Hatolišk cerkven list.
Tečaj XIII.
V Ljubljani 22. listopada 1860.
lAsi 24.
Biser in obfaeito tieri&iea•
Pismo sv. Hilarija P o a t i e r s k i g a do njegove
hčere * J.
Hilarij pošlje svoji hčeri Abri pozdravljenje v Gospodu. Prejel sim tvoje pismo, iz kteriga povzamem, de si nedoučakana srečniga trenutka me zopet viditi, iu tega sim globoko prepričali, ker tudi jest dobro vem, kako zaželen« je pričujočuost njega, kogar kdo resnično ljubi. \e misli pa, de ko siin deleč od tebe, nc mislim na tvojo srečo; še le goreče želim, de bi ti prav srečno in prav sveto življenje imela.
Zvedil sim bil novico, de je mladeneč, ki ima v posesti biser i ki oblačilo neprecenljivo vrednosti, in de kogar bi doletela imenitna sreča, oboje od njega dobiti, bi vse bolj obogatel in se osrečil vse bolj, kakor ko bi bil lastnik vsih človeških bogastev. To zaslišavši, sim se precej podal na pot, po obilno dolgim in trudnim popotvanji mi jc bilo dano pred njegovo obličje priti, ali de sim ga le vidil, sim se v nesvesti na zemljo vergel; zakaj, de ti resnico povem, bil je pred menoj mladeneč take in tolike lepote in častitljivosti. de zmed vsih ljudi nc najdem tako serčniga in pogumniga, ki bi se mu mogel vstrič postaviti. .\le v tem stanu vidivši, ukaže vprašati, kaj de hočem; in jest mu odkrito odgovorim, de so mi veliko pravili od njegoviga bi se rje in od njegoviga oblačila, iu ker imam edino hčer, ki jo priserčno ljubim, sim to pot storil prav nalaš iz tega namena, de bi zanjo pridobil ta biser iu to oblačilo. Na vso moč sim se jokal in ječe iu zdihovaje sim noč in dan prosil. de naj se da giniti k usmiljenju do mene iu naj usliši mojo prošnjo.
Poslednjič je on te-le kratke besede spregovoril (zakaj ta mladeneč je silno dober, še celo ui ga boljšiga od njega): Poznaš-li ti ta biser in to oblačilo? In jest mu rečem: Veliko lepiga so mi pravili od le-uniga iu od le-tega. in vse sim do čistiga in do živiga verjel; tudi vem. de bi bil popolnama srečin, kogar bi zadela dobrota, de bi ji imel. Mladeneč nato zapove svojim služabuikam, naj
•) Sv. Hilarij, od neverskih staršev rojen, je bil od Bega na pot resnice zavernjen. ker je po resnici hrepenel, kakor sam pripoveduje. ko še ni bil škof, je bil v zakonskim stanu in je imel več otrok. V svojim pregnanstvu je slišal. de se hoče njegova liri omožiti; on pa bi bd rad. de bi bila vedno čista devica ostala. Keprenehan a je torej molil, de bi ji lo milost od Boga sprosil. in pisal ji je ginljivo neslednje pismo, v kterim ji je x gorečimi besedami razložil visoko visoko iiiivrnlnosi deviške čistosti in ji pokazal veliko plačilo, ki ga je Jezus obljubil svojim ljubljenim nevestam. Hci je poslušala svet gvojiga očeta in umerla je ko svetnica vpriči svojiga očeta o njegovi povernitvi iz pregnanstva. Nekteri dvomijo. če je to pismo res sv. Hilarij pisal, to.le žc v 6. stoletji pripoveduje pisavec Kortunat, de ob njegovih časih je bil izvirni list kakor biser hranjen v Poiticrski (poatierskij cerkvi, kjer je sv. Hilarij škof bil; torej so dvomi prazni.
mi te prečudni reči pokažejo, kar sc je tudi precej zgodilo. Vidil sim narprej oblačilo: o hčerka! vidil sini, česar moje besede ne morejo i/.rcči. Vsaka tudi nar prelepšj /idana roba, ako se primeri z njegovo lepoto, je le bodeč hodnik. Sam sneg, ako se njegovi belini vstrič postavi, je viditi kakor temen. Tudi zlato, ako sc mu nasproti dene, jc viditi svinčene barve. Ob kratkim rečem: nobena reč se mu ne more enačiti. Potem sim se ozcrl ua biser, in kar na zemljo sim padel; njegovo presvillo sijauje tako v oči zabliši. de jih nihče lic more vanj imeti vperlih; zakaj vse lepotijc na nebu. na zemlji, na morji niso nič proti opan-Ijivi lepoti tega bisera.
Iii ko sim bil tako stermeč in sklonjen. mi nekdo pričujočih nesleduje besede reče: Vidim, de si ti zares dober iu skerbeti oče. in de boš unči zmiraj veči želje, priti v posestvo tega bisera in te obleke, ti bom še razodel, koliko dobroto, priti in korist vsaktero v sebi ima. Pcrvič. obleke nikoli molj ne je. dolga noša ne umaže. terpež ne prehudi, nesreča m* vzame: temuč ostane zmiraj taka. kakoršua jc. H i s v r pu ima to moč. de se ne stara, ne zboli in nc umerje, kdor koli ga nosi; v tem biseru namreč ni nič, kar bi moglo telesu škodovati, mu zdravje zapraviti ali snii-rt nakopati, ko sim bil vse lo previdil, sc mi jc zmiraj veči in silno hrepenenje v nemalo, dc bi pridobil biser iu obleko, vnovič se veržem pred mladenča in začnem ga z nar bolj živimi prošnjami nadlegovati in klicati: O sveti Gospod, skaži mi dobroto, ki te prosim, imej usmiljenje, ki te iiadlegovam; ako mi ne daš tega bisera iu te obleke, ostanem za vselej čisto nesrečin človek. in le pregotovo previdiin, dc se mi bo moja šc živa hči zgubila. Ile ta biser iu to obleko dobim, sim pripravljen hoditi na romanje do potdedujiga zdihljcja moj iga življenja, in če jc trebi, tudi svoje življenje dali. Ti veš, o Gospod, de moja navada ni lagati.
