Ljubljanski Železničar je ostal v vodstvu Ljubljana 24. novembra. Današnji nost osvojiti si ta ponosni naslov, del moštva se je trudil, da bi prepre-prvenstvenj nogometni spored je ob- Zlasti neizvestni izgledi poedinih kan- čil poraz. V prv,i j>olovici igre je Kritega! pet tekem, od katerih so bile dldatov v zadnjih dveh kolih, ker mo- . mu uspelo svojemu nasprotniku nu-tri v Ljubljani. V dopoldanski igri je rajo nekatera moštva računati z bolj d.iti odločen odpor in je precej časa enajsterica Poleta prepričevalno m ali manj posrečenimi zamenjavami za imel tudi iniciativo. Toda njegov na-Žasluženo slavila zmago nad Krimom, tovariše, ki gredo te dni odslužit vo. pad je bil premalo odločen in ni znal popoldne je celjski Olimp premagal jaški rok. Tudi ta faktor bo najbrže izkoristiti nekaterih lepih priložnosti domačo Edinost, Rudar iz Trbovelj pa v precejšnji meri vplival na potek za izenačenje. Ko je po odmoru padel je igral neodločeno z ljubljanskim že- končne borbe v jesenskem nogomet- drugi gol v korist gostov, je moštvo jezničarjem. Malo je manjkalo, da ni nem prvenstvu. Prvenstvena tabela je slo vseh šest razpoložlijvih točk iz do nadaljnjega naslednja: Ljubljane, šele v zadnji minuti je železničarju uspelo svojemu nasprotniku iztrgati eno točko. V Celju sta s6 pomerili enajsterici FD Celja in FD Kranja. Sreča je bila naklonjena domačinom, ki so pospravili obe točki. V Mursko Soboto je šel gostovat ljubljanski Borec, ki se mu je posrečilo rešiti eno točko. Jesenski del prvenstvenega tekmovanja v slovenski nogometni ligi jg §ŠUU do zadnjega zanimiv, še v pred-ž&5njem kolu ni mogoče reči, katero moštvo si bo osvojilo prvenstvo. izmed štirih moštev v vrhu tabele Ima teoretično še vsako društvo mož- železničar L j. 11 8 1 2 35:11 17 Rudar 12 7 3 2 30:12 17 železničar M. 11 7 2 2 39:17 16 Svoboda 11 7 1 3 29:15 15 Celje 12 6 2 4 31:26 14 Kranj 11 6 1 4 29:20 13 Krim 12 6 1 5 36:27 13 J. Gregorčlič 11 6 0 5 25:23 12 Polet 11 5 1 S 25:22 11 Borec 11 5 1 6 16:15 11 Olimp 12 3 3 6 28:26 9 Murska Sob. 11 1 2 8 17:33 4 Edinost 12 1 2 9 8:59 4 Novo mesto 10 0 2 8 9:49 2 domačinov popustilo in na igrišu so prevladovali Mariborčani. Igra se je začela v hitrem tempu, ki ni popustil vse do odmora. Telimo je sodil Hinko Kos dobro in objektivno. Kljub neprijaznemu vremenu se je zbralo na igrišču okoli 500 gledalcev. Celje : Kranj 1:0 (0:0) Celje, 24. nov. Na igrišču FD Celja je bila danes prvenstvena nogometna tekma: med moštvom domačinov in enajsterico Kranja. Moštvi sta predvedli zadovoljivo igro. Obojestranski napadi so se neprestano menjavale. Z malo več sreče bi bil rezultat tekme lahko drugačen. Do odmora se nobenemu moštvu ni posre. med moštvoma domačinov in Bor-eai iz Ljubljane. Tudi; danes je doma. 8a enajsterica pokazala, da se je od začetka sezone vidno popravila. Z malo več odločnosti bi lahko zabeležila svojo drugo zmago. V prvem polčasu sba si bila nasprotn ica enakovredna. Domačini so imeli več lepih pozicij, ki jih pa niso znali izkoristiti. Po odmora je igra potekala na polovici gostov, kc so ojačili svojo obrambo. Proti koncu tekme so posamezni igralci Borca zače'd igrati surovo, kar je med gledalci vzbudilo precej nezdovoljstva. V moštvu Borca je bila dobra ožja obramba, v domači enajsterici pa= se je ,o-ribora. Ker pa je novomeška enajsterica zaradi samovoljne zapustitve igrišča preteklo nedeljo v Celju suspendirana, je tekmo dobil mariborski železničar 3:0 par forfait. železničar Lj. s Rudar 1:1 (0:1) Ljubljana, 24. nov. Glavna tekma požrtvovalna obramba gostov z vra- tarjem Taušem, ki je neumorno raz. današnje nedelje je bila med vodilni, iml enajstericama slovenske lige, ljubljanskim železničarjem in Ru- nasprotnika. Krivdo za komaj dose-darjem iz Trbovelj. Končala se je ženi neodločeni rezultat pa ima tudi neodločeno, vendar ni dosti manjka- železničarjev napad, ki je bil neod. lo, da bi gostje odnesli ves izkupi- ločen in netočen v streljanju, potek ŠOŠTARIČ V MOŠTVU KVARNERJA KVARNElt : JEDINSTVO 2:2 (0:2) ... „. , „ . Suša k, 24. nov. Danes je bila tu pri- ČllO doseči uspeha. Tudi po zamenja- jateljska nogometna tekma med domačim Vi prostorov je dolgo ostalo brez go- Jedinstvom in reškim Kvarnerjem. za k a- la. Dobrih 10 minut pred koncem pa Mvšf%ratark°Parazana "šoštadč. 'v je domača enajsterica po lepi kombi- bivši Igralec Parižana Vratan in bivši naciji prišla V vodstvo in past avla igralec Crvene zvezde Stefanovič. Tekmo, revultot «Xl to ££.1 Ste. 5« J* 1« =.15»S_ SleMcev, j« zTktmrŠ ^^režu^G^^St. blovnik. Kranjčani niso mogli več iz enačiti in so tako pustili obe točki MOŠTVO DJM : GARN. LJUBLJANA 2:1 (1:0) Žiek: obe točki in vodstvo v tabeli. Takega zaključka pa enajsterica železničarja nikakor ne bi zaslužila. igre je trli nenavaden. Gostje so že V 1. minuti dosegli vodstvo. Hudarin je po levem krilu naglo prodrl in X ,. 