s
S
Posamezna številkaj 2 1 krono.
#TABOIl* izhiju tbmM. dan, ihst«b nedolio m pran ikor, ob 18. ari s di umom naslednjega Ane t«) nun«
Poletno 180 K, polletno 90 K, č*#fcTi.lotno i5 i*., mesečno 15 K. Lnseratt po uo^ororn. Pri Tičfcratn-objavi popust.
Marov 1« pn opravi -TABORA*, MAJRIUOE, Jurčičeva ulica Slovi.
BOO POŠTNINA F AVBA TJEANA O O O
TABOR
JUH*
!	Posamezna Številka:
1 krono.
;	reuDznfcTvo .. oan«j» r 3i«4-	5
*-	kora, jsriiim sl. U. 4, L r.xt-	m
!	ftropj«. TaUlca iatercrh. it STA.	S
• OPRAVI h nshsjs f	g
«	sltol it. 4, pritličja, Iasso. T.lfc	S
*	(to it. 21. SHS psiisootksvai a-	■
čas itn. 11.181.
« Us uroiiU bna	s«	n*	J
■ »in. — Bvktpisi m a« misjs. S
Leto: II.
Maribor, četrtek 13. januarja 1921
Številka: 9.
Znatno razčiščeftje političnega položaja ¥ Beogradu,
Rudarska stavka popolnoma končana. Upor naših bratov v Romuniji. Italijani na Krku in Rabu.
Avstrijska republika.
Mariboi, 12 januarja.
K največjim nestvorom, ki jih je robila v svoji politični kurijoziteti svetovna vojna, štejemo gotovo pred vsem lahko avstrijsko npubliko. Rodili je nista ne lastna potreba, ne ljubezen, ampak sovraštvo, zavist in strah onih. ki so vkljub svoji zmagi Se vedno trepetali pred Nemčijo ter se niso mogli sprijazniti z grenko mislijo, da bi ta premagana Nemčija izšla iz vojne še — povečana. Avstrijsko republiko je rodila Francija in tej se imajo njeni podaniki zahvaliti za vse gorje, ki izvira iz njenega rojstva, 'njej se imamo zahvaliti pa tudi mi, da smo izgubili Spilje in Radjrono ter železnico, ki * ju Teže, kakor tudi Koroško. Ako bi se bile bivše avstrijske nemške dežele združilo z Nemčijo, bi danes ne trlo njihovih prebiva’cev toliko gorja in tudi mi bi ne objokovali naših narodnih izgub, kajti v tem slučaju bi nam nihče ne bil odrekal, kar bi hoteli imeti.
O življenski zmožnosti avstrijske republike se je že mnogo pisalo ter se celo matematično dokazalo, da nima nikake življenske zmožnosti. To se je tudi Že praktično potrdilo in ravno te dni je napočil za avstrijsko republiko znova kritičen čas. Blagajne so zopet prazne in prazne so obenem tudi zalogo živil. Avstrija nima ne denarja no živil. Prvega januarja ni mogla izplačati niti več plač svojim ^uslužbencem, knmoli, da bi plačala obresti svojih dolgov, ki jih bo imela kmalu več, nego je vredna. Obenem pa tudi kurz njene krone dan za dnem pada.
V inozemstvu, posebno v Franciji in Angliji, so ti pojavi vzbudili mnogo pozornosti in francoski in angleški držav-
niki si dan za dnem belijo glave, kako bi preprečili katastrofo ter ohranili ta nestvor še dalje pri življenju in kakor poročajo pariški in londonski listi, se nameravajo v ta namen podvzeti velike akcije. Angleži obljubljajo veliko denarno pomoč; pripravljeni so baje posoditi avstrijski republiki več milijard kroti, toda pod pogojem, da pride popolnoma pod njihovo kontrolo. Francozi pa, ki so manj trgovci, a več politiki, bi radi preprečili katastrofo na čisto drug način. Pariški listi predlagajo, naj zasedejo ozemlje avstrijske republike francoske čete, ki naj čuvajo, da se ue pridruži Nemčiji tfer naj zaduše' eventuelne prevrate ter prekoračenje njenih mej po sosedih.
Oboje zdravil pa je že naprej brez upa na uspeh. Avstrijski republiki ne pomaga nobeno posojilo, ker ga prvič ne 'bi mogla nikoli vrniti, drugič pa bi, ko bi i?a porabila, morala dobiti zopet novo. Taka posojila pa bi bila navadna darila in mi dvomimo, da bi bila Anglija ali kdo drugi tako miiodarna, da bi podarjala avstrijski republiki leto za letom težke milijarde. Francoska zasedba pa bi Avstriji nič ne pomagala, Franciji pa bi požrla ogromne milijone, ki bi bili vrženi skozi okno v veter.
Naravno in sigurno je torej, da bo prej ali slej prisil dan, ki morda'niti ni več tako daleč/ ko bos!« tudi Francija in Anglija uvideli, da ni druge pomoči, nego da se avstrijska republika priključi Nemčiji. Mi Jugosloveni proti taki priključitvi piincipijelno nismo bili nikoli in tudi ne smemo biti, paziti pa moramo pri tem na eno: Na popravo naših severnih mej!
S priključitvijo avstrijske republike Nemčiji se celotna situacija popolnoma spremeni, Obziri napada, ki so tirjali od nas /žrtve v korist Avstrije, bodo s tem padli; pa tudi senžermenska mirovna pogodba sama bo postala brez veljave. Naravno je torej, da bo naša zahteva po korekturi mej našla prav ugodna tla; seveda, ako bodo le naši diplomati pravočasno in z razumevanjem na svojem mestu. Zalo pa moramo biti že danes pripravljeni, da bomo v trenotku, ko postane to vprašanje aktuelno, zahtevali kot odškodnino za dovoljenje združenja avstrijske republike a Nemčijo Špilje in Radgono z železniško progo, ki ju veže ter vse naše Koroško s Celovcem, Beljakom in Gosposvetskim poljem vred.
J3rez te cene pa združitve nikakor ne smemo dovoliti.
J. H.:
Problem prostitucije v splošnem s posebnim ozirom na mesto Maribor.
(Konee.)
ki £a ie večina inlf ip ta -z, re8lementacijo prosti-
rn ’ na nipoa	VeČ‘noma	Odpravil
ih n ?; Hnn	je stopil sistem
a b o 11 ci j o n fztn a kjer je odpravljena vsa zdravniška m policijska knn trola, nekaki sexualni Freihandelsvstem ki se je kakor ta rodil na An2leškem’ Po tem sistemu je prostitucija zlo ki se ne da iztrebiti, kakor pijanstvo’ kleptomanija itd. Prostitucijo je treba’ po možnosti slabiti in spolne bolezni pobijati. Vpisovanje prostitutk in njih policijska in zdravniška kontrola odpade, ker se je to izkazalo kot škodljivo. Zdravstveno nadzorovanje vodi posebni zdravstveni urad, ne pa policija. Zdravljenje spolne bolezni je za oba spola obligatorno. V to svrho služijo državni brezplačni ambulatorji. Mladino je treba poučevati o spolnem življenju, ji predo-citi nevarnost, da se ve v bodoče varovati. Zato obstojajo ostre kazni proti lez CVaniU *n °*<uženiu s spolno bo-
Niti eden, niti drurji navedenih sistemov se m obnese]. ’ Vsak sistem ima
nekaj dobrega, pa tudi mnogo slabega. — Vsem tem trem sistemom je skupno to, da hočejo pobijati spolne bolezni. Prvi sistem ima to dobro, da se profi-laksa vrši takoj na licu mesta, da se ne dopustijo k spolnemu občevanju tisti, ki imajo kake sumljive znake/ da se prostitutke poleg tega še po večkrat n3 teden preiščejo od zdravnika in da se takoj po infekciji izročijo v bolnico in s tem prepreči vsako nadaljno okuženje drugih. — Drugi in tretji sistem pa imata to dobro stran, da hočeta poleg veneričnih boleznij preprečiti tudi tisto moralno okuženje, pervernost in druge slabe posledice, ki so v zvezi z bordel-nim sistemom. Kakor se vidi, pademo pri reševanju tega najvažnejšega soci-jalnega problema, če ne na Scilo, pa na Karibdo.