Kadar je mladeneč te besede slišal, mi reče vstati iu tako le spregovori: Tvoje prošnje iu solze so me giuile, iu dobro je za-te, de si veroval; iu ker si mi rekel, de si pripravljen tudi življenje dati, ti nisim nasproti, de bi te ne uslišal, ali poprej ti moram tudi svojo voljo sc povedati. Obleka, ki ti jo imam odmciijcuo, je take last-nije, de je ne more imeti, kdor bi totel drugo pisano, ali zidano, ali z zlatarn vdelano nositi; temveč moj namen ;e. šp dati le samo tistima, kteri je zadovljin se oblačiti prav v priproste oblačila natorne barve iu nizke cene. Biser pa ima v sebi to posebno, de ga ne more imeti, kdor ima žc drugi biser, ker vsi drugi biserji so z zemlje, iz morja; v tem ko je pa moj, kakor sain vidiš, silo svitel. neprecenljiv. ucbešk: torej se ne more med druge mešati. Vse. kar koli je mojiga, nima nič občiuskiga s tem. kar je ljudskiga; zakaj kdor je v posestvu mojiga bisera in moje obleke, je vedno v nar boljšim zdravji, njegovo obličje se z leti ne stara. in smert nima oblasti čez-tij. Po tolikih tvojih pregorečih prošnjah sim res nagnjen te uslišati; ven-
der pa nc moraš poprej ti nam prepričati, če ae bo tvoja hči hotla tem pogodbam podvreči, ali ne? Ako se ona z dobro in prosto voljo odpove pisanim in z /Jatam olišpanim oblekam, in ako ob enim obudi večno zamerzo zoper vse druge bisere, po tem takim ti bom dovolil, kar tako v živo prosiš.
Ko je bil dogovoril, sim ves vesel hitel ti to pismo pisat, iu prosm te s solznimi očmi, tudi ti si od svoje strani na vso moč prizadevaj, de si zasluziš ta biser in to obleko. Koga nebes in zemlje pokličem ua pričo, de jih ni drajših dobrot od tega bisera iu te obleke, iu de je samo na tebi. ji pridobiti. Ako bi kdo piišel iu (i ponudil drugo oblačilo, zidano, ali pisano, ali z zlatarn olišpano, reci mu kar naravnost: Jest pričakujem druziga oblačila, zavolj kteriga ze dolgo časa in v daljnih krajih živijo moj oce od mene ločeni, oblačilo, ki ga ne morem doseči, ako si drugo tegnem. Zame je zadosti ovčja volna. zame jc zadosti kaka tkanina kakoršne si bodi naj nižji cene; zatorej po nicimur ne hrepenim ra/.un le po tem. ktero pravijo de se ne more ne umazali, ne stergati. ne pouositi (dognati). \ko bi ti nadalje kdo hotel zročiti biser, de si ga obesi ua vrat. ali detii na persi. mu zamoreš prav odkriloscrčuo icči: Ti slabi in zanikarni biseri mi ne smej» biti v spo-tikljej: pričakujem pa druziga lepšiga, naj koristuisiga, ne-preceni|i\iga bisera, .lest se na svojiga očeta zanesem; zakaj tudi oni so sc zanesli ua ii|ega, ki jim je to obljubo storil. Za ta biser, kakor so pisali, so pripravljeni celo umreti: tega samiga tedaj jest sj|o nedoucakano pričakujem, po njem samim hrepenim, ker ou sam je založiti, me k zveličanju pripraviti ter mi večno življenje doseči.
Glej tedaj, o hči. to uioju pregoreco zeljo spolniti, beri pogosto iu 7. vso zvestosijo to moje pisanje, stori vse kar kidi moreš, de si ta biser iu to oblačilo pridobiš. Nične oprasuj. kaj de kdor si bodi misli, piši mi sami. kolikor znaš pisati, ce |e tvoja volja odkritoserčna in terdna, si te reči pridobili. Ako teh dveh večkrati imenovanih reči v resnici želi«« iu svesto pričakuješ, »i pač zainurcs misliti, s kako 111 koliko zadovoliuostjo bom hitel od tod popotvati te objet, in potem ti bom razodel, kdo prav za prav je ta riladenec. kaj dc hoec. kaj obeta, iu koliko jc vredin. Za zdaj ti pošljem dve sveti pesmi, eno de jo bereš zjutraj iu diugo zvečer, de se me boš vedno spominjala. Ako bi pa zavolj svoje še tako zgodnje mladosti ne mogla umeti ne pomena pesem nc lista, prosi naj ti ji tvoja dobra mati lazlagajo. kteri po danih tolikih lepih zgledih čednosti z vso priserenostjo žele. de bi te bili le edino za Boga posadili ua svet. Veliki predobrotljivi Bog. ki te jc stvaril, naj blagovoli tudi zmiraj biti tvoj varh.u (Iz Laškiga rll buon fratello,- )
Se neliolilio is zirlfenja Gregorja šiemperte-ta.
Ne bo od več. ce še nekoliko povem iz tega res lepiga življenja, ker prepričan sim. de bo vsim. posebno pa njegovim prijatlam iu spoštovavcam všeč; veliko lepiga namreč iu podbudljiviga se da še povedati, kar v pervim spisu nisim omenil, ali pa ne dosti obširno iu določno. Tudi se bo s tem »varovalo, »le se kaj vmes ne vrine, kar se res zgodilo ni. zakaj kmalu se kaj preveč reče. ali pa drugači, kakor jc v resnici bilo, in gotovo se s tem nikomur prikupiti ne more, nar manj pa ljubimu ranjkimu, ki je že tako sam vedno raji manj veljal pred ljudmi, kakor je bil v resnici, in kakor zanesljivo upamo, tudi pri Bogu. Jest sim mu bil vcduo blizo in verh tega so mi tudi druge pota od-perte, dc zanesljive reči od ljubiga prijatla pisati zamorem.