1 llu au, Split, 24. nov. Danes je bila tu prl- Celjanom. Tekmo je sodil Martelanc, jateljska nogometna tekma med moštvom Doma Jugoslovanske mornarice in Ljub- Murska Sobota , Borec 0:0 Kj rezultat bolj realen. V moštvu Ljubljar-Murska Sobota, 24. nov. Pred 500 skega garnizona je bil najboljši CiHoi gledalci je bila danes ob lepem vre- m ^“kombinatitsko^novobolj^^nk ostri etrel 3e obsedel v mreži. Do od- Dco sta dosegla Rašpe in Kasa, za Lju treba le izredni smioli pripisati da m mora ee stanJe ni spremenilo, čeprav menu odigrano, pi-venstvena tekma ljanski garnizon pa cikoš. zmagalo. Medtem ko s0 gostje bili sta obe moštvi imCli še nekai Pi- sarno v prvem polčasu nevaren nasprotnik, tega o nj'h po odmoru ni- ložnosti. za spremembo rezultata, V dragem polčasu so bili železničarji kakor ne moremo trditi. Enajsterica ves čas v popolni premoči, a žoga) ni železničarja je bito; vseh 45 minut našla poti v mrežo. Šele v zadnji mi-drugega dela igre v popolni premoči, nuti se je Ljubljančanom posrečim spremljala pa jo je ves čas očitna ne- izenačiti. rn"1 --- "3’1 šreča. žoga nikakor m hotela preko Macoratti. Volove črte. Veliko zaslug za to ima 500. Prvenstvo Slovenije v boksu izenačiti. Tekmo je objektivno vodil Gledalcev je bilo okoli Olimp : Edinost 6:1 (1:0) Ljubljana. 24. nov. Prva tekma spremenjeni postavi, ki pa se ni do-popoldanskega sporeda je bila na cela obnesla. Medtem ko je bila igrišču železničarja med Edinostjo njena obramba njtrdnejši del mo-iz Ljubljane in celjskim Olimpom, gtva, je zdaj tudi ta oslabljena. Domačini so nastopili v nekoliko Enajsterica Edinosti se je dve tretjini igre še dovolj uspešno upirala svojemu nasprotniku, proti koncu tekme pa je bilo moštvo že močno utrujeno n v tem času je padla večina golov. Fantom se pozna, da nimajo dovolj treninga, kar je zaradi pomanjkanja igrišča tudi razurmji Jesenice, 23. nov-Danes je bilo na Jesenicah prvenstvo Slovenije v boksu, ki ga je dčibro organiziralo ED J. Gregorčič. Tekmovanja se je u (Mežik) 30 boksarjev iz Celja, Maribora^ Kranja. Ljubljane tetr Jesenic. Mnogi mlajši boksarji, ki niso bili doradli starejšim ruteniranejšinilek-miovalcem, so odstopili že v polfi- Množična vadba boksa v ZSSR vo in opravičljivo. Kljub visoki zrna- nalnih borbah. Tekmovanje, za ka-gi enajsterica Olimpa ni pokazrla tel'eSa je bi o veliko zanimanje,. je tega, kar sm0 od nje pričakovali, “ PomanMhvosti v orgamza-, . .. , , ,, ... ci]i boksa, za katerega nima o dru- ker je moštvo pred kratkim v Ljub- štJyeni flmkcionarji potrebnega zani ljam predvedlo mnogo lepšo -gro. še- manjar Tekmovanje le proti koncu tekme se jle napad gostov vigral in izvedel nekaj kom. n;y ni pi0 svoji kvaliteti dorasel osln-binacijskih potez, ki so imele za po- lirn fizkul turnim panogam v Slove-sledico tudi dosežen uspeh. V prvem niji. Poudariti moramo, da je treba polčasu je bito tigra, raztrgana in ni boksu posvetiti več pažnje ter z imela prvenstvenega značaja. Tudi . prve minute po zamenjav; prostorov dj in s propagandnimi nastopi, ki bi Premagal ga je v prvem kolu s tehničnim knock-outom. Prvak v p o 11 e ž k i kategoriji je postal brez borbe Ažman (Jesenice). V srednji kategoriji je premagal Inverger (J. Gregorčič, Jesenici) Švajgerja iz Kranja. To je bila najbolj napeta in zanimiva borba, v kateri je Inverger s točnejšimi in močnejšimi udarci podrl Švajgerja, ki se je skušal s »svingi« ubraniti levih ustvarjanjem novih boksarskih sek- in desnih parad Invergerja, toda za- da boks pni je tudi dokaz, nas ni niti množičen Vratar Edlnotsi se je zaman vrgel j>cd noge Igralcu celjskega Olimpa so minile večinoma v brezglavem nabijanju žoge, potem pa je počasi prevzel iničativo Olimp in začel s tekmovali za ZREN, zainteresirati mladino. Mladina se prav za prav zanima za boks in rokoborbo, kar dokazuje njena številna udeležba na vodiT1DoberietPadi' Tekmo ^ dobl° treningih ljubljanskega FD Žclezni- man. Inverger je zmagal v tretjem kolu s tehničnim knock-outom. V wel ter kategoriji je Zupan (J. Gregorčič, premagal Bakariča (Železničar. Lj.). Zupan ima za seboj že težke borbe v tujini ter zato v Polet : Krim 3:0 (2:0) Ljubljana, 24. nov. Danes dopoldne dajanja žoge in velike prodornosti naje bila na igrišču Krima, prvenstvena pada, so ustvarjali vrsto nevarnih siti ogometna tekma med enajsterico tuacij pred vrati Krima, iz katerih so Krima in Poleta ,iz Maribora, ki so jo sledili tudi trije goli. Vse moštvo z gostje zasluženo odločili v svojo ko- izjemo vratarja, ki je bil nekoliko ne-risit, saj so imeli večji del tekme igro siguren, je pokazalo igro, kakršna v v svojih rokah. Predstavili so se kot domačem nogometnem prvenstvu nj tehnično in kombinacijsko dobro vigra- običajna. Enajsterica Krima je morala no mošlvo. Na trenutke so predvedli kljub požrtvovalni igri kloniti pred dovršen nogomet. Zaradi točnega do- svojim nasprotnikom. Zlasti obrambni carja pod strokovnim vodstvom An- mladem Bakariou ni imel enako-toiina Antona ter Edija Kolarja. Tre- vrednega nasprotnica- Zupan je ba bi bilo organizirati tečaje, iz- ka- zmagal s tehničnim knock-outom v terih bi izšel kader društvenih va- prvem krogu- diteiljev. Pregled finalnega tekmovanja V m u š j i kategoriji je Antotin Štefan (Žel. Lj.) premagal Lampiča Jožeta (Žel. Lj.) po točkah. To je V težki kategoriji sta se sp opri- bilo zanimivo srečanje med rafinira jela Ipavec (Pioilet) ter Vidic (Kranj). Ipavec v Vidicu, Tei je milad in na- nim učiteljem in njegovim učencem-Antolin je pokazal bokis v vseh n je- ti ar j en. toda še šibak boksar, ni imel govih finesah, v brzini udarcev', igri naikovrednega - nasprotnika- Ipavec nog ter ostali tehniki kot izmikanju je že rutiniran boksar ter se je tako-rekoč igral s svojim nasprotnikom- ali eskiivažt, udarcih leve ter desne roko (parade) in udarcih v pleksus. FIZKULTURA V SOVJETSKI ZVEZI Znanost v službi športa Ce