To so bila v kratkem splošna razmo-trivanja tega predmeta. Sedaj pa poglejmo tozadevne razmere v Sloveniji precl m po zatvoritvi javnih hiš. Dne
• I7!?rca leta 1919. so bile v celi Slo-3 vladnim ukrepom zatvorjene I«, e' Poteku komaj petih me-secev p° zatvoritvi so postale moralne l? ^avstvene razmere v Mariboru škandalozne. Za reglementacijo prostitucije ni bilo potrebnega aparata in tako , so se poleg spolnjh bolezni Širila tudi j dejanska posilstva in tajna prostitucija,
J. M.:
Primorsko pismo.
Na Krasu, 10. januarja.
Ze dve dolgi, neskončno dolgi leti smo zaprti v ta ozek kos naše primorske zemlje; na jtigu morje in tam doli italijansko ozemlje, svet, ki*nam je danes po dveh letih kar smo spojeni ž njim, istotako tuj, kakor je bil našim očetom in ki nam bo ostal večno tuj; na severu pa kitajski zid, za katerim slutimo solnce. svobode, ono solncp, ki noče nikoli posijati preko tega- strašnega plota. Morda je od vsega, kar trpimo, še najhujše ta strašen občutek, da smo s plotom oddeljeni od Vas tam v Jugoslaviji. Kdor tega občutka ni nikoli sam okusil, ta si ga ne more predstavljati, temu ga je nemogoče opisati. Tak občutek morajo imeti le še
kaznjenci v dosmrtni ječi. Poleg tega občutka pa je najhojše ono hrepeneče ugibanje, kaj in kako je tam onkraj plota, izven ječe, tam kjer vi prosto dihate in prosto lahko izpovedujete svoje jugoslovensko prepričanje. Sicer čitamo v naših listih v »Edinosti* in v „Goriški Straži*, ki se dan za dnem bolj širijo, o marsičem, kako se pri vas dogaja, toda pri tem imamo vedno ob« čutek, da je vse to le drobec, da onega resničnega, kar se pri vas dogaja, naši listi ne poročajo.
Prve čase smo dobivali naše liste še tu in tam; prinesel jih je na skrivoma kdo, ki se je vrnil od vas; sedaj pa se to le redkokdaj zgodi in Če se zgodi, je za cel kraj, kamor list pride — velika posebnost, pravi praznik. Cita ga cela vas in čeprav je tudi mesec dni star. Ravno radi tega pa, ker dobimo le redkokdaj kak poedin list, si ne moremo ustvariti o vašem življenju prave sodbe. To je vzrok, da se potem često jezimo na vašo politiko in na vaše razmere. Mi, ki smo v ječi in ki se še v trpljenju ne lasamo med seboj, mi ne moremo razumeti, kak«1 da ste si vedno v laseh vi, ko ste ven*1 dar v svobodi in imate vse predpogoje^ da bi se te svobode lahko samo veselili! ter bili srečni. Je pač tako, da niti' Človek kot poedinec, niti narod kot tak,1 ni nikoli srečen, nikoli zadovoljen in najbrže bi bili tudi mi istotaki, kakor ste vi, čejbi bili z vami vred svoboda« in združeni.
Sicer pa se je pri nas po »spora* zumu“ v Rapallu mnogo spremenilo/ Do tega .sporazuma* smo bili namrefi skoro vsi še trdno prepričani, da bomo končno odrešeni. Zato pa nas je pr vit
1 .'."-.I.......... "	i	imuiiil
ki je v zvezi s pomanjkljivo reglementacijo. Kakor že poprej rečeno, je vpeljava enega ali drugega sistemo odvisna tudi od krajevnih razmer. V Mariboru se je z odpravo javnih hiš, kakor razvidno, dosegel ravno nasproten uspeh, kar je umevno pri današnji poziciji Maribora, kot važnega obmejnega ' trgovskega mesta in železniškega križišča, kjer najbolj fluktuira prebivalstvo. Bolnica se je napolnila s spolno bolnimi moškimi in ženskami, koliko pa je drugih, ki se odtegnejo zdravniški kontroli in zdravljenju in vendarle nebrzdano dalje občujejo.
V svrho pobijanja te ljudske kuge, je nekako pred dvema mesecema izšla naredba ministrstva za narodno zdravje, ki je bila objavljena tudi v „Uradnem listu", da se ustanovijo v državi brezplačni ambulatorji za lečenje spolno bolnih oseb. — To je sicer precej hvalevredno, ostane pa vendar malenkostno, ako bi ostalo samo pri tem. Ravno pri tem vprašanju je najbolj potrebna velikopoteznost. — Pi irost slovenski narod je o tem predmetu še popolnoma nepoučen. Zato bo treba It mladino poučevati in upeljavati v spolno življenje in jim pokazati vse zle posledice spolnih bolezni, ker mislim, da bo ravno mladina za to najbolj dovzetna. Prirejajo se oai o kot %c4t^ jiekfil?^. Pwa^4
nja; umesten bi bil po možnosti nazorni nauk, vsaj po večjih krajih naj se dajeJ jo tozadevne kinematografske predstave itd. S tem se ne bo dosegel samo smo-j ter, ki gre za pobijanje spolnih boleznij temveč se bo obenem z vcepljenim strahom pred okuženjem dosegel tudi drugi smoter, namreč povišanje moralnega čuta in smisel za lepo ljubezensko razmerje, kar je najbrž bilo mišljeno doseči z naredbo deželne vlade gle^ de odprave tolerančnih hiš. To bi bila neka druga „sveta vojska".
Tudi v boju proti alkoholizmu se ravna s popolnoma pravilnega stališča, da je treba poučevati mlade, alkoholizmu še ne podvržene ljudi. Kdor trpi že na »deliriju tremens“, temu ni vefi pomoči. Ta je podvržen duševni in fi» žični pogubi, kakor spolno okužen Človek. Treba pa bo, če se hoče res doseči kak uspeh, vsesplošnega dela po vseh ljudskih vzgojiteljih; treba bo iz-* trebiti vsako ozkosrčnost, ki se je ravno v prejšnjih časih tako gojila. Treba bo sono Venere popolnoma razkriti; boginja Resnica se naj pokaže vsem, posebno pa mladini v njeni popolni nagoti.
Uspehe v tem pogledu bo gotovo mogoče'zaznamovati 2e v doglednem Času.	.	■	.
?est o meji nad Idrijo in Postojno tako potrla, kakor da bi vdaril med nas iz jasnega blisk. Hodili smo okrog kakor sence, drug drugemu si nismo upali pogledati v objokane oči. Potem je prišla doba preklinjanja. Preklinjali smo vse, Wilsona, Italijane, a pred vsem hidi vas, ki ste nas — prodali — tako smo si namreč mislili. Ko smo pa stvar globje preudarili, smo uvideli, da ste vi nedolžni in da res niste mogli storiti zaenkrat drugega, nego podpisati, kar so vam Giolittijevci predložili.