Ponižnost, pokoršina in živo, globoko in natančno spoznanje, v čimur je prava pobožnost, so bile perve in nar imenitnisi prednosti tega blaziga mladenča. Mislil bi si kdo: to so čednosti, ki se vsak dan vidijo, toraj ni to nič
posebniga. Res navadne čednosti so to, ali le stopnje so mnoge, in veliko jih je, ki mislijo de jih iinajo, ali komaj njih senca je to, s čimur se hvalijo, ker s tem že kažejo, de jih ne poznajo, in njih nerodovitno življenje spričuje, de jih res nimajo, zakaj kjer so te čednosti v resnici, so rodovitne. Zatoraj moramo pa od ranjciga reči de jih je v posebno veliki popolnamosti imel, ker so tako obilu sad obrodile. Gotovo, kdor ga je poznal iu je ž njim ali blizo njega živel, mora to poterditi. Njegova ponižnost je bila tolika, de akoravno je bil čez vse in v vsih rečeh deleč spred, tako, de ui bila za tiste, ki so bili za njim nobena čast, se druziga ali tretjiga imenovati za nim, — zakaj preveč prostora, prevelik prepad je bil vmes, — akoravno, pravim, je bil tako visoko nad vsimi, vender ni dal tega nikdar tiobeuimu občutiti, kar sc med mladimi, pa tudi še celo med starimi tako rado zgodi. Iu še več! Če ga je kdo zavolj njegovih, res nenavadnih sprednosti pohvalil, ali jih tudi le hvaležno spoznal iu veselje nad njimi pokazal, je ved i I 011 tako lepo in tako ljubeznjivo vse to od sebe odverniti, in uc de bi bil reč zmanjševal, je vender samiga sebe tako nekako prijetno skriti in zmanjšati vedil. de je le še veči postal in le še veči spoštovanje pri vsacini zadobil. To bo vsaki mogel poterditi, kdor ga je ie količkaj poznal. Ali ravno ta njegova nenavadna ponižnost ga je pa tudi tako pohlevniga storila. dc se ui nikjer v reči mešal, ki niso bile zanj. Res v šolah se mora večkrat vidili, nočem reci hudobno, pa vender lahkomišljeuo ravnanje mla-denčev. Tudi okoli njega ni bilo brez nič; ali ou ui imel navade čez take reči se stresati in svarljivo zoper 10 se vzdigovali; on ui balial s svojo pobožnostjo in ponižnostjo. Vse kar je storil v tacih okolišiuah, ki pa niso bile pogostne, je bilo. de je s svojim vedenjem in obnašanjem pokazal, de mu to ni všeč; nekako milo jc gledal viues. če so se kake njemu neprijetne reči okoli njega godile in le malokdaj je kako svarjivo besedo vmes rekel. Pa če se je tudi zgodilo, mu tega nikoli nikoli nobeden ni zameril ali ga zavlačeval in mu kako neprijetno besedo rekel zavolj tega. Preveč sinu ga vsi spoštovali in ljubili, in vem de tudi zunaj šole se mu nikdar ni kaj taciga primerilo. Saj vemo, de tudi lahkomišljeni ljudje, akoravno čednosti sami nc ljubijo in v djanji ne kažejo, jo vender nad druzimi spoštujejo, če vidijo, de je resnična. K temu jih čednost, tako rekoč, sama sili. Ljubezen in spoštovanje ste tudi ranjciga povsod spremljale.
Če dalje njegovo pokoršino pogledamo, moramo reči. de je bila popolnama. On, tako rekoč, še svoje volje imel ni; storil je vse kakor so drugi hotli in v predpostavljenih je spoštoval res Božje namestnike iu v njih zapovedih je častil Božje naredbe, iu spolnoval jih je kakor Božjo voljo, brez obotavljanja, natanko iu po moči zvesto. Rekel bi, de je še več storil, kakor bi bil mogel, ker njegovi natančnosti ni bilo kmalo zadosti: ali storil je vse s toliko priljudnostjo, de jc moglo dopasti. Že celo v rečeh, ki jc mislil, de niso zanj ali za druge tiar boljši in nc nar ko-ristnisi, bodi si kar zdravje ali kaj druziga tiče, ui sebi nič zaupal. Kar so mu višji rekli, je storil in ni vprašal, zakaj tako? temuč vse kar v tacih okoljšinah sam pravi, de je storil, je to, de je molil za svoje višji, naj bi jih Bog razsvetlil, dc bi ga prav vodili, in pristavi: rmora že Božja volja tako biti.u Iz tega pa se lahko povzame, de tudi nikdar ui nič imenitniga storil, de bi se ne bil pred posvetoval s predpostavljenimi, in njim je potem popolnama pokoren bil. Zato pa tudi ui iskal posebnosti v svoji pobožnosti, ampak v navadnih delih je bil tako natanko, de so dobile nenavadno podobo iu čednost. Iz te njegove pokoršiue smem povzeti, de tudi v delih pokore, ktere bi bil kje v svoji gorečnosti utegnil preojstriti, ui svojevoljno ravnal, in predniki in drugi, ki so mu imeli zapovedati, mu taciga kaj gotovo niso svetovali; in ko bi jih bil tudi prosil, bi uiu ne bili dovolili, ker pozuali so njegovo zdravje, in ve-
dili so, de bi mu bilo utegnilo škodovati. Kar jest vem, in kar sim od njegove nar bližnje okolice mogel zvediti, ne tudi nič nenavadniga v tej zadevi pri njem našlo ui, in ne vem kdo bi kaj vec o tem mogel vediti. (To zadeva nektere pomote v poslednjim kratkim dostavku. Vr.) (Dalje prihodjič.)