primerjamo rekorde v tekih, ki so brli doseženi v zadnjih 25 letih, pada v oči, na pr til pogled težko razumljivo dejstvo. Rekordi na vse klasične razdalje — od 100 metrske do maratonske — so naperdovali v enaki stopnji, z drugimi besedami, tek sve- tov in trenerjev je v večim-i dlržav stihijsko, češče nezavestno. V Sovjetski zvezi, kjer je znanost vodilni faktor razvoja vseh življenjskih (poiti, pa ni vključena znanost v delo fi-zhaifcu-re in športa stihi jsko ampak organizirano. Raziskovanje krvnega obtoka pri la hkoatletn m«l tekom, pri smučarju in pl avalcu Lestvica igirallc je naslednja; 1. Betz, 2. Hort, 3. Bramgh, 4. Osborne, 5. Peirtis. Lestvica profesiionallnih igralcev Amerike: 1. Riggs, 2. Budge, 3. Kovacs, 4 Sabin, 5. Vime-s, 6. vam Hom, 7. Stoef. fen, 8. Mako, 9. Tilden, 10. Richarda. AVSTRALIJA 1. Brcmvvich, 2. Pails, 3. Quiat, 4. G. Brovvn, 5. Bncdie, 6. Srihveii, 7. Rad-fort, 8. Gilschrilst, 9. Crawford, 10. Baim-es. Zaradi zanimivosti prinašamo še lestvici najboljših igralcev na svetu in v Bvrcpi. ki so ju sestaviti v CSR: Najboljši v Evropi; 1. Drobni (ČSR), 2. Bernard (Franc.), 3. Petra (Francija), 4. Mitič (Jugoslavija), 5. Bergelin (Švedska), 6. Pmčec (Jugoslavija), 7. Wascher (Belgija), 8. De-stremeau (Francija), 9. Palada (Jugoslavija) 10. Peljzra (Francija), Najboljši na svetu; 1. Kramer (ZDA) 2. Drobny (ČSR), 3. Pails (Avstrali ja), 4. Parker (ZDA), 5. Bernard (Francija), 6. Petra (Francija), 7. G. Brown (Avstralija), 8. T. Brown (ZDA), 9. Mitič (Jugoslavija), 10. Bergelin (Švedska). tovnšh rekorderjev je v tem času postal bolj hiter, povprečno za 5 odstotkov (okolij 66 cm v sekundi), pri čemer se jo tak porast hitrosti pokazal približno enak na vseh razdaljah. Kako to lahko pojasnimo? Kako lahko pojasnimo enak porast rekordov na razdaljah tako različnih po dolžini in Po pogojih treniranja kot so kratke proge -in maratonski teki? Eden od najvažnejših vzrokov je po-Večanje ob=ega sovjeti.ke znanosti o tehniki gibdv (n o načinu treniranja. Neprestano pridobivanje izkušenj pri tekmovanju in načinu treniranja, izkoriščanje vsega kar more v tem dati znanost — fiziologija, anatomija, psihologija, pedagogika — vodi do splošnega porasta fizškulture. To se odraža tudi v izpopolnjevanju tako športnih navad pri gibih, kakor tudi razvo ja psiho-f izidu ih sposobnosti športnika, njegove moči, hitrosti in izd-ržlji vesti. Proces vpliva znanosti na šport se ne zapaža naenkrat, ampak je postopen in gre po različnih poteh. Izkoriščanje znanostj s strani športni- Za to delo obstojajo v Sovjetski zvez; trije specialno znanstveno -raziskovalni instituti za fizk-ulturo, v katerih delajo znanstveniki . medi-cinci, pedagogi, metodiki, fiziologi, hiigijenitei in psihologi — povezani s skupnimi ustvarjalnimi nalogami. V teh institutih se obdelujejo znanstveni principi fizične vzgoje otrok, mladincev in odraslih; tu se proučujejo zakoni razvoja navad pri gibanju, tu ee spoznavajo skrivnosti, izpopolnjevanja fiz. sposobnosti športnika, tu se raeisku-jejo načini ocenjevanja dosežene višine pri treniranju in poti za ustvarjanje najbolj koristnih načinov treniranja. V Sovjetski zvezi obstoja tud-i 11 višjih fizkalturnih šolskih zavodov, bi leto za letom usposabljajo na stotine izobraženih specialistov za fizk-ulturo in šport. Z vsakim letom raste in se razširja vpliv teh ljudi na kvaliteto športnega dela v Sovjetski zvezi. Veliko pomoč jim Pri tem nudijo absolventi 30 fizk ul turnih tehnjkumov in treh šol za trenerje. (Nadaljevanje sledi.) Pregled tenisa po svetu Letošnja teniška sezcma- je že zdavnaj pri kraju, zato so skoraj že po višem svetu sestaviti lestvice najboljših igralcev. Čeprav -ni mogoče sestaviti absolutno pravičnih razvrstitev igralcev po njihovi moči, so te lestvice kljub temu zelo zanimive, ker vsaj dio gotove mere razjasnjujejo John Kramer (ZDA) najboljši; igralec tenisa na avetu vrstnj red najboljših igralcev v posameznih državah, pa tudj po kontinentih in končno za celi gvet. Posebno sedaj po vojni, ko igalci še niso mogli igrati med seboj toliko iger, da bi se lahko točno ugotovilo, kdo je boljši, in ker tudj še ni tabo avtoritativnih sestavljalcev, kat je bil na primer prej vicljno Wallis-Mayers, so lestvice tak0 različne, da se takoj opazi seistavlijalčeiva pristranost in naklonjenost domačim igralcem. V posameznih državah na različnih kontinentih so bide sestavljene naslednje letstvice: AZIJA Kitajska; 1. Kho-Sin-Ki-e, 2. Ch-oy, 3. Lo, 4. Ho; Indija; 1, Gha-ps Mioh-med; Japonska: 1. NishiimfUtra. AFRIKA Egipt: 1. Shaffei, 2. Najar, 3. Talent, 4. Granguill-ot; Južna Afrika; 1. Berkom, 2. Fainnan, 3 Love, 4. Robiins. JUŽNA AMERIKA Argentina: L Moren, 2. Russel, Peru; 1. Buse, Čile: 1. Hammersley, Ekvador; 1. Seigura, Brazilija: 1. Pro-ko-pio, Meksjko; 1. Er. Vega, Filipini: 1. Arnpon. ZDA Lestvica emaiterbkih igralcev: 1, Kramar, 2, Parker, 3. T. Rrovvn, 4. Taitb^rt, 5. Fatkepbimg, 6. MhiMoy, 7. Mc Neil, 8. Scboeder, 9. Pa(tty, 10. Sagura-. Lekcija Angležem v nogometu Veliko presenečenje je povzročilo s svojimi zmagami v Angliji švedsko društvo Nbrrkoping, kj je v treh igrah pro-tj znanim angleškem klubom doseglo kar tri zmage. Najprej so Švedi premagali Charlt-on s 3:2, nato Sheffi-ld United s 5:2 in končno še Nevvcastle United tudli s 3:2. Te zmage nikakor niso bile slučajne. Tako so Angležj po lekciji nlcgoms-ta, ki j