Ko je bilo tako končano prvo grenko občutje, pa smo se naenkrat prebudili iz dveletnih sanj in upov ter se udali v usodo; sicer pa jih je še danes veliko, ki Še vedno upajo v nekak čudež, ki nas bo odrešil in združil z vami. Drugi, ki ne verujemo v čudeže, pa smo vzeli položaj kot tak, kakršen je, ter pričeli graditi na njegovi podlagi novo življenje. Obujati smo začeli zaspala društva, ustanavljati nove in uspehi se že kažejo. Znova rastejo čitalnice, izobraževalna, pevska in druga društva, Sokol', Ciril-Metodove podružnice, planinska društva itd.
Z novim letom se je tudi naše. časopisje pomnožilo in razširilo, imamo svoj dnevnik »Edinost0 tridnevnik ^Goriško Stražo", literarno-družinski list »Mladiko*, ženski mesečnik »Jadranko*, »Učiteljski list", mladinski list »Mladi' rod* ter še par drugih, ki se ,lepo širijo. Dobili smo tudi še nekaj knjig in koledarjev, pričakujemo pa še nove.
Tako se budimo v novo življenje, tako stopamo v boj za našo narodnost, prepričani, da se italijanske sanje, da bi nas asimilirali, ne bodo nikoli uresničile.
Notranja in zunanja politika.
* Protič ni izstopil. „Tribuna“ poroča: Povodom neprestanih trditev vsega demokratskega tiska, ki ga podpira tudi drugo časopisje, da je Stoian Protič pisal Radiču pismo in da je izstopil iz radikalne stranke, ker se klub ni strinjal z njegovim mnenjem o politiki poslanca Radiča* je Stojan Protič izjavil našemu sotrudniku nastopno: Ta trditev je absolutno netočna. Jaz nisem pisal nikomur nobenega pisma in nisem izstopil iz stranke.
* Vprašanje beograjskega načelni-Ka. Kot kandidata za predsednika beograjske občine imenujejo bivšega inže-. nirja in delegata na mirovni konferenci v Parizu Avramoviča. Občinske volitve v Beogradu bi se imele vrniti sredi februarja. — Beograjska občinska uprava pa je zahtevala od ministrstva za notra-!nje posle, naj se rok za občinske volitve v Beogradu podaljša, dokler se ne doseže sporazum med obema glavnima •strankama, radikalci in demokrati.
* Vprašanje bosanske vlade. Vprašanje, kdo naj stopi na mesto predsednika bosanske vlade dr. Srškiča, še ni rešeno. Vse zadevne kombinacije bodo, kakor se dozdeva, ostale samo kombinacije. Mnogi so mnenja, da se to vprašanje dolgo časa ne bo moglo končnoveljavno rešiti ter da bo vsled tega gotovo poverjeno internimi-stično vodstvo predsedniških agend kakemu višjemu uradniku.
* SubotlSki župan v Osjeku. h Subotice je došel v Osjek narodni posl.in subo-tiški jupan dr. Franjo Sudarovič. Posvetoval se je s člani hrvatske zajednice o političnem položaju.* Posetil je tudi poldan«* Segviila ipcalo uro raago*,.
varjal ž njim o politični situaciji, nakar se je zvečer povrnil v Subotico.
* Opozicija v madžarski vladi. Kakor poroča »Uj Nemzedek*, so sestavili pred kratkim iz vlade izstopivši posla nci, med temi princ Windischgratz, novo krščansko opozicijonalno stranko.
* Francoske volitve v senat. Pri francoskih senatnih volitvah se je izvolilo 96 senatorjev. Dva izida volitev iz kolonij še nista znana. Mandati so se razdelili naslednje: 2 liberalca desničarja, 13 progresistov, 30 republikancev levičarjev, 43 radikalcev in radikalnih socijalistov in 8 republikancev socija-listov. Konservativni izgube 4, radikalci in radikalni socijalisti 9, liberalni republikanci pridobe 8 in socijalistični republikanci 5 sedežev. Liberalni desničarji in stranka progresistov so obdržali svoje mandate. Poljedeljski minister Ricard (departement Finisterre) je propadel.
* Kalifornlški senat odklonil zakon o naseljevanju Japoncevi Iz Washingtona javlja list: Kalifornišk‘i senat je z vsemi 28 glasovi odklonil sprejem zakona, po katerem pridobe Japonci dovoljenje pravice ameriškega državljanstva in naselitve.
Dnevna kronika.
— Tudi kulturen škandal. Te dni
so ukinile nekatere mesttle šole pouk. Baje sledijo tem še druge. Vzrok je pomanjkanje kuriva. Kako oskrbuje mesto* oziroma v to poverjeni nemški stavbni urad šole s kurivom, o tem bi se dalo povedati marsikaj zaminivega. Predvsem ni za nobeno šolo na razpolago trboveljskega premoga. Predrag je in biti mora za pisarne in gotove ljudi. Kaj šola in otroci in učitelji! Ti se morajo zadovoljiti z velenjskim premogom, ki je glede kalorij vreden sovrstnik ljubljanske šote, z ozirom na nesnago, prah in smrdljivost pa sploh idealno kurivo za — šolo. Končno pa tudi tega nimamo..Mestni stavbni urad lahko na grame preračuna, koliko premoga potrebuje ta in ta šola. Prejšnje čase so merodajni krogi gledali na to, da so bile šole v velikih počitnicah založene s potrebnim kurivom. Danes morejo voditelji prositi za vsak voz no-, sebej. Premoga je še za tri dni, pošljite i novega, sker zapremo kolibo 1 Pa pošljejo, ali pa tudi ne. Ce pride ymes štrajk, je stvar že kočljivejša. (Sicer pa v Velenju menda ni bilo štrajka.) Pri vsem tem je treba pomisliti, da trpi pouk tudi še na drugih nedostatkih. Kako nameščajo tu na najskrajnejši 'meji učiteljstvo, kako skrbe za reden pouk in za šolo sploh, o tem bi se dalo pisati mnogo in bo tudi treba. Vsi pametni ljudje bi morali vedeti, zakaj učiteljstvo pri najboljši volji ne more doseči tu na meji niti sence ciljev, ki si jih je postavilo ob prevratu.
— Sanatorij In stanovanjska beda. Prejeli smo: V časopisih smo čitali notico o ustanovitvi sanatorija v Mariboru, ki naj bi se otvoril v Maistrovi ulici št. 19. Kolikor nam je znano, je to privatna hiša, v kateri stanuje kakih osem družin. Za te družine bi moral sedanji lastni# preskrbeti druga stanovanja. Morebiti mu pojde pri tem stanovanjska komisija na roko; ali vprašanje je, kje so ta stanovanja in če so, zakaj se ne nakažejo ubogim strankam, ki trpe že celo večnost v vagonih, ali pa Čepijo v luknjah in vežah, nedostojnih za stanovanje ljudem. Akoje sanatorij iz javnih ozirov potreben, tedaj naj se zida zanj primerno poslopje, ne sme pa se množiti stanovanjske bede. Vlada, ki je baje dala tozadevno dovoljenje, se gotovo ni prav nič ozirala na izredne razmere, v katerih dandanes živimo. Zakaj so se v Ljubljani bogataše prisilili k zidanju hiš, a v Mariboru ne? Ce hočejo gospodje imeti sanatorij, naj si ga sezidajo, stanovanj ubogim družinam pa ne smejo odjedati.
—■ Sfidtnark vžigalice. Ob prevratu, ko nam je zmanjkajo drugih vžigalic,
smo se morali zadovoljiti, kar smo pač dobili. Zdaj imamo že svojih vžigalic dovolj. Toda, čim so se pojavile v Mariboru vžigalice „Družbe sv. Cirila in Metoda", so se pojavile tudi „Sudmar-kine“ vžigalice. Nemška predrznost gre že tako daleč, da jih ponujajo tudi že slovenskim odjemalcem. Revizija znanih nemško-nacijonalnih trgovin bi znala „Stidmarkovcem" vzeti veselje, v jugo-slovenskem Mariboru vsiljevati propagando za to protidržavno družbo.