Pismo is Afrike.
Iz Asinta na Egiptovskim smo dobili naslednji vseskozi mikavni list od 29. kimovca.
Hvaljen bodi Jezus Kristus in Marija!
Knajstiga kim. smo v Terstu zgodej vstali in šli k sv. maši, potem se spravimo čez cule. jih deueino na voziček, težak (fakin) jih do morja pelje iu od tam v čoluiču na parnik (vaporj; gospod Napoli nas je do morja spremil, in je ves čas zlo za nas skerbel. Pervi, drugi in tretji dan je bilo na morji še dosti dobro, se ve, morska bolezen je bila že marsikteriga prijela, posebno naša dva to-vaiša, Avguština Heintz-a iu Jan. Keimer-ja. ta dva sta jo dobila zlo zlo hudo, komej so tri ure pretekle, sta jo že imela, jest in pa Tirolec Jožef Sonnveber pa ves čisto nič ue. 13. ob U. smo prišli pred otok Kerv (Orfii.) Od-zunai je zlo lepo mesto, tudi znotrej ni tako slabo, vender naše mesta so lepši; terdnjave so lepe in pa angleški soldaijc; vse smo ogledali; 3 ure je barka stala; ta čas so oglje nabasali iu potlej smo jo zopet odrinili. 19 popotnikov smo zgubili, smo pa zato lf> druzih dobili, med njimi 4 angleške oficirje, ki so šli v Bombe (Bombav); vsih popotnikov skup je bilo (»8. med njimi veliko \emcov, tri Krajnice. ki so šli v Aleksandrijo služit; 3 jezuiti, ki grejo v Bombe, dva sla Prusa, 1 l.ah, 1 Hiiidostan, ltiletin prav moder mladenček; pred -1 leti ga je njegova mati poslala z nekim jezuitam. ki je šel iz Indije na Bavarsko v Mo-nakov. Tako se nas je privadil, de je zmirej pri nas, iu pravi de hoče po vsaki ceni misijonar biti; govori nemško, francosko, angleško, laško, in svoj materni jezik. Bil je tudi belgijski konzul z ženo in zamurcaui služabnikam, gre v Aleksandrijo, in še en drugi zamurec, in nekako 18letna zamurkinja. Na barki sim mogel zmirej harmoniko igrati, če ne, so pa otroci jokali, zmirej so bili pri meni, in tudi drugi so hotli poslušati, ker so bili poterti zavolj morske bolezni. Zadnje dni se je barka v srednjim morji strašno zibala; nič nisim mogel spati, ker taciga nisim bil navajali, in sim plajš vzel in šel na verh barke celo noč; spodej v kamricah je bilo še hujši; včasih ■m valovi tako plusknili čez barko, de se mi je serce treslo iu zamižal sim; kapitan sam je rekel, de se slabo vozimo. V nedeljo zjutrej se je spravil mornarjev eden na jadrilo gledat, če se že kaj suhe zemlje vidi, pa sedel je, de se je naveličal, in drugi je šel namesto njega; še le popoldan o politreh jo je zagledal, in ob 3 mi drugi; nar popred se je vidilo, kakor majhni beli giieki, potlej zmirej več, in na zadnje celo mesto Aleksandrija, in ob 3 smo prišli do njega. Na enkrat je bilo vse polno malih čolničev okoli naše barke iu Arabci so silili v parobrod, de bi kej nesli in nas na breg prepeljali. Bili so v rudečih kapah, pa eni tako raztcrgaui, »le je vse od njih viselo; vse sorte barve obrazov je bilo, rujavi, čemi, beli. Jest bi bil rad jezdaril, pa moji tovarši so se tako oslov bali, de ui bilo nobeniga ua osla spraviti, vsak se je bal, de bi z njega ne padel. Meni se je še dva dni potlej zmiraj zdelo, de se zemlja pod mannj ziblje, in v sobi sim se večkrat prijel, de bi ne pad I. V Aleksandrii smo bili le en dan, ker v torek o 1,, 9 >rn.» mogli že naprej po železnici v Kairo, zato nisim imel veliko priložnosti mesto ogledovati; sej se mi tudi ni veliko ljubilo, prahu je bilo ua ulicah toliko, de bi kinal oslepel. Ponoči so Arabci vso noč vpili, mende zato, ker so na straži; enkrat je eden sam zavpil, potlej pa kakih 1"» — 20 na enkrat, vsako četert ure so se zaderli. Zju'rej ko se
zbudim, siin bil polu rudečih pik; tako so ine scrbelc. de
bi bil vso kozo s sebe raztergal. Zdaj so žc malo minule: to, provijo Arabci, je od Xila, ker ga piti nismo nava|cni; barvo ima voda tako, kakor rujavo usnje, iu tako moramo piti; pogledati je ue sme preden jo pije; jest sim se kaj branil, ker sim tako bistre, čiste in zdrave gorenske vode navajen, pa zdaj že gre. 18. kim. smo sc peljali v Kairo. Tukaj se veliko bolj hitro pelje, kakor pii nas. Zraven železnice je tudi velika cesta Arabcov; včasih smo srečali po 50 —100, enkrat sim štel 112 kamel; ne vem kam grejo? Lepo je to žival viditi, ki je velika dobrota za te ljudi, — tako gre mirno in pohlevno, se nc ozre nikamor, ena za drugo, in ena za drugo je privezana. Polje je kej rodovitno viditi, vse polno dure (tiekaciga sirka). iu palmovih dreves. V vozovlaku sini harmoniko igral; ko smo na kako postajo (šlacion) prišli, sim imel koj dosti poslušavcov; ua enim štacionu jc pustil vikši (šef) štaciona neke minute lukomatijata delj počivati, de je poslušal harmoniko in je svojim sosedam razlagal in se začudoval; potlej se je prav lepo zahvalil, matija jc zažvižgal iu šli smo do Kairc. Na kolodvoru so nas čakali z osli; tukaj smo jih zajahali, tode le jest, Tirolec in pa Hiiidostan (ludijau). una dva si še nista upala, in sta rajši /.a nami tekla. \a tih oslih se mi prijetuiši zdi jezdariti kot pri nas na konjih; tako lepo nese, in za vsak kot ve; moje noge so precej dolge, in sam sebi sim se smejal, ker lahko bi bil pod ire-buham osla, ki je majhen, vozel z nogami naredil, tako deleč so doli visele.