m jo je dal lani moskovski Dinamo, dobili še lekcijo od Švedov. KAKO IGRAJO ŠVEDI? Šved-j igrajo nogomet, ki zelo spominja na avstrijski megemet pred 15 lebi, torej v času njegove najivečje slave, ko je tako imenovani »wunder-team« tesno izgubil v Angliji z 2:3. Švedi so dobr-i igralci z glav-o, ven dar jim bolj prija igra po tleh 6 kratkimi pasovi in borba igralca ; igralcem. Nljihoya posebna prednost pa je hitrost. No-rrkoping ima moštvo, kj igra nogomet go znanstvenih izsledkih, po sefono ddbre ima branilce, kj zelo dobro krijejo nasprotne igralce, tako da je vsak gol. ki ga to moštvo sprejme, v pravem pcmenu besede zaslužen. Stavka angleških nogometašev odložena Stavka angleških nogometašev je bila odložena zaradi posredovanja ministrstva dela. Na dolgem zasedanju vodstva nogcmelne lige iti zastopnikov nogometne zvetze je bilo skeinjeno, naj se ustanovi skupni komite, ki naj pretrese vsa sporna vprašanja, med drugim tudii vprašanje zaislužka. Zastopnik nogometne zveze je izjavil, da zvelza ne namerava v ničemer popustiti in računa, da se ji bo posrečilo doseči uresni-čenlje njenih zahtev. Evropska nogometna liga Menažer londonskega kluba Chel-sba W. Bire'4 je mnenja, da bi se v najkrajšem času lahko rjregničiilo tekmovanje evropske nogometne -lige, v kateri bi tekmovati' državni prvaki v nogometu -vi-soko stoječih evropskih držav. To tekmovanje si zamišlja razdeljeno y zapadnj jin -vzhodm-j del. V prvem bi verjefcnio igrala najboljša moštva Anglije, škotske, Francije, Portugalske, Belgije, Holandske, Švice jn m-c-rda Italije, v drugi skupini pa moštva Jugesiaivij-e, ČSR, Maldižar-st.ee, Avstrije, Rumuniije, Poljake, Švedske, Danske -in če hi stopila, v FIFA-o t-udi moštva Sev. taveze. Zma. govallca dbeh skupil ,pa bi ee sestala v finalu in am-agovail©c bi bil evropski prvak. Drobne zanimivosti TRIDESET MILIJONOV ŠPORTNIKOV V ZSSR V svojem intervvievvu z glavnim urednikom francoskega športnega dnevnika »Sports«, Renejem Rousseaujem, -je predsednik komiteja za fizkulturo v ZSSR Romanov Izjavil, da goji v Sovjetski zvezi fizkulturo 30 milijonov mož in žena. PRVI SOVJETSKI DIRKALNI AVTO Te dni je bil v Moskvi Izdelan prvi sovjetski dirkalni avto, kj ja najmanjši te vrste na svetu. Dolg je samo 4,20 m, visok 72 cm, teža-k 600 kg z maksimalno m ožino hitrostjo 140 km na uro. Avto je dobil ime »Zvezda*. SVOJEVRSTNI JUBILEJ 17. novembra je preteklo 50 let, odkar je smelo prvič peljati iz Londona v Brighto-n omejeno števil lo avtomob lov, ne da bi mc-ral pred njimi teči mož z rdečo zastavo, koč je to takrat določal zakon. Avtomobilisti so proslavili ta jubilej s tem, da je 137 najstarejših avtomob lov, grajenih v letih od 1894. do 1904, prevozilo zgoraj omenjeno pot. Vuča — najboljši igralec namiznega tenisa v ČSR Na občnem zboru Češkoslovaške nomizno-ten iške z vez e je bila sestavljala tablica najboljših 'igralcev in igralk v državi. Lesi-vica igralcev je naslednja: 1. Vafta, 2.—4. Andreadiis, Šl&r Te-refoa, 5. Štipe-k, 6. R. Svoboda, 7. Tur-no\igky, g—io. Maudry Šneberger, Vik. * Lestvica igralk pa je naslednja: 1. Votmbcova-Jikegova, 2.-3. Kettne-rova, Depetrisava-Pak-arnd, 4. Hruškova, 5. Furstova, 6. Zelenikoma 7-VSnova, 8. Kleinova, 9. Javto-kova in 10. Machadicova. PRAŠKA SPARTA BO SPREMENILA’ SVOJ NAČIN IGRE Na svojem nedavnem gostovanju po Angliji je trener praške Sparte Se-dlaček izjavil, da je z uspehi svojega moštva na gostovanju v Angliji zadovoljen, vendar je pristal, da bo takoj po povratku domov Sparta opustila svoj dosedanji sislem igre in uvedla W sistem, pri čemer bodo igralcem mnogo koristile izkušnje, dobljene na gostovanju v Angliji. HOLMENKOLLNSKO SKAKALNICO POPRAVLJAJO Holmenkollnsko skakalnico, na kateri je letos marca gledalo skoke 105.000 gledalcev, zopet popravljajo. Da bi pridobili nekaj metrov, kopljejo iztek. Prvo nedeljo v marcu -leta 1947. bodo tekmovali na, njej najboljši norveški pai tudi Inbaeirt. skl skakalci. N,a tej skakaln ol, kj, jo odprta saimo enkrat v letu, ne šmb Izvesti noben skakalec drugačnega skoka kot je razpisan in še bo samo tekmovanju. V okolici Holm-eij* kolln-a, ki je 8 km od Osla, je še najmanj 10 smučarsk h skakalnic. PROPADANJE AMATERSKEGA BOKSA V ANGLIJI Angleško amatersko udruženje boksarjev je prisiljeno izvesti reorga,-niizaciijo moštva zaradi priprave za mednarodna srečanja. Sedaj so !V Angliji ostali amaterski prvaikti •- L treh t Lupinah, ker so privlaki dstalih treh frilupVuah pr:lsbc|p(ilil profegiionale, prvak težke ^kutoine Ftoyd pa (je prenehal nastopati. TUDI ABESINCI HOČEJO NAPREDOVATI V ŠPORTU Po osvoboditvi hočejo v Abbsiiraljl i vsote način napredovati v športu. Najelj slo sj za instiroktorja Šveda Goesto dsisakissomia, kj, jih bo vadE v nogometu, rokometu in lahki attetii* kil,, posebno v sk-dkru oto palici-. Eb-leg njega Ije pcivaibljen v Abesinijo tudi ndeglav rojak Omni NiJlcamen. Nekaj ocen o prvenstvu članic in mladine v orodni telovadbi Če v^ž^mo še bežen pogled na državno ipirvenetlTO v 'orodni tCoivadbi, lahko ugotovimo, dia so bile članice v splošnem boljše v poljubnih kaUor v obveznih vajah. Poiseibno poljubne vaje na gredi in divoviSinsiki bradlji go bile lepo sestarvljene in tudii iz-yediba je 'bila dobra. To velja tako za večerno tekmdvalno akademijo 8 najboljših telovadk, klat za sobotni dopoldanski del prvenstva. V obveznih vajah na. dočelnj bradlji, na krogih in y predeokih čez kozo je bil nivo v splošnem slabši, zlasti še na bradlji. Le redlke telemovalke 190 res obvladale celo vajo, ramenske sloje go bile pri večini needigume, prav tako prehod v sed na enj lestvi ni in slično. Najbolje so se tu odrezale Kobrova, Geu'bčeva, Rupnikova in Baslet.