— Selitev Avstro-Ogrske. Ker smo Jugosloveni dobri ljudje in imamo dovolj stanovanj, smo nad tri leta trpeli, da so bivši avstro-ogrski oficirji, ki so po prevratu postali tuji državljani, pustili svoje pohištvo shranjeno še pri nas. Morda so tudi pričakovali, da pride še čas, ko se ne bo treba seliti, vsaj ne preko državne maje. Se-le zdaj so prišli do prepričanja, da je za enkrat bolje, če tudi svoje pohištvo t»reselijo tja, kamor so se sami preselili. Te dni se je nabralo enajst vagonov, v torek po noči pa je pripeljal cel vlak teh selitev, med njimi nekaj voz tudi iz Ljubljane, Vrhnike in Celja, največ pa iz Hrvatske.
— Se ena avsfro-ogrska selitev.
Bivši avstro-ogrski oficirji — kakor poročamo na drugem mestu — te dni selijo iz naše države svoje pohištvo. Imamo pa posebno v Sloveniji toliko bivših avstro-ogrskih ofičTrjev, ki ne spadajo k nam ne po svoji domovinski pravici, najmanj pa svojem političnem prepričanju. Bi ne bilo dobro, če bi se tudi ti gospodje preselili za svojimi bivšimi tovariši ? V Mariboru smo imeli pred kratkim že dvojno ljudsko štetje. Ce je to štetje res preštelo vse ljudi, ' se je moralo ugotoviti, da je med njimi lepo število bivših oficirjev, ki niso prav ničesar izgubili v Mariboru. Razume se, da tu sem ne štejemo onih pošteno mislečih mož, ki ne morejo za to, da. so bili svojčas avstro - ogrski oficirji, ker končno avstro-ogrski smo bili vsi ih je na večja bud lost ali pa. zlobnost, komu očitati, češ, ta je bil avstro-ogrski vojak, uradnik itd. Ne mislimo pri tem tudi na one starejše bivše oficirje, ki so bili že svojčas tu sem pristojni in so veseli, da jih pri miru pustimo. Pač pa zahtevamo odločno, da se Maribor takoj očisti vse ti-te avstro-ogrske svoičas uniformirane gosnode, ki so tu ostali ali ki se še le zdaj naseljujejo semkaj z gotovimi načrti in nameni, pa tudi tistih, ki bi lahko svoj pokoj vživali v svoji domovinski občini, rte pa da nam v Mariboru zasedajo stanovanja, ki jih niti za aktivne naše oficirje, naše uradmke in* druge naše delavne 1 udi nimamo. Maribor za enkrat še pe more in ne sme biti »Pensionisten-stadt* za vse, ki v Mariboru nimajo ničesar onraviti.
— Promet na naših progah se
vrši neovirano še dalje, kakor doslej. Železnica je še dovolj založena e premogom.
— Seznam narodnih trgovin in obrti: ,,Slovensko trgovsko in obrtno društvo v Mariboru" izda prihodnje dni seznam v obliki žepnega koledarja. V tej knjižici se bode razven koledarja, kolekovne lestvice in poštnih določb, razpredelil tudi seznam vseh do danes se v Mariboru nahajajočih narodnih podjetij. Te koledarje se bo razširilo med naše ljudi v velikem številu. V to svrho se vsa narodna podjetja opozarjajo, da se morajo vpisati do najkasneje 20. t. m. v za to na razpolago ležeče pole pri sledečih tvrdkah: Cirilova tiskarna, Koroška cesta; I. N. Šoštarič, Gosposka nlica; V. Weixl, Glavni trg; Franjo Majer, Glavni trg; ..Balkan"; I. Novak, brivec; Pinter, Lenart, ter Vabič in Resnik, Aleksandrova cesta. — Kadar se bo seznam izdal, bode društvo pri vsakem pobralo za vpis 40 kron. — Kdor bi objavo opustil, si je sam kriv, da ne bo v seznamu in tudi društvo za to ne prevzame nikake odgovornosti.
— Od mariborskega dopisnega urada smo prejeli sledeči dopis: Cenjeno uredništvo! K notici, objavljeni v Vašem cenj. listu od 12. t. m., naslovljeni »najnovejše vesti LDU“, blagovolite sprejeti nastopno pojasnilo: LDU prejema svoje vesti — razen lastnih pokrajinskih — od Novinskega ureda v Zpgrebu, odroma i? Beograda. Takp ig
tudi vest o nevarnosti konkurence ameri-kanskih poljedelskih pridelkov prejel od zagrebškega Novinskega ureda. Neznano pa je, odkod je ta urad zajel svojo vest. Sprejeto gradivo oddaja LDU nemudoma svoji mariborski podružnici. Ako gre torej komu »čast na takem poročanju*, je ne more biti deležen LDU, ki je v danem slučaju prevzel le vlogo posredovalca prejete vesti, ampak je krivda le na neenotni organizaciji Dopisnih uradov v naši kraljevini. V tem dejstvu tičijo vse zapreke dobri poročevalni službi.
— Naša severna meja. Pogajanja slede mejne črte med Sv. Duhom iu Muro so se med našo in avstrijsko delegacijo razmejitvene komisije v zadnjem času nadaljevala in so ugodno napredovala. V načelu je sporazum že dosežen in se vrše sedaj podrobna pogajanja le glede meje zapadno od Sv^ Jurija na Pesnici. Med obema delegacijama se je dosegel sporazum tudi glede delne revizije mejne črte pri Sv. Duhu. V smislu te revizije pripade nam en del občine Veliki Boč, vendar pa zahtevajo Nemci kot kompenzacijo za to koncesijo, da’se potegne mejna črta v občinah Slatina, Slatinski dol in Špičnik nekoliko bolj proti jugu, oziroma vzhodu. Severne, oziroma zapadne dele teh občin zahtevajo Avstrijci zase. Vse kaže, da se bo dogovor na tej črti\ kmalu dosegel. Glede razvodnice na črti Sv. Lovrenc—Sv. Duh iz Pariza še ni dospela odločitev konference veleposlanikov, kateri je bilo vprašanje predloženo v rešitev, t- Ko dovrši razmejitvena komisija svoje delo na črti proti Štajerski, prične s svojim delom na za-padu pri točki, kjer meji naša kraljevina na Italijo in Nemško Avstrijo ter bo določila ondotne državne meje. Razgovori glede te meje so se že pričeli, vendar pa povsem neobvezno, ker iz:; Pariza niso došla v tem pogledu še nikakršna navodila.
— Vsi rezervni in čmovojnlški oficirji in vojaški uradniki iz bivše austro-ogrske in bolgarske armade, kateri so naši, državljani in kateri do sedaj še niso prosili za sprejem v skupno vojsko kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, se Doživljajo, da vložijo njihove tozadevne prošnje najpozneje do 1. februarja 1921 pri najbližnji pu« kovski okrožni komandi, katera da v zadevi tudi vsa potrebna pojasnila.
— Obrtnozadružno nadzornlštvo. Urad za pospeševanje obrti, ekspozitura v Celju. Ta urad je začel poslovati in se nastanil začasno v Prešernovi ulici št. 3, kamor naj se obrtriištvo in zadruge v slučaju potrebe oglašajo.
— Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani proda svoje posestvo v Pobrežju pri Mariboru vi. št. 105 kat. obč. Pobrežje obstoječe iz zemljišča. 2 hišic in gospodarskih poslopij. Ponudbe je poslati na vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda* v Ljubljani do 31. jan. 1921.