Kairo se meni zlo lepo mesto zdi. Minarctov (turnov turških mošej ) ima, kakor oo. frančiškani pravijo, pri 300, hiše so po 2, 3 stropja visoke, strehe ravne, okoli mesta polno lepih vertov, hiše; proti juterni strani ua griču stoji lurska mošeja, ki ji pravijo alabastrova džamija, z dvema miuarctauia kakor sveči, in tankima od deleč kakor smreki. Do. frančiškani so nas zlo prijazno sprejeli, ves čas smo pri njih stanovali. Komej k njim pridemo, prihili Arabce Mardrus, misijonski opiavuik (agent), prav čeden in dober mož, iu nam pokaže pismo, v kterem častiti gosp. provikar pišejo, de moramo koj koj naprej, ker nas zlo potrebujejo, iu se bodo potlej v Harltim podali in morebiti se naprej, vidil kako je z iiiisijonam. Bil sc jc že z Arabcam pogodil, de nas bo do Asvan-a saboj vzel. ki bo blago kupče-vavcu do Kordofau-a peljal, iu tudi ui več tirjal kakor 30(1 piastrov; ko bi bili pa svojo barko najeli, bi bili mogli 1000 piastrov plačati; v 25 dnevih, če bo dober vetej, bomo v Asvau-u, je Arabec rekel. Naproti nam ni nihče prišel; arabsko in laško nihče ne zna. de se ume varno, si le kažemo kakor mulci. Kden tovaršev zna francosko, pa kaj pomaga, ker na barki druziga jezika ne znajo kakor arabskiga. Orožja druziga nimamo kakor palice in poh-karje ali majhne imžke; lako suio sami med temi eeriiaki, ki nas lahko prodajo, ker nihče jih ne ume. Kapitan je raztergau, de vse od njega visi. in drugi, na pol nafiri. zmeraj beračijo, zdaj kruha, zdaj tobaka i. t. d.
Develtiajstiga popoldan ob 2 smo jezdarili mi 4, Indija n iu eden patrov frančiškanov. .Nemec, k Marijuimu drevesu, poldrugo uro od Kairc. Mravlje so me sprehajale, ko do drevesa pridem, ker mislil sim: ravno tukaj je Mama z Jezu sam iu Jozefam počivala, ko so v Kgipl bezali. V lepim vel tu stoji drevo, vse obrezano, pa vender zinitaj cvete, poganja in sad rodi (divje smokve ali fige. ) Veliko perja sim si natergal za spomin, če kedaj nazaj pridem, ako Bog hoče, de bom mogel komu v spomin kej dati. Ko smo malo pomolili, smo šli zopet na/, a j v Kairo. Ko je solnce za božjo guado šlo. smo šli na turu frančiškanski, s kteiiga je lep pregled čez vse mesto; ravno ob tem času so tudi z ininaretov začeli vpiti, de naj grejo tuiki molit. Bil siru harmoniko saboj vzel in igral; kar so se lepo začeli turki in turkiuje pomaljati in na strehe laziti poslušat to čudno muziko, mende njim še ue preveč znano, ker so mi z rokami migali, de še še; dokler se je kaj vi-
9
dilo sim igral. Drugi popoldan smo šli z nemškim patram k alabastrovi mošeji in k Jožefovi šterni ali ječi. Zlo je lepa, ima veliko kuplo. in na vsaki strani 3 male, vsih 7, pozlačeno prižuico. po tleh so pregrinjala poget njene, na desni strani prec pri vratih je grob Mehmet - Ali - ta, ki je to mošejo zidal. Prejden smo smeli v vanjo, smo se mogli pri šterni na dvorišu umiti in si ua noge cunj navezati; obut s samimi škornjami ne sme nihče vanjo; cunje na noge ali pa bos. S tega griča se vse veliko mesto lepo vidi, in na zabodnji strani 3 piram.de. kakor griči velike. Potem smo šli k Jožefovi šterni; strašno je globoka, iu zgorej vlečejo voli vodo iz štcrne. Tukaj je vse zlo drago; če le kak Arabec kaj stori ali pokaže, že hoče 2, 3, 4 piastre; osle jezdariti je pa dober kup, \,2 ure piaster. — 22. smo šli v barko; Mardrus upravnik iu llindostau sta se z nami do stare Kaire peljala, tam smo se s težkim sercam ločili, ker oba sta bila tako ljubeznjiva in postrežna. Mardrusu moram harmoniko narediti. Po Nilu se je prijetnimi peljati kakor po morji, ker se barka vender tako ne ziblje. Pa komaj je bila ura 3 popoldan, je barka že v blato zabredla, iu tako smo tičali do 16. ure. Jest in Prus sva hitro v Nil skočila iu se kopala; do kolena sva bila v blatu, in komej 2 čevlja je bilo vode; Arabci >o vlekli, vpili in tišali. de je bilo joj. Zvečer siiu se spravil na verh barke in sim ua domovino mislil, kje sim bil pred enim mescam iu kje zdej na sredi širokiga .Nila ? Na desni je polje veliko bwlj rodovitno, kakor ua levi; ua levi so se začeli griči kazati, in pri Minji so žc precej visoki, pa vender le grobi prot našim goram; te so gole, naše polne zelenih dreves. V skale, namreč v gore pri Minji je poluo vsekanih lukenj, stanovanj Arabcov. Na desni pred Miiijem pol dneva smo vidili veliko goveje živine in šotore Bedui-nov, ki so pri živini, terdo ob Nilu. Živina ta je bolj velika in močna kakor naša, in bivolain podobna, več čerue. Zvečer smo sc