čeva. Tudi tltrčk s celim obratem smo videli le malo dovršeno izvedenih. Preskok mora vsebovati Oproščen zalet, preskoik sam in oftriiv moira bi tj energičen, doskok siguren. Nafleptše preskoke so izvedle Kebrova. Gerbčeva In zlasti še Keršičeva. V poljubnih vajah na g-redi, dve višinski bradlji in delema tudi v prostih vajah pa je bito splošno stanje precej boljše. Tu so naše najboljše telovadke Kobrova, Gerbčeva, Rupnikova, Basletičeva in droge pokazale tako visoko stopnjo znanja, sigurnosti in smisla za sestavo v®'j, da jih lahko mirno vzporedlimo v teh panogah z najboljšimi telovadkami drugih držav. V splošnem so tovarišice pcicaizale tudi boljšo pripravljenost jn več znanja kakor tovariši, kar je pa razumljivo, ker v sodobni moški vrhunski telovadbi težkoče posameznih prvin neprestano rastejo in skoraj nimajo več meje ter prehajajo Stoja na bradlji Fbir #■ , si;«.:- «: J iftili h X državnega prvenstva Man ic: Tanja Kobrova na gredi že v področje akrobatike. Nedeljsko mladinsko prvenstvo je pokazalo, da imamo med našo mladino lepo število sposobnih in nadarjenih telovadcev, ki bodo z marljivostjo in vztrajnostjo lahko dosegli naj-Iepše uspehe ter izpolnili vrzeli, ki bodo nastale v vrsti naših vrhunskih telovadcev. Vončina, Cvetrežnik, Korber, Struna, Janušič ter mladinke Jugova, Černetova, Muravsova, Terškova in še cela vrsta drugih mladincev in mladink je za to panogo dovolj nadarjenih, da jim je treba posvetiti vso pozornost. Omembe vredna je pri mladinskih tekmah uvedba skoka y višino, da se bodo mladi telovadci vseetrano razvili, ker je lahka atletika neobhoden dopolnilni trening za vsakega orodnega telovadca. Prešern Igor. Švicarji najboljši v telovadbi? Skoraj v vseh evropskih državah so telovadci mnenja, da so trenutno Švicarji najboljši telovadci na svetu — kar tud,i ni čudno, salj so lahko telovadili vso dolgo dobo, teo je trajala vojna. Švicarski telovadci se ravno sedaj pripravljajo na svoje prvenstvo, ki bo letos 12. zapovrstjo. Lcla 1933. so zmagali na prvenstvu Steinemman, Bach, Reusch, Schunmann, nato dvakrat Reusch, Stalder in nato stalno Reusch, kj je zmagal tudi 1. 1945. in kj je zasedel prvo mesto sedemkrat, le 1.1941 je bil drugi za Stalderjem. Na prvenstvo za L 1946/47. bo prepuščeno v predtekmovanja 126 telo- vadcev, ki bodo tekmovali v osmih mestih. Od teh jih bo 42 izpadlo, ostalih 70 pa bo tekmovalo v vmesnih kolih, ki bodo v Neuhausenu, Wattwillu, Monitreuxu in Neuenbur-gu, V naslednjem kolu bo tekmovalo 28 tekmovalcev v Velhejmu in Solo-thuinu. V februarju alj marcu bodo v Bielu finalna tekmovanja za naslov prvaka, mesec dni pozneje pa izbirna tekmovanja posameznikov v Bernu. Pot švicarskih tekmovalcev do finala je torej dolga m naporna Bivši slavni telovadci Herst. Beck, Bader in drUgj so sedaj sodniki. Za mojstrski naslov imajo letos največ iizgedov Reusch. Schiirmann in W. Lehmann. Razpis prvenstva FLRJ v rokoborbi Pocdinsko prvenstvo FLRJ v rokoborbi bo 14. in 15. decembra v Sarajevu. Tekmuje se po mednarodnih pravilih v sledečih kategorijah: 1. ban ta n do 56 kg. 2. peresno-lalika do 61 kg, 3. lahka do 66 kg, 4. vvelter do 72 kg, 5. srednja do 79 kg, 6. pol-težka do 87 kge 7. težka nad 87 kg. Prekoračenje teže ni dovoljeno. Pravico nastopa imata prvoplasirana v vsaki kategoriji na republiškem prvenstvu. Vsi tekmovalci morajo biti predhodno zdravniško pregledani. Potne stroške plačajo udeleženci, stroške oskrbe pa FlSABill. Prijave je poslati do 27. t. m. Fiz-kultumi zvezi Slovenije, Ljubljana-Tabor. Sekretariat GO FZS NAPAKE V PRIJAVAH ZA > .EN Pri pregledu prijav za ZREN vedno zno» Va ugotavljamo, da so večkrat izpolnjene zelo površno in nepravilno. Malomarnost pri izpolnjevanju otežkoča pravilno poslovanje krožnega centra in nepotrebno zavračanje prijavnic. Obrazci prijavnic so vsakomur jasni, kdor se je seznanil s pravilnikom tekmovanja. Zato, preden napišeš prijavnico, pravilnik preštudiraj. Kadar si v dvomih, povprašaj tovariša, ki te bo pravilno poučil ali tudi izpolnil prijavnico. Prijavnice morajo biti: 1. Napisane čitljivo, - brez napak, s točnimi osebnimi podatkj (po možnosti S strojem). 2. Izpolnjene v celoti, zlasti ne smejo manjkati bistveni podatki, iz katerih jo razvidno, za katero stopnjo znaka ZRKNa sc prijavlja tekmovalec, v katerih panogah želi tekmovati, in lastnoročni podpis pri-javljenea. Navedeni aktivi in posamezniki naj dvignejo prijavnice v svrho popravkov: Aktivi: Cemažar — litografija. Blaznik — tiskarna. Slovenija — tiskarna, Knjigarna Učiteljske tiskarne, Tovarna <>Eka«, Mestna elektrarna, Podružnica št. 4, Tobačna tovarna, Tovarna »Eifler«, Poštar«. Sole: I. drž. mešana gimnazija Vič, II. drž. ženska gimnazija, IV. drž. moška gimnazija, Srednja gospodarska šola. Klasična gimnazija. Posamezniki: Zaman Pavle, Hvalič Vlado. Zorzut Ivan. Hlede Lidija. Zevnik Avguštin, Pugelj Ivanka. Martinc Anton, Janjič Velislav, Kopecky Dolfe, Merjasec Janez. Kveder Saša, Germovšek Bogo. Černe Maks. Okrožni center ZREN-a, Ljubljana-Tabor OBVESTILO DRUŠTVOM Fizkultnma Zveza Slovenije poziva