— Olepševalno društvo za mesto Maribor poroča o izvanrednom zanimanju za njegovo prireditev dne 15. januarja 1921 v Gotzovih dvoranah. Trgovci so brez izjeme obljubili svoje sodelovanje ter prevzeli tudi razne šotore. Posebno lep šotor in bogato opre* mljen bo jedilni šotor bratov Tavčar, potem več vinskih šotorov pod vodstvom raznih strokovnjakov, šotor za pecivo pod vodstvom dam Kocijančič, Tončič itd. itd. Noben prijatelj društva ne sme na tej največji plesni zabavi letošnjega predpusta manjkati. Obleka naj bo promenadna. Udeležbo so nam že javili mili nam gostje iz Gornje Radgone in Ptuja ter Slovenske Bistrice. <
— Dame In gospodje, ki imajo narodne noše, naj se blagovolijo tekom prihodnjih dni zglasiti v trgovini gg. Pinter & Lenard na Aleksandrovi cesti radi razgovora za planinski ples.
— Trgovski venček priredi Slov. trgov, m obrt. društvo v Mariboru dne 29. t. m. * v veliki dvorani Oficirskega doma, na kar se že sedaj opozarja cenj-občinstvo. Trgov, ih obrt. društvo je že pridno na delu, da bode ta priredite^ ravno tako sijajno izpadla kot prejšnfl leta. Vabila se bodo razposlala v ori* hodaiib dn^h.	*
— Priava orožja, ttiuniclje Itd. Z
ozirom na naredbo celokupnega ministrstva z dne 29. decembra, ki se je tudi v Mariboru objavila potom novln in je bila plakatirana 8. januarja, se odreja v smislu točke 4. imenovane na-redbe, da morajo posestniki orožja vseh vrst, municije in eksplozivnih snovi vseh vrst prijaviti tekom osmih dni po raz-glašenju pismeno in z natančno navedbo sistema, števila oziroma množine policijskemu komisarijatu. Kdor bi to prijavo opustil namenoma 'ali iz kateregakoli nedostatnega razloga, se kaznuje z zaporom do treh mesecev. — Policijski komisarijat Maribor.
— „Slovanska čitalnica v Mariboru". Prva seja novega odbora čitalnice se vrši danes v četrtek ob 18. uri v društvenih prostorih v Narodnem domu.
— Na deški I. in pomožni šoli počne zopet redni pouk 14. t. m,
__ Morilec Eferl pobegnil. Eferl, k' je v Spodnji Sv. Kungoti ustrelil1 M. Sorijevo, je pobegnil v Nemško j Avstrijo. Pred pobegom je*Eferl zagro-, 2il, da bo še štiri mu sovražne osebe J postrelil in se je pri teh grožnjah pote-' pal onrog z drugo puško. Čudno je, da ga ni nihče prijel in da so ga pustili preko me;e.	[
— II. obrtniški ples v celjskem Narodnem doma dne l. svečana bode1 zopet neka* izvanredr\ega. Priprave so v polnem teku, posebno dame delujejo \ marljivo in še premišljujejo, na kak na-j
bi udeležnikom pripravile kar najprijetnejših presenečeni. Velika dvorana bo ta večer, kalcof čujemo, pravi paradiž.! Cvt tlični korzo pa naravnost čaroben.1 Prihodnje dni se bodo razpošiliala vabila. Da se ne spreg edajo prijatelji obrt-; nišlva, ki bi se zabave jadi udeležili, j svetujemo že sedaj, da so vabila ra po- 1 samezne zunanje kraje zasigurajo s pri-| ]avo števila udeležencev pri Občesloven-skem obrtnem društvu ,v Celju. Pripravljalni odbor se je postavil na stališče,1 da nudi za male izdalke kar največ za- j bave; zaradi tega ie vstopnina izvan- ' redno nizka in bodo tudi cene okrepčilom normalne.
—Obrtno društvo na Vranskem
se snuje in je sk ican ustanovni občni zbor za nedeljo dne 16. januarja popoldne ob 14. uri’. Obrtniki vranskega okraja, pridite na zborovame v polnem številu. Kaj pa drugi sodni okraji? Zelo mnogo jih je še brez obrtnega društva.
— Brezposelnost v Angliji. Po brezžičnem brzojavu iz Londona se brezposelnost rapidno širi. Sedaj znaša’ število delavcev, ki so bili odpuščeni <2 službe, že nad 750.000.
— Jean Baucher umrl. V pon-, deljek je sredi med kampanjo, ki jo je bil vprizoril v korist Bolgarom, umrli Jean Baucher, balkanski korespondent! »Times8-a. Bil je osebni prijatelj carja! ferdinanda. 30 let je -poročal angleški javnosti o Bolgariji. Na svojo izrazito Željo bo Baucher pokopan v bolgarskem •nonastiru Rilu v mestu Rodope.
Volitev industrijske zbornice. Volitve članov v industrijsko zbornico* v beogradu so končane. Glasovalo se je k}-,so se oddajali v zalepnicah. Od 80 vohlcev jih je glasovalo 62. Poteg starih članov so bili izvoljeni v zbornico se štirje novi elani.
Beograjski vseučilišč profesorji za pok. Denisa. Beograjski vseučiliški profesorji prirede svečano Sejo v spomin na velikega prijatelja Našega naroda, pok-, profesorja na Sor-bonni, Ernesta Denisa.
.	—	Poroka na italijanskem dvoru.
v soboto dopoldne se je vršila nal Eradu Aglie Piemont poroka princezinje J °one Savojske z bavarskim princem ■ ^onradom. Ceremoniji so prisostvovali '{ralj, kraljica, kraljičina mati, vsi člani ^vojske kraljevske hiše, kakor tudi ‘arši in sorodniki princa Konrada. '
Aleksandrova cesta 18, perica. Lisenz Ivan, Splavarska ulica 3, krojač. Pirnat Josip, Vojašniška ulica 11, kotlar. Tomašič Svetozara, Pod mostom 22, branjarija. Kokol Edvsrd, Tattenbachova ulica 18, sejmar. Fabjančič Dominik, Jurčičeva ulica 5, krojač. Peretič Edvard, Vetrinjska ulica 4, krojač. Winder Alojzij, Meljska cesta 87, trgovina z lesom-Heller Hubert, Vetrinjska ulica 20) vrvar. Tvrdka Hofman Geza in drug, Mlinska ulica 2, trgovina z lečilnimi rastlinami. Tvrdka mesna družba, Jurčičeva ulica 8, trgovina z mesom in mesnatimi izdelki. Ankerst Jernej, Gregorčičeva ulica 12, trgovina z manufaktur-nim, kolonijalnim in špecerijskim blagom. F?8wald Mariia, Trg svobode 1, izdelovanje oblek. Pučko Feliks, Aleksandrova cesta 31, trgovina z mešanim blagom. Eksport družba Matija Suppariz in Co., Cvetlična ulica 18, Uložitev živil za tuje stranke v hladilnici. Pirc Jernej, Aleksandrova cesta 30, brivec. Kahn Rikard, Cankarjeva ulica 30, trgovina z mešanim blagom. Fortič Ivan, Tržaška cesta 1, prodaja strojnih in elektrotehničnih pred-, metov. Tvrdka »Merkur*, Cankarjeva' ulica 1, trgovina na debelo z manufak-i turnim galanterijskem blagom itd. Zinka Frančiška, Wildenrainerjeva ulica 8, modistinjg. Pucelj Ljudevit, Jezdarska ulica o, dimnikar. Sekula Josip, Glavni] trg 17, trgovina z čevlji <n čevljarskimi j potrebščinami. Poš Anton, Krčevina 112, j trgovina z manufakturnim blagom na drobno. Lindtner Leo, Aleksandrova cesta 32, trgovina z delikatesami. Rakuš Rudolf, Mlinska ulica 39, čevljar. Rola Karl, Pristaniška ulica 7, čevljar. Kovačič Ivan, Koroška cesta. 10, steklar. Glumač’ Ladislav, Dravska ulica 2, kotlar. Erle1 Berta, Sodna ulica 25, glasbenica. Tvrdka ,1. Mohorko”, Slovenska ulica 8, trgovina z rudninskimi olji itd. Versel Franc, Tržaška cesta 24, ppdkovač. Mo- ., ravec Josip, Gregorčičeva ulica, trgovina z^ gumijevimi izdelki. Ankerst Jernej, Gregorčičeva ulica 12, trgovina z lesom.