mirno ulegli, pa le do dveh smo spali, ob 2 pa začne kapitan ua naše vrata tako robencati, kakor bi bil o£cnj v barki: pa ni bilo veliko manj; komej sim se zavedil; kuj je bilo? Voda je bila začela v barko teči, luknja je bila. spredej je blago že povodi ležalo, in voda ga je vzdigovala! To je bil strah..., jest sim se bil tako ustrašil, de še nikoli tako ne, in si tudi ue vošim; Arabci so nosili posodo skup, de so vodo ven pljuskali, vpili de je bilo strah. Za skrinjice t kofre) knobleharjeve sim se bolj bal kol za se; jest bi bil že plaval, pa kofri bi bili šli po Nilu. kakor jerbasček z Mojzesam. V 5 urah so jo izmetali, luknjo zamašili, de smo naprej mogli. Pri vsakim delu pojejo, in le v miloglaskah (uioltouih) so vse njih viže; eden na bobnič (darabuka) tolče, drugi pojejo. 24. ob 7 so zopet v blato zabredli. Palme so ua obeli straneh, vender na desni veliko veči, iu šterue ali vodne kolesa
1	saggje » so ena pri drugi, de Nil na polje zajemajo, take so kakor vage. Od Minja naprej so pa precej visoki griči na levi, tudi polja je več kakor spodej. Sladkoruic ali cu-krarnic je ob desni tudi veliko, sladkor (cuker) je pa bolj umazan, je le rujavobelkast. — 27. uro pred mestain Moufalut-am, ravno ko sim to pismo p.sal, med 3 in 4 popoldan zagermi ua sprednjim koncu burke, veter je tako močno v platna butil. de je jadriluik zlomil in jadrila vse skup v Nil (rešil. Zdaj smo bili pa dobri za en dan. K sreči je druga barka za iiumi prišla, de je našo za saboj vlekla; ker naši so vlekli v vodi in niso nikamor mogli. Ko ua suho pridemo in v mesto gremo, si nekaj jajc kupit. naletimo ravno na svatovsko procesijo, ker tukej grejo po vsim mestu kadar se kdu oženi. Čudno je to šego viditi; narpred so 3 fautini ua bobne tolkli, drugi Arabec ju imel v ustih 2 trobenti iz durove slame iu je trobil; za njimi sta se dva stara moža z dolgima palicama bojevala; potem so štirje ladijo nesli in se za njo pulili, iu trije za verv vlekli; za njimi stu 2 fuutalina na cui kameli sedela in na
2	velika bobua z ohleškam na vso moč tolkla; potem so
šle 3 kamele okinčane s cunjami; za njimi ženiu 14—15 letin in na konji lepo napravljen, in si je obraz z belo ruto zakrival, ravno tako 12—13 letna nevesta, ki je koj za njim jezdarila; ženske so procesijo sklenile in vpile, kolikor je iz gerla mogio, lu — lu — lu ! Vse je skupaj vrelo, in ljudi je bilo, de so se komej skoz tisto ozko ulico tlačili; kakih 10 stopinj so šli in zopet postali. To pa ni dolgo ter-pelo, kar na konji turšk služabnik lepo oblečen prijezdari. in to derhal naprej zapodi; de bi sc mu pa ne ustavljali, je imel 4 kavase (beriče) z lepimi rujavimi pušami saboj, kterih že morebiti let' in dan osuažili niso. Mende so mogli že ves ljubi popoldan vpiti in rjuti, de so se že turki jih poslušati naveličali. Mesto je nesnažno, polno prahu, smradu, pocepaue živali leže po ulicah. Nalaš sim pogledal v hišo, ki smo ravno memo šli; po tleh so ležali ljudje, pute, psi, koze, osli i. t. d. Zverh streh so psi nad nami lajali; mende take obleke niso bili navajeni. Otroci so za nami letali, mene za suknjo cukali. iu vpili bakšiš, bakšiš (darilo)! Od mesta Asiut-a bom iz Selala pisal, in od popotvanja do tje. Škatla z urami (ranjc. prov. Knobleher-ja in druzih misijonarjev) je že prišla, ki ste jo poslali, itnamo jo že pri naših rečeh. Molite za me, in pozdravite gospode, ki me poznajo. Roko poljubim i. t. d.
Vaš hvaležni Kristijan Paier.
Roženkrnne dvanajsterih z rez ti
v II a lil en sv. Očeta Pija IX.
Marijo, brez madeža spočeto in preblaženo Devico, so vselej iu povsod v katoliški Cerkvi ko pribežališe grešnikov, tolažuico žalostnih in pomoč kristjanov spoznali, častili in v pomoč klicali. Torej so tudi Njih svetost Pij IX. v sedanjih hudih in nesrečnih časih pribežali k Marii, brez madeža spočeti, presveti Devici, Materi Jezusa Kristusa, in želijo, de bi se tudi verni z Njimi v molitvi zedinili, v Marijo ko od vekomaj izvoljeno in brez madeža spočeto Mater Božjo z velikim zaupanjem klicali in jo s silo prosili, de bi po Marii nar veči milosti polni, iu po skrivnosti nar veči milosti pri Jezusu Kristusu, našim Bogu iu Zve-ličarji, milost iu usmiljenje dosegli, ter spreobernjenje grešnikov, krivovereov, judov in nevernikov sprosili. V ta namen priporočajo, de naj bi, kteri želje sv. Očeta zvedo, v Njih namen ua čast neomadežatiiga Marijniga spočetja molili „d vanajstz vezdni roženkrane" iu ga tudi drugim priporočali.