vsa FD, da zanesljivo dostavijo zahtevana statistična poročila za objavljene posvet© fizkulturnih delavcev, ki bodo 1. decembra t. I., kot tudi za občni zbor. V kolikor jih iz kakršnih koli razlogov ne bi mogli osebno dostaviti naj jih pošljejo pismeno na FZS. Ljubljana-Tabor. Sekretariat FZS POZIV SODNIKOM Pozivajo se vsi fizkulturni sodniki posameznih panog, da se. v kolikor to že niso storili, prijavijo najkasneje do 30. novembra poverjeništvu pristojno panoge * navedbo vseli podatkov in letom opravljenega izpita. Poverjeništva pri okrožjih naj zberejo vse podatke in najkasneje do 15. decembra pošljejo na naslov sekretariata FZS seznam vseh fizkulturnih sodnikov *>osa-mezno panoge. Sekretariat FZS Izprememba mednarodnega pravilnika za smučanje (Nadaljevanje) Žrebanje se bo izvršilo ločeno za vsako skupino. Pred pričetkom žrebanja bo določilo vodstvo tekme imena tekmovalcev vsake skupine in določilo število tekmovalcev v skupinah. Vrstni red skupin na startu bo vrstni red kakovosti posameznih skupin, tako da starta najboljša skupina prva, vendar ima vodstvo tekme pravico menjati ta vrstni red in se prilagoditi pogojem tekme. Da more vodstvo tekem odrediti posamezne skupine, mora vsak vodja moštva ali pa tekmovalec sam pripraviti spisek svojih najboljših dosedanjih uspehov. § 81. Dostavili pod točko h) »Akose med vežhanjem pregreši proti določilom § 55«. Dostaviti pod točko c)--------»in kateri koli del telesa « Črtati točko d). § 82. Črtati pod točko a) In b) besedi »enostavno«. Kongres pooblašča odsek za smuk in slalom, da prizna uradno proge za smuk za mednarodne tekme, kakor tudi, da podeli določenim funkcionarjem naslov traserja za smuk In slalom. VELESLALOM 9 5 Vstaviti pod črko i) »Veleslalom«. § 36 5 45., § 79.. § 93. dostaviti za besedo slalom še besedo veleslalom. § 54 Tekmovanje v veleslalomu je tekma, v kateri morajo tekmovalci presmučati določeno progo skozi kontrolna vratiča. Ta vratiča so označena s zastavi- cami kot pri slalomu, ali pa s specialnimi modrimi zastavami kot pri smuku. Tekmovalci morajo presmučati vsak par zastavic, vseeno s katere strani- Črta med zastavicami mora biti presniučana z obema nogama, sicer je tekmovalec diskvalificiran. Vse druge kazni, določene za slalom, za veleslalom ne veljajo. Veleslalom je lahko sestavljen iz ene ali dveh prog. Veleslalom mora imeti najmanj 21 vratič in 368 metrov višinske razlike. Pobočje za veleslalom ni treba stlačiti In pripraviti kot za slalom. — Vratiča morajo biti postavljena tako, da jih tekmovalec opazi jasno ln hitro celo v naj večji hrzinl Po daljši progi, brez vratič — prva naslednja vratiča ne smejo biti manj kot 4 metre široka — in če kakšna posebna določila ne velevajo drugače, se uporabljajo za veleslalom tekmovalna določila za smuk § 55. Pobočje, izbrano za veleslalom, mora biti dovolj pripravljeno, da se morejo udeleženci vsaj en dan vežbatl (če je mogoče tudi več) Proga se zapre na dan tekme. Vratiča se zapro dokončno 2 uri pred startom. Tekmovalci imajo pravico preizkusiti progo potem, ko je dokončno trasi rana — bodisi ob vzponu s smučmi ali oh počasnem smučanju navzdol ob robu proge Pri tem smučanju pa ni dovoljeno smučanje skozi vratiča ali pa vežbatl v podobnih smuških likih kot jih zahteva proga, k tv Ima to za posledico kazen ali diskvalifikacijo. § 81 a) Diskvalifikacija pri veleslalomu Tekmovalec pri veleslalomu se diskvalificira: a) čc sc je prekršil proti določilom $ 79, b) če je bil na progi, proglašeni za zaprto za trening, c) če hjegovi nogi nista prešli črto med zastavicami vratič. § 96 se črta. Za prihodnje olimpijske igre 1 1948 Je določeno za alpsko tekmovanje naslednje: 1 tekma v smuku, 2. tekma v slalomu, 3. sestavljena tekma v smuku in slalomu RAZNI SKLEPI KONGRESA 1. Tabele, ki so sedaj v veljavi za Izračunan je točk za skoke, se morajo izpopolniti osobito za skoke velike dolžine, prav tako tabele za sestavljeno tekmovanje. Posebna komisija treh članov iz-, hrana od strokovnega komiteja za skoke in komiteja za teke ho izvedla to nalogo Ta komisija bo preizkusila švicarsko tabelo za sestavljena tekmovanja. 2. Direkcija FIS-e mora določiti, na katerih velikih tekmovanjih se ho uporabila metoda žrebanja po skupinah, predlagana po Norveški smuški zvezi za tekme v teku. 3 FIS mora izdati navodila za. č»»“ učinkovitejšo izbiro mednarodnih sodnikov za skoke. V to svrho naj v posesti čtm strožje zahteve za izbiro mednarodnih sodnikov. 4 Kongres ugotavlja potrebo izdaje novih tekmovalnih določil za mednarodne tekme In naroča, da se izbere posebna komisija, ki bo predložila prihodnjemu kongresu novo redakcijo takega pravilnika. ki bo zadoščal potrebam in ki bo v vseb vprašanjih popolnoma jasen In točen. 5. Švedski način ocenjevanja skokov, ki ima tri sodnike, od katerih odpadeta oceni najboljšega in najslabšega sodnika. se lahko uporabi ni mednarodnih tekmah z omejeno udeležbo. Direkcija FIS-e ho označila tekmovanje v raznih državah, kjer naj sc ta metoda uporabi v sviho preizkušnje 6 V sestavljenem tekmovanju (skoki in teki), ki se izvede kot mednarodna tekma z omejeno udeležbo, se lahko izvedejo trije skoki, pri Čemer se dva najboljša skoka uračunata v končni rezultat. 