številko smo poslali nekaterim bratom na ogled in ako je ne vrnejo, smatramo, da se naroče na list
Slovan, narodno p edaSišče.
Repertoire bodočih dni:
V sredo 12.: „Heda Gabler*. Ab. A—16. Vfietrtok 13.: „V vod.ijakrt1', „Lepa Gulatea".
Ab. R-16.
V petek 14.: Zaprto
V soboto 15.: ..Mrak". Ab. A-J-17.
r* Seznam v mesecn deccmbru ‘»^0 v Mariboru izdanih obrtnih Pravic. Podgoršek Janko, Vetrinjska nca 14, špedicija. Hribar Berta, Razla-u Va. u'jca 21, izdelovanje belega perila.
ormčmk Josip, Grajski trg, trgovina Ivn1”61sfn,tn.blagom na drobno. Kovačič n* Koroška cesta 10, trgovina a ste-w>sodo itd. Florjan Hermjpa,
Sokolstvo,
o Za Sokolski dom v Mariboru je
daroval br. Filip Gantar, natakar v kavarni Central znesek po 100 kron. Vrlemu bratu, ki sč ob vsaki priliki spominja sokolstva z vzgledno požrtvovalnostjo, izreka odbor bratsko zahvalo!
o Sokol v Čakovcu priredi v soboto 15. januarja v prostorih Jugoslovenske Čitalnice s pričetkom ob 20. uri zvečer javno telovadbo, pri kateri nastopijo člani, članice in naraščaj. Po telovadbi ples. Sokol v Čakovcu je eno najmarlji-veiših društev v Mariborski sokolski župi in želeti je, da sosednja društva čim številnejše posetijo to sokolsko prireditev.
o Sokolski Glasnik — glasilo Jugo-slovenskega Sokolskega Saveza. • — Ravnokar je izšla prva številka tega sokolskega glasila, ki stopa s tem v tretje leto. Vsebina je'sledeča: 3. Pozdrav vsem bratom in sestram. 2. Savez češko-slovaškog; južnoslovenskog Sokolstva. 3. O konačnem uredjenju Sokolstva. 4. Poročila starešinstva Saveza. 5. Poročila posameznih žup. 6. Iz uprav‘e. Poživljamo vse brate in sestre, da obnove takoj naročnino ozir. se naroče na list, ki je prepotreben za vsakega Sokola, ki hoče biti informiran o stanju naše organizacije. Mnogo bratov in sester pogrešamo Se med naročniki. Opozarjamo zlasti na to, da ima ta letnik tehnično prilogo, ki jo urejuje br. dr. V. Murnik in ki začne redno izhajati $ 1. marcem, ker izidejo v januarju in februarju proste vaje članstva in ,članic za leto 1921. Sokolski Glasnik se naroča pri upravništvu v Zagrebu, Senoina ulica 17, 2. nadstr., ali pa pri Jugoslo-venskem Sokolskem Savezu v Ljubljani, Narodni dom ter stane letno 50 K, 6 .tehnično nriloeo 70 K. Prvo- in drtjero.
Kultura in umebiost.
4- Zrnje. Izšla je enajsta številka ter prinaša: Dementij: „V Bolečini" (pesem); Franjo Roš: „V molku" (pesem); Dr. Lj. Pivko: „Dr3matično pesništvo"; Ignotus: K Cankarjevemu „Pohujšanju v dolini šentflorjanski"; P.: Anton Linhart in njegova ,.Zupanova Micka"; Prof. Franc Tooič: Viljem Blodek, komponist opere ,,V studencu"; Suppč Fr., komponist opere „Lepa Galatea"; Drobiž.
-1- Šport. Izšla je 2. številka ter prinaša: Vpliv zimskega športa na človeka. — Sestlnevna dirka s kolesi. — Rud. Badjura: Navodila za sestavljanje vremenskih poročil iz Zimskošportnih postojank. — Rud. Badjura: Smuška terminologija. (Konec.) — Radovan Sepec: Snort v Mariboru. Razne drobne vesti. Poleg tega krasi to številko osem jako lepih slik. „Sport* je najboljši jugoslo-venski spottni strokovni list. Izhaja tedensko ter stane četrtletno 56 K. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Narodni dom.
Najnovejša poročila.
Čiščenje političnega položaja v Beogradu.
Beograd, 12. jan. Politični položaj se e prihodom poslancev z božičnih počitnic pričenja jasniti. Pričakuje se, da bodo položili prisego tudi nekateri klubi, ki so to prvotno odklonili. Tako so izjavili tudi klerikalci, da bodo prisegli. Pogajanja z muslimani za vstop v vlado so se zaenkrat razbila, ker so muslimani hoteli iz sodelovanja v vladi kovati-preveč kapitala. Sodi pa se, da bodo zemljeradniki bclj skromni. Zemljeradniki so se sedaj odločili ter bodo sodelovali v vladi. Dobili bodo najbrže dra port« felja. Danes se vr§i prvi sestanek kon-stituante po praznikih, formelno pa se otvori s prestolnim govorom komaj jutri, v četrtek.
Rudarska stavka popolnoma končana
LDU Ljubljana, 12. jan. Po došlih poročilih iz vseh premogovnih revirjev j Trboveljske premrgokopne družbe je de-j lavstvo povsod nastopilo včeraj, odnosno | danes zjutraj delo. Stavka rudarjev Trb, družbe, ki se je pričela 17. decembra m. 1, je s tem končana.
Upor naših bratov v Romuni;!.
LDU Beograd, 11. jan. V nekaterih vaseh v Kiisuri je došlo do upora jugo-slovenskih Seljakov proti romunskim oblastem, ki plenijo med našim prebivalstvom. Dožlo je do oboroženega spopada ž jngoslovenskimi seljaki in romunsko vojsko.
Otok Krk zaseden po italijanskih regularnih retah.
DKU Opatija, 11, januarja. (Stefani.) Od legijonarjev izpraznjen otok Krk je bil zaseden po italijanskem vojaštvu. Danes se bode zasedel tudi Rab. Kakor se poroča, namerava D’A!immzio odpotovati v Italijo.
Antanta ne dovoli povratek Habsburžanov na prestol.
DKU Berolin, II. 'januarja. „Die Deutsche Allgemeine Zeitung* poroča iz Londona: V angleškem zunanjem uradu se doznava, da deluje Francija na skrajšanje termina do pariške konference, kjer se bo obravnavalo o finančni pomoči Avstrije. V drugem slučaju bode Avstrija radi obupa prisiljena, priklopiti se Nemčiji. Istočasno se poroča, d« _ bosJu	«$*<&<>_	iz-
javo, po kateri antanta ne dovoli pod nobenim pogojem povratek Habsburžanov na madžarski in avstrijski prestol.