Ta dvauajsterica obsega 3 očenaše, 12 češenamarij z dvanajsterimi skrivnostmi, iu vero. Moli pa se takole: Nar popred se stori dobri namen, potem se molijo zu vsakim očenašem štir češcuamarije, s skrivnostmi, ki k njim gredo. Skrivnosti se precej k pozdravu: „Češeiia si Marija." pri-tikajo. Poslednjič se vera moli. — Dvanajstere skrivnosti so naslednje:
Oče naš . . .
Cešena si, Marija ..brez madeža spočeta," Gospod je s taboj itd.
Cešena si, Marija ..brez poželenja mesa," itd.
Cešena si. Marija .,brez otemnjeuja uma," itd.
Cešena si, Marija .,brez nasprotvanja voSje4' itd.
Oče naš . . .
Cešeua si, Marija „vsak čas brez greha" itd.
Cešena si, Marija ,,Devica pred rojstvom" itd.
Cešena si, Marija ,,Devica v .ojstvu" itd.
Cešeua si, Marija ..Devica po rojstvu" itd.
Oče naš . . .
Cešeua si, Marija „vselej v milosti ra»tcča" itd.
Cešena si, Marija ,,brez bolečin umirajoča" itd.
Cešena si, Marija „s telesam in z dušo v nebo vzeta" itd.
Cešeua si. Marija ..kraljica nebes in zemlje kronana" itd.
V. Neomadežana si bila v svojim spočetji, o Devica!
Prosi za nas Očeta, čigar Sinu si bila Mati.
Molitev.
0 Bog, ki si po neomadežanira spočetji presvete Marije Device svojimu Sinu vredno prebivališe pripravil; prosimo te, kakor si njo vsiga madeža obvaroval, de tudi nas s pomočjo njenih prošinj k sebi pripelješ, po ravno tistim Kristusu, Gospodu našim. Amen.
Sklep. O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki k Tebi pribežimo. Amen. (Te besede se tudi večkrat čez dan priporočajo.)
Zročitev presveti Marii Devici.
Moja preljubeznjiva Mati in neomadežana Devica Marija! Glej, ki si v skušnjavah tega življenja ne morem sam pomagati; torej pribežim pod Tvojo brainbo, in v Tvojo pomoč kličem. Vselej hočem v skušnjavah k Tebi klicati: Sveta Devica! skušnjave me napadajo, Tebi zročiin svoje oči, svoje ušesa, svoje usta, svoje serce, obvaruj me vsiga greha. Pomagaj mi, o Mati, de Jezusa, Tvojiga Sina, svojiga Boga in Gospoda, nikdar s sinertiiim greham ue razžaiim. Jezusov in Mariin hočem biti z dušo in s telesa m. Amen.
40gieti po Slovenskim in Uopisi.
Iz Ljubljane. Naš slavni rojak, mil. škof gospod Andrej Mešutar, oddelui prednik (sekcijski šef) pri ministerstvu bogočastja, vitez reda sv. Štefana itd., so se po dolgo dolgoletni cesarski službi v pokoj podali, zdaj ko jc tudi ininisterstvo bogočastja in naukov nehalo. Naj pristavimo, de zraven tolikih druzih zaslug so se vse sploh visokospošlovani gospod z veliko gorečnostjo pečali tudi za afrikanski misijon. Pod njih predseduištvam jc slavni odbor Marijue družbe zbiral denar iz vsiga cesarstva, sprejemal misijonarje in rokodelce iu oskerboval vse misijonske potrebe. Bog daj slavnirnu prečastitljivimu gospodu jubilantu veliko pokojnih dni !
Ljubljansko obertniško društvo v denarnih pri-pomožnih zadevah je djakovskimu škofu, milosti, gospodu Jurju Strosmajerju, poslalo z obilnimi podpisi ljubljanskih mestnjanov prevideno zahvaluo pismo v slovenskim jeziku za njih marljivo prizadevanje za slovenski narod v deržavnim svetovavstvu.
Iz Ljubljane. Sv. Frančiška dan so začeli pri čč. oo. frančiškanih pred mostain duhovno opravilo za brate in sestre tretjiga reda sv. Frančiška, ktero je bilo tudi pretečem ponedeljik, to je, sv. Elizabete dan, iu sc bo odsih-mal ob vsih večih godovih tega reda opravljalo. Bila je ob štirih zjutraj pridiga, ktero so imeli sami gvardian, v. č. O. Kalist, in potem sv. maša, po kteri je veliko vernih k Božji mizi pristopilo. Opravilo jc zato tako zgodej zjutrej, dc sc ga zamorejo posli vdeleževati, ker so družniki veči del iz tega stanu. Obilno veliko število vernikov je bilo pričujočih pri ti Božji službi in zanesljivo se bo ta imenitni red vnovič oživil in z Božjo pomočjo razširjal. Sprejemajo pa v tretji red sv. Frančiška ob vsih torkih v sakristii pri čč. oo. frančiškanih.