7. Direkcija FIS-e priporoča svojim članom, da pri sestavljenih tekmah organizirajo prireditev tako, da bodo skoki nrod tekom, v svrho preizkušnje tega način:* 8 FIS-a ho preizkusila vprašanje števila udeležencev v tekmah za teke in skoke na svetovnih prvenstvih. Joso Gorce* okrožnici vsem članom podčrta Izpolni prijavnico za zimski rok tekmovanja za ZREH do 1. decembra! Š M H fflEBSffii Dr. Trifunovič najresnejši kandidat za drž. prvaka (Od našega posebnega dopsnika) Po prostem dnevu se je v torek pričel drugi teden turnirja. Izgleda, da je odmor dobro vplival na vse mojstre, pa so bile borbe izredno napete. VII. KOLO Glavno zanimanje je vel jato partiji dr. Trifunoviča s Pircem. Dr. Trifunovič je otvoril z damskim gambitom, Pirc pa se je branil z damsko-indijsko obrambo. Beli je zaigral teoretično novost, ki pa mu ni prinesla več kot enako igro. Pirc pk je prišel potem v veliko časovno kavčiču igral kot črni preveč pasivno., pa je beli že v 19.. potezi izsilil remi s ponavljanjem potez. S;mo-novič je v španski partiji v srednji igri dosegel proti Tomoviču prednost in prišel s kmetom več v dobljeno končnico. Po prekinitvi pa je zelo slabo nadaljeval in Tomovič je Se rešil remi. Kostič je v francoski partiji premagal inž. Kindlja. Kin-dij je imel z dvema kmetoma več dobljeno partijo, pa se je pustil zmotiti in Kostič je prišel do zmagovitega napada. Bidev je kot črni v Internacionalni mojster dr. Peter Tri funovič med igro s svojim najresnejšim tekmecem Gligorieem stisko in je še povrh nepotrebno iskal zapletov. Pri tem je oslabil svojo pozicijo, kar je dr. Trifunovič ob prekinitvi izkoristil za prehod v dobljeno končnico. S to Trifunovi-čevo zmago je morda že padla odločitev o' prvem mestu. Do nepričakovanega konca je prišlo v partiji Bidev—dr. Vidmar. V kraijevo-m-dijski obrambi je Bidev dosegel nekaj prednosti. Dr. Vidmar je tr krat ponudil remi. Bidev je ponudbe odbil, potem pa z zelo slabo igro v končnici še — izgubil. Rabar je s Pucem v damskem gambitu dosegel dobljeno pozicijo, v časovni stiški pa je spregledal celo figuro in izgubil. V partiji Gfigorič—Tot je bila v indijski obrambi pozicija vse do končnice enotna., šele potem je Tot napravil mapako in Giigorič je trdnjavsko končnico s kmetom več precizno dobil. Najživahnejša je bila indijska partija Tomovič—Božič. Tomovič je podvzel oster napad na ikralja, Božič pa. je prodrl na damskem krilu. Ker Tomovič ni najbolje nadaljeval, je Božič dosegel popolnoma dobljeno končnico. V drugem nadaljevanju pa je napravil neverjetno napako in Tomovič se je s patom rešil v remi. Inž. Kin-dij je kot beli v sprejetem damskem gambitu s kvaliteto več premagal Simonoviča. Inž. Tekavčič je dobil prvo točko z zmago nad dr. Kaia-barjem. Partiji Vukovič—Markovič in šubarič—Kostič sta končali remi Milič je bil prost. Vin. KOLO Kraljevo-indijska, partija dr. Vid-mar-šubarič je končala po mirni igl i remi. Pirc je proti Ilubarju dosegel prednost in verjetno dobljeno končnico. Potem pa je prezgodaj za.me-njah nekaj figur in Rabar je izsilil remi. Dr. Trifunovič proti Totu v sicilijanski obrambi n; dosegei omembe vredne prednosti. Potem se je več ko zaman trudil, da bi enako končnico dobil. Končno je moral le pristati na remi. Giigorič je v damskem gambitu proti inž. Te- kraljevo-indijski obrambi popolnoma nadigral Markoviča in izsilil hitro zmago. Partiji Milič-Vukovič in Božič—dr. Kalabar sta po primeroma mirni tigri končali remi. Puc je bil prost. IX. KOLO Dr. Vidmar je igral proti inž. Kindiju zelo dobro In je v kr.aljevo-indijski obrambi že kmalu dosegel odločilno prednost. V večernem nadaljevanju je z energičnim prodorom izsilil zmago. Puc In Pirc sta v slovanski obrambi po mirni igri remizirala. Dr. Trifunovič je že v 21 potezah premagal inž. Tekavčiča. Ta je v damskem gambitu v otvoritvi izgubil več tempov, pa je beli na damskem krilu brez težave prodrl. Tomovič in Kostič sta oba zelo dobro igrala: damsko-indijsko obrambo. Kljub ostri igri ni mogel ne eden, "ne drugi doseči prednosti, pa sta morala pristati na rem:. Bidev je dosegel srečno zmago proti Miliču. V enaki poziciji je namreč Milič spregledal celo figuro, šubarič je igral Retijevo otvoritev proti Markoviču zelo slabo. Potem je poskusil še z nekorektnim napadom, pri čemer je žrtvoval kvaliteto n kmeta. Markovič je napad odbil In prišel sam do napada. Dal bi b.l lahko celo mat v nekaj potezah, pa je izbral daljšo pot in zmagal šele v končnici. Partiji Rabar—Tot in dr. Kalabar-Simoinovič sta po živahni igri končali remi. Po 7 urni igri je ostala po prvem nadalje vanju nedovršena še partija Giigorič—Božič. V teoretsko važni varianti španske .partije je dosegel čm[ dobljeno pozicijo. Ob prehodu v končnico pa je Slabo nadaljeval in je Giigorič prišel v prednost. Zaradi zelo reduciranega materiala pa je partija v drugem nadaljevanju končala remi. Prost je bil Vukovič. * S tem kolom je bila zaključena manjša polovica turnirja. Značilnost dosedanjega poteka turnirja je predvsem nepričakovano izenačena borba. Edino dr. Trifunovič ima visok procent (75'Vo), vs' drugi so že oddali preveč točk. Samo zadnji stoji pod 33»/». X. KOLO V ospredju zanimanja je bila partija dr. Vidmar — Tomovič. Na otvoritev z damskim kmetom je Tomovič odgovoril s holandsko obrambo in postavil tako. zvanl »kamentti zid« kmetov (stone-wall). Kmalu je pričel Tomovič z niaipadom na belo kraljevo pozicijo. Beli je nekoliko nesrečno manevriral s svojim damskim lovcem, pa ga je Tomovič spra. vil na neugodno pelje. Dr. Vidmar Je insceniral dobro