Nadaljni potek grško-turške vojne,
DKU Rim, II. januarja. 9Agenc3 Stefani” javlja iz Carigrada z dne 10. januarja: Neprenehoma dospevajo novi ranjenci iz odseka Bruse in Bušaka*, v Smyrno. Odpor Turkov na tem ozemlju je vedno močnejši,t Grki so imeli le. nekaj uspehov pri Inogi. Tudi pri Maandera so napredovali Grki, ne da bi jim stavili Turki kak odpor. Po zadnjih vesteh so zasedli Grki Denizli, kamor so odšla nova grška ojačenja.
Upor proti sovjetnemu režimu na Ruskem.
DKU Pariz, 11. januarja. „Russ Union0 poroča iz Helsingforsa: Uporrp kmetje so imeli zapadno in severoza-padno Kijeva nove uspehe. Mnogo kmetov se je združilo z uporniki, ki imajo tudi topove in strojnice. Njihovo število se ceni na 26.000.
Muslimani se kujajo.
LDU Beograd, 11. januarja. Danes došlo v Beograd 10 poslancev jugo s! o« venske muslimanske organizacije. Kakor je izjavil ugleden član te organizacije, muslimani ne vstopijo v vlado.
Poslanci se vračajo.
LDU. Beograd, 11. jan. Narodni poslanci so se pričeli vračati z božičnih počitnic v Beograd. Predsednik konsti-tuante, dr. Rihar, je danes posetil ministrskega predsednika Pašiča ter se posvetoval z njim delj časa o političnem položaju.
Draškovič v Beograda.
LDU Beograd, 11. januarja. Minister za notranje stvari Milorad Draškovič se je povrnil v Beograd.
Regent v Beogradu.
LDU Beograd, 11. jan. Jutri dopoldne se vrne regent Aleksander iz Bosne v Beograd.
Ameriške čete zapuste ronsko ozemlje.
, DKU Berolin, 11. januarja. »Lo-kalanzeiger1 poroča iz Washingtona;: Ameriški senat je vprašal antanto, koliko' časa še namerava vporabljsli ameriške čete v renskem ozemlju. Antanta je od-; govorila, da se računa z odpoklicom-tekom najkrajšega časa.
Demisija francoskega poljed ’ ministra.
DKU Pariz, 11. januarja. (Havas). Uradno se poroča o demisiji poljedeljskega ministra Ricarda. Domneva se, da mu bo nasledoval državni tajnik za prebrano Theumyre.
Obsodba prvih vojnih zločfnceV, na Nemškem.
DKU Berolin, 11. jan. (VVolff.) Drugi kazenski senat državnega sodnega dvora,, ki se bavi z obsodbo takozvanih vojnih, zločincev, se je pečal danes s tremi prvimi slučaji. Obdolženi so bili trije bivši pijonirji v belgijsk. mestecu Edingen pri 'Lille, ki so svojega stanovanjskega gospodarja oropali, med tem ko so m« nastavili revolver na prsa. Sodišče jib je pripoznalo krivim ter jih obsodilo na 5, 1 in 2 leti ječe.
Kolera med begunci Wranglovc armade.
Moskva, 11. januaija. Med begunci Wranglove armade v Carigradu je izJ bruhnila kolera. Dosedaj j^bijo
Stran t\
JT A B O R*
Maribor, 13. januarja 1921.
(Gospodarstvo, trgovina.
| Živinski sejem v Mariboru. Na živinski sejem dne 11. jan. 1921 se je prignalo sledeče:	7 konjev,
4 krave, 119 volov, 240 krav, 16 telet,
I koza. Skupaj 386. Cene so bila za kg.žive teže sledeče: voli debeli 14’— do 15’—, voli srednji 12’50 do 14'—, 'voli suhi 11’— do 13’—, biki 11*— do 12'50, krave debele 10’— do 12'—, krave srednje 9'— do 11’—, krave suhe 8’— do 9’—, krave breje 12’— 'do 14’—, krave molzne 11’— do 13’—, krave za klobase 7’— do 9’—, teleta !l5’— kron. Sejem je bil prav Živahen, ker je bilo lepo vreme in od septembra meseca 1920 najbolj obiskan. Kupcev je bilo tudi veliko. Neki mariborski konzorcij je nakupil 40 govedi in s tem narekoval cene.
| Blago za nago državo. Naša trgovska agencija v Solunu poroča, da je dospelo 5 parnikov iz Liverpoola, Amsterdama in Hamburga z blagom za našo kraljevino.
< | Promet zavojev družbe za cspalne vozove. Med družbo za skalne vozove in našo že’ezniško upravo je1 'prišlo do sporazuma glede odprerrlja-nja malih zavojev za vlake te družbe. Za prevoz se bo plačalo 50°/0 več kakor za ročno prtljago. Družba pa jamči za blago in plača odškodnino. Blago se bo pošiljalo s Simpiom-ekspresom in bo vse manipulacije vršilo osebje družbe. Take zavoje bo odpošiljala tudi iz Beograda v Pariz In bo jo to svrho vsak teden en vagon na razpolago. Služba se bo pričela opravljati po 1. februarju.
| Iztneniava madžarskih nov-fanlc. Iz Budimpešte poroča roadž. doo. urad: K vestem o predstoječi Izmenjavi novčanic izjavlia finančni Imluister Hedediis: O tem ni n<kakega jgovora. jasno in gotovo sem že povedal, da bo znašal odbitek k večjem pet od sto. Ta odbitek ie potreben jradi vedno rastočih stroškov. V tem slučaju ni nikakega razloga, da bi kaj skrival. Položaj je sedaj tak, da so na razpolago državni bankovci po 5000, 1000 in 100 kron, med tem ko manjših bankovcev ni dobiti v zadostni množini. Popolnoma pa primanjkuje novčanic po 2 in 1 krono. Radi teh razlogov je skoraj gotovo, da se iz-[meniava ne bode izvršila pred mesecem majem.
| Francosko ameriška trgovina. Po verodostojnih vesteh je znašal francoski 'uvoz v Ameuko tekom
II mesecev leta 1920 skupno 154 mi lijonov dolarjev, napr’m 107 milijonov o prefečnem letu. Ameriški uvoz v Francijo je padel od Sl0 milijonov v letu 1919 na 688 milijonov v letu 1920,
| NemSko-belgijski trgovski stiki. Belgijski generalni konzulat v Hamburgu ia prejel od svoje vlade nalog, Ida prične z nemškimi brodarskimi 'društvi pogovore radi vs^osts^e paro-jbrodarstva z Antverpnom. Severno-nemški »Lloyd‘ bo otvoril novo paro-brodsko prog'' Hamburg—Aritvergen— >Iew-]ork z 30.000 fonsml brodskega prostora, to pa sedaj šemo za uvoz petroleja.
| Produkcija sladkorja na Poljskem v nevarnosti. Iz poljskih trgovskih krogov se doznava, da so vse tvornice sladkorja na Poljskem v kri-ličnem položaju, ker primanjkuje go-itovlne. Sladkor je monopoliziran ter ga edine\iada prodaja. Neznaten kre-
dif, ki ga prejmejo tvornice od vlade, niti od daleč ne zadostuje za kupovanje pese. Ker se proizvajalcem pese plačuje zelo nerodno, so ti zelo ogorčeni ter groze, da bodo prenehali z vsakim sajenjem tega predmeta. Koliko se dosedaj opaža, ni vlada podvzela nikakih korakov, da prepreči polom sladkornih tovarn.
Razno in humor.