premišljeno proti-igro v središču. Pozicija je postala tako zapletena, da nihče izmed gledalcev ni mogel presoditi, kdo prav za prav stoji bolje. Edino nekaj je bilo jasno, da partija ne bo končala remi. V srednji Igri pa je dr. Vidmar za hip napačno razpostavil svoje figure, nakar je Tomovič osvojil najvažnejšega kmeta v središču. S tem je bila partija odločena. Dr. Vidmar jie zaman poskušal držati končnico proti kmetu več in dvema lovcema. Po šesturni igri je Tomovič zabeležil zmago. To je prvi porab dr. Vidmarja, ki je bil doslej edini še neporažen na turnirju. Puc je igral kot črni francosko obrambo proti Totu slabo, pa je Tot kar iz otvoritve krenil v dobljeno končnico in z lahkoto zmagal. Dr. Trifunovič je v sicilijanski obrambi z dobro pozicijsko Igro kot črni nadigral Božiča, prodrl s prostim kmetom in izsilil zmago v končnici. Simonovič je v Caro-Kannovi obrambi proti GMgoriču dosegel prednost, v srednji Igri pa je težko pogrešil in še izgubil, šubarič je v francoski otvoritvi kot črni že po nekako 25 potezah premagal Miliča, ki igra daleč pod svcijo običajno močjo. Milič je v otvoritvi za dokaj enostavno potezo brez povoda razmišljal uro ip četrt, ptii je imel končno samo še minuto časa za nekako 15 potez. Nenavadno je tekla partija inž. Tekavčič — Rabar. Beli je že v otvoritvi izgubil kvaliteto, tako da je bila Raharjeva zmaga izven dvoma. Nenadoma pa je tudi Rabar spregledal kvaliteto, pozicija se je izenačila in sledil je — remi. Zelo živahna je bila partija kap. Markovič — inž. Kindij. V srednji igri je b i pač Kindij v prednosti, v končn'ci pa je napravil nekaj slabih potez in končno je Markovič še zmagal. Vukovič in Rdev sta po mirni igri remizirala. Po sedemurni borbi je biliai ponovno prekinjena partija Kost'č— dr. Kalabar. Kostič je sicer dobil dva kmeta, zato pa je imel dr. Kalabar tako pozicijsko prednost, da je partija v drugem nadaljevanju končala remi. Pirc je bil v tem kolu prost. XI. KOLO Bidev ije bi prost. Pire je v indijski otvoritvi nadigral Tota in dosegel močan napad. Tot je potem, še spregledal damo In se je vdal. Partija Puc—inž. Tekavčič se je pričela z otvoritvijo brez imena. Puc je dobil kvaliteto in je zmagal. Dr. Trifunovič je v N mcovičevi indijski obrambi nagl0 premagal Simonoviča, ki se je slabo branil. Tomovič je dobil v damskem gambitu znatno boljšo pozicijo proti Markoviču, potem pa je sla.bo nadaljeval in je izgubil. Partija Rabar — Božič se je končalia remi. Dr. Vidmar je kot črni proti dr. Kalabarju ovrgel neko slabo varianto škotske partije in e že po deset h potezah imel dobljeno pozicijo. Tik po prekinitvi se je dr. Kalabar vdal v izgubljeni pozieji s kvaliteto manj. Partija inž. Kindij ■ -Milič se je končala z zmago Kindlja. Partija Giigorič — Kostič ni bitev odigrana, ker je Kostič javi, da je bolan. xn. KOLO Tot je bil prost. Dr. Vidmar Ln Giigorič sta igrala slovansko obrambo (sistem 'zmene) in sta po 19 potezah remizirala. Vukovič Je v damskem gambitu kot bel j v napadu premagal inž. Kindija. Tomovič je kot črni dobil škotsko partijo proti Miliču, k: se je zopet zelo sla.bo branil. Kap. Markovič je premagal v damskem gialmbitu dr. Kalabarja. Simonovič je premagal v otvoritvi Štirih konjev Rabarja. Simonovič je imel močan napad. Ostale partije so bile prekinjene. Pirc je kot črni v angleški otvoritvi dob i proti inž. Tekavčiču kmeta in ima dobljeno končnico. Kostič je dosegel proti dr. Trifunoviču v španski otvoritvi slabšo končnico in 'm«ai dr. Trifunovič iz-glede na zmago. V partijah Božič —-Puc in Bidev — Šubarič je položaj še nejasen. Stanje je naslednje: Dr. Trifuno- vič 8 (1), kap. Markovič, Vukovič in Tomovič 7 in pol, dr. Vidmar 7, Giigorič 6 in pol (1), Pirc Sn Bidev 5 in pol (1), Tot in Simonovič 5 in pol, Šubarič in Božič 5 (1), Puc 4 In pol (1), inž. Kindij 4 in pol, Kostič 4 (2), Rabar in dr. Kalabar 4» Tekavčič 3 (1), Mihe 3. Vasja Pirc. Dr. MBlaii Vidmar Moštveno prvenstvo Slovenije FD UDARNIK (Lj.) : FD CELJE 2K* : IH Včeraj je bila v Ljubljani finalna tek-ma med FD Udarnikom in FD Celjem za nasloV moštvenega prvaka Slovenije. Po šesturni borbi so bile odločene komqj štiri partije, ostale štiri pa so bile ponovno prekinjene in bo o njihovem na* daljevanju odločalo razšo-dšče pri šOS-u. V današnji tekmi je pokazal najboljšo igro Slokan (U), ki je na prvi deski si-gurho premagal šmigovca (C). Na drugi deskf sta Dernovšek (U) in Cijan (C) prekinila v nejasni poziciji, v kateri ima Dernovšek majhne izglede na zmago. Modic (U) ln Požar (C) sta remizirala po zaslugi Požarja, ki je v dobljeni poziciji grobo pogrešil. Na četrti deski je Poljan-šek (C) premagal Lorbeka (U), ki jc v izenačeni poziciji, napravil težko napako. Partija med Bukancyskym (U) in Ascje-vim (C) je prekinjena v boljši poziciji za Bukano-vskega, partija Rudolf (U) Ar*-iglev (C) pa v boljši poziciji za Arrigler* ja. Celjani imajo verjetno dobljeno pozicijo na sedmi dski, kjer sta igrala šnaj-dev (U) in ženiva (C). Na osmi deski je Fajs (C) z lepo igro premagal Peska (U) in tako prinesel svojemu moštvu prvo celo točko. če upoštevamo stanje prekinjenih partij, se bo dvoboj končal verjetno neodločeno 4:4. V tem slučaju bi pripadel naslov moštvenega prvaka Slovenijo »Udarniku«. ki je na prvih deskah dosegel boljši uspeh. TISK TISKARNE »SLOVENSKEGA POROČEVALCA« V LJUBLJANI. - GLAVNI UREDNIK ZDENKO VAIITAR.