Znameniti pisatelj o sedajnih povojnih razmerah v Evropi. Ra-
bindranath Tagore, svetozno znani indijski filozof in pesnik, se je izraz-1 o rriliki svojega bivanja v Parizu naslednje o posledicah vojne grozote: »Prišel sem iz Indije in bil mnenja, da najdem Evropo kot dolino solza, puščavo bede. Pri desetih millionih mrtvecev, ki so padli na bojišču in katerih kosti še niso strohnele, sem pričakoval, da v’dim Evropov žalni obleki, v kateri je izumrl ce’o smeh otrok. B I sem pa presenečen. Evropa ne Plaka. Obteko žalovama je strgala raz svojega telesa in oblekla škrlat in tenčico. Poz^bkeni so milijoni mrtvih, zakaj jih motit! v spanju Večnosti? Z gomil v vojni padlih mož trgajo in vu-vajo njihove žene cvetje, se lepotičiio z dragulji in dišavami in se udajajo veselemu, brezskrbnemu živlienju ... Deset milkonov na!!epš:h mož in mla-demčev je danes prah. A’i ni nobenega več med vami, ki bi zaklical tej nori masi: SiojI Kam drviš? ]e ta preostali rod res le izvržek, ki hlasta edino le po zabavi, veselju in pozablja, da je treba trdega dela, ako noče zdrkniti v nre^ad. Le rajal, ti nekdanja srečna Evropa, krog lastne rakve ples blaznega, smrt te že gleda s svojimi votlimi očmi . . .«
Kako žive nekateri — psi v Avstriji. Zadnja »Montags zeitung« prinaša naslednjo notfco, ki karaterizka bedo na Dunaru: V neki lekarni je zahteval neki gr-sood prašek za njegovega na glistah bolnega psička in vprašal, ali naj primeša ta mediksment k mleku. Aoofei-ar je cpomml, da je v nebo vpkoči luksus, psa krmiti z mlekom v času, ko dobe nežni in bolehni otrobi nakazano osminko ali četrtir.ko mleka dnevno in zaostanejo radi pomamkanja te najvažnejše redilne hrane v rasti in zapadejo zelo pogos-toma tuberkulozi Po nekaj dneh je prejel lekarnar pismo, v katerem je bilo med drugim: »Ko sem pusbl pred časnm napravit! pri vas prašek, ste bili tako nezaslišano predrzni, da ste se razburjali redi tega ker da!em svojemu psu mleko. Takrat sem bil rad! vaše predrznosti tako osupnjen, da vam msem mogel dati pravega odgovora, zato ga pa dobite sedal. Vi se vtikate v zadeve, ki vas čisto nič ne br gsjo; ste vi li tak dobrotnik človeštva? . . . M;slite da imate opraviti s tepcem? Tu ste se temeljito zmotili! Končno moram še povedati, da prejme moj pes dnevno pol iitro mleka in 15 dkg. govedine, pa ne zmrznjenega «11 konjskega mesa, temveč prrna po 150 K kg« Podois nečitljiv In brez naslova. Tisoče Dunajčanov obo ega spol?, bi si oblizal* vsth deset D<stov, ako bi pre eti vsaj enkrat tedensko to, s čemer pito ta člcvek svoiega psa dnevno. ]a, v n ži republiki imajo pač psi še najbolje, pravi k temu »IVJonlags-Zeitung«’
Glavni urednik: Radivoi Rehar.
Odgovorni urednik: Fran Voglar.
Pozor!
Pozor!
V soboto, dne 15. Januarja 1921 priredi gostilna „Prl starem kolodvoru", Tvorniška cesta st. 30
S3S® družinski “SSB
s pojedino jetrnih klobas in krofov.
Za obilen obisk se toplo priporoča
Terezija Čols.lk, gostilničarka.
37
Ivo! Pridi nazaj!
Vse naj bo pozabljeno! Gospoda se več ne jezi na te, odkar rabim za čevlje pravo terpentinovo liščilo „ErcSalc(. dl	Milka,
m
„Ac9riia“
carinsko špediciisko poduzeče
.	Fivljakovič i drug	^
dosedaj v	C a f o v i u 1 i c i 5t. 2 je preselilo	svojo
L ■«	pisarno v	904	3—3	b-d
n Aleksandrovo cesto 25, I. ndstr. h
(Hotel „Stadt Wien“).	H
Maribor, dne 16. decembra 1920.
2—3 sobe
pripravne za pisarno, na dobro obiskanem kraju, v bližini glavnega kolodvora, se iščejo takoj proti odškodnini. — Prijazne ponudbe na
Skladišno i otpremničko društvo Maribor
Aleksandrova cesta št. 85.	39	3—1
©MCo)R>)
Hlotorjezaistosmerni toh
(Gleichstrom)
14 H P, 3 H P, 1 HPz napuščaji (Anlass), ter motosr na p!šn prod3
Mariborska tiskarna d. d.
Jurčičeva ulica 4.
Mala ozna^la;
Kuharico, ki zna samostojno in dobro kuhati ter pomaga pri drugih hišnih opravilih, išče nujno majhna odlična družina v Zagrebu. Predstaviti se: Skladišno i otpremničko društvo. Maribor. Aleksandrova c. 35.	40	2-1
Proda se takoH pohištva
radi selitve. Gregorčičeva ulica 24-ii.	35
Kleparji!
Vse kleparske stroje in orodja ima stalno v zalogi zastopstvo tvrdke Erdmann St Kircheis, Aue:
It Karlo Okretič i (Srni
Zagreb, Hatzova ul. 25
Strugalnice, vrtalnice, brusilnioe, žage za pločevino, gladilnlce itd.
ijžjj jsl	ia)^
Olpremeti isred
drž. željeznlca SHS 9*1 2—2
EMS1 EICHHORN Zagreb, Osijek, Brod, Bos. Brod
Špedicije, svake vrsfi uskladlštenje, ocarinjenje, preselenja vlastitim pokučtvenlm kollmal i t. d. Utemeljeno 1879. Brzojavi: Eichhorn.
Podpirajte domačo obrtII,
Stavbeno in umetno ključavničarstvo
Franjo Kumerc
MARIBOR Pod mostom MARIBOR
Prevzema vsa v njegovo stroko spadajoča dela, kakor tudi popravo vseh poljedeljskih strojev, mlatilnic Ud.	705	*
Postrežba točna! Cene solidne 1
Podpirajte domačo obrti!
samostojen, zmožen sestaviti bilanco, slovenske in nemške korespondence, se takoj sprejme. Ponudbe pod »Adria« na upravo tega lista. 32 3—5
Svoji k svojim!
Konforistinja
zmožna slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, strojepisja in stenografije, se -takoj sprejme. 33 4-2
G.Hoffmann in drug
Maribor, Maistrova ul. 17-1.
Pohištvo
po tvorniških cenah, kakor spalne sobe iz mehkega in trdega lesa, kuhinje, pisalne mize in razno drugo pohištvo se dobi v zalogi tvornice po-hištva-P.Hoehnegger in drogovi, Koroška cesta 46—53. 30 5-3
Trgovski lokal
s skladiščem v središču mesta, s prevzetjem usnja (even-tuelno brez usnja) in invsn* tarlem se takoj odda. Pojasnila se dobe v Dravski ulid št. JO, trgovina usnja. 35 3-1
Centrala v LJUBLJANI. - Podružnice: SPLIT, CELOVEC, SARAJEVO, TRST, GORICA, CE- ^ LJE, BOROVLJE, PTUJ, BREŽICE.
Ljubljanska kreditna banka
Podružnica v Mariboru	Delniška	glavnica	in	rezerve	95,000*000’—
Obrestuje Vloge najugodneje. Daje vsakovrstne kredite. Izvršuje najkulantneje vse bančne transakcije.
tedaj«.: Tiskovna zadruaMJaribor^-- liste; AUribarak* tiskarna 4. 4*