Posebna slovesnost v Naklim 23. kimovca 1860. Mislil sim. dc bo kaka bolje zurjetia roka popisala veliko in redko slovesnost, ki se je obhajala 23. kim. t. I. v Na-klanski fari, pa zastonj; zatorej se prederznem jo nekoliko popisati, dc popolnama ne zaspi. Ta dan so imeli v. č. g. fajmošter Blaž Blaznik drugo novo ali zlato sveto mašo. Več časa so se g. fajmošter veselili ua ta čas, rekoč: Bog mi daj dočakati te sreče, de bi imel drugo novo mašo, potlej rad umerjem; zakaj nekoliko časa že so močno bolehali, nekoliko zavoljo starosti, in še več zavoljo mertvouda, kteri jih je enekrati napadel in so posebno v nogah močno oslabeli. — Pokanje možnarjev, klenkanje zvonov, lepšanje cerkve z mlaji, venci in druga oprava ter mnogo pripravljanje je že v saboto napovedovalo, de nekaj posebniga se
bo v Naklem godilo. Ravno tako tudi v nedeljo strel, zvoneuje, zjutraj 6 svetih maš, prihod duhovnov od vsih krajev, vrenje ljudstva od vsih strani naznanja veseli dan. — Ob lOih se podajo častiti zlatornašnik, spremljani od obilniga duhovstva. v procesii iz farovža v res lepo, prostorno, po moči ozaljšano, z Ijudstvam nagnječeno cerkev. Pridši do velikiga altarja pokličejo v pomoč svetiga Duha, potlej sc prične pridiga. Pridigar so bili prost ljubljanske stoljne cerkve, veliki uamestuik v. č. g. Anton kos. Omenili so govornik, zakaj dc se je danes tako obilno duhovstva in ljudstva sošlo, de vzrok tega je druga nova ali zlata sv. maša v. č. g. fajmoštra Blaža Blaznika, kteri so bili rojeni v selški fari. v mašnika posvečeni ravno ta dan pred 50 leti, po tem duhovni pomočnik v Kamniku, ua Vačah, v Zagorji iti ua Raki. Od tod so prišli v Naklo za farniga oskerbnika, v kteri službi so bili 4 leta, potlej so bili izvoljeni za fajmoštra in nekoliko časa tudi za ua-mestniga dekana, in to znaša 34 let, tedaj vsa služba v fari Naklauski čez 38, stari so 74 let. Opomnili so vis. čast. govornik velikih zaslug g. fajmoštra sploh, posebno pa za Naklansko faro. v kteri službi so imeli mnogo veselja. pa tudi mnogo žalosti iu terpljenja. in de so v tem dolgim času veliko dobriga skazali farmanani; na| jim bodo torej hvaležni za dobrote, naj /.lasti danes za njo molijo, naj jih nikoli — tudi po smerti ue pozabijo, ter naj radi iu hvaležno za nje prosijo pri Bogu. Po dokončani piidigi je bila slove-ua zlata sv. maša, ktero so častitljivi 7.latoma»-nik, akoravno s težavo zavoljo bolehnosli, vender srečno dokončali. Poslednjič so zahvaluo pesem zapeli, sc še tudi na lečo potrudili, svojo ljubo čedico in drugo ljudstvo blagoslovit ter jim vsih zemeljskih iu nebeških dobrot prosit.
Po dokončani slovesnosti v cerkvi s:no se pa spet v procesii podali v farov/ iu bili smo v hvaležnosti do Boga prijazno iu dobro pogostovaui od gostoljubuiga g. fajmoštra, ter smo se z njimi vred veselili redkiga in srečniga dneva, kako spoštovani iu ljubljeni so g. fajmošter. je spričevalo tudi veliko število duhovstva od bližnjih iu daljnih krajev; zbralo se nas jc bilo namreč že dopoldan 21, iu popoldne so še vedno prihajali, de sc jc bilo število uarastlo do ka-cih 30. Med njimi so bili že imenovani ljubljanski gospod prošt, Anton kos, 3 dekani, namreč krajuski, Trcbauski iu Ternovski, veliko fajmoštrov iu druzih duhovnov, med njimi tudi 6 rojakov Naklan«ke fare. Ta fara. desiravno majhna, zakaj šteje samo 1334 prebivavcov, se vender sme ponašati z obilnim številam svojih duhovnih rojakov, dc malo-ktera tako. V dobi, v kteri so č. g. f. Blaž Blaznik v Naklim, to je, v 38 letih, jc la fara štela 35 duhovnih rojakov, kterili je že 17 umerlo, in 18 jc še živih. Med temi so prevzvišeni iu mil. teržaški škof gospod Jernej Legat, doktor sv. pisma, učenik bogoslovstva v Tersti in častni korar ljubljanske škofije, v. č. g. Matija Lebeu, v. č. g. Ternovski dekan Anton Grašič, več fajmoštrov iu druzih duhovnov. Med svetnimi gospodi Ic fare, klerili sc več našteva, je bil nar slavniši g. Voglar. ali kakor se je pozneje imenoval. Karbonarius, kteri je bil životni zdravnik rusovskiga cara Petra I. Šc jc rodovina v malim Naklim, ki sc imenuje Voglarjcva. v žlahti imenitnimu zdravniku in šteje zdaj dva duhovna. Močno smo pogrešali pri ti slovesnosti dveh posebno slavnih gospodov, iu spošlovavcov gospoda fajmoštra, namreč prevzvišenih milostnih škofov, Ljubljatiskiga, gospoda Jerneja V i d m a r j a, in Teržaškiga, gospoda Jerneja Legata, pervi rojak Krajnskiga incsta, in drugi fare Naklanskc. ktera sta bila le s posebnimi za-deržki odvernjena. de nista mogla ljubljeniga zlalomašnika s svojo prečastitljivo pričujočnostjo razveselili. Prečastitljivi gospod fajmošter! Vsi, ki Vas poznamo, in posebno pa Naklaučanji, Vam vošinto mnogo let sosebno srečo na zemlji, iu po smerti R. iu p. Amen.	J. Jažirk.
Prečastitimn
gospodu gospodu
BLAŽETU BLAZIIIKIJ,
fajmoštru v Naklem nad Kranjem, o b I o v e m i drugi novi maši 23. kimuvca 1860.
Častita starosti je siva glava, ki v nogradu t»o>podovim sc trudi j Stoletja pol ze ni en. o mu odplava. Ne vgane se nalogi blatgi. hudi! X radostjo zie na itta pretečene. X njih mnogo nankov biazih je vsadila. ki padale so v serca ••mecene. Napak nezmerni pro-ior je trebila.
So hude. revne in težavne leta. Prišle sred truda polnila mu drla. Je bila not: in dan za ccdo vneta, l)a bi ji vse nevarnosti otela; Različno leto Ti za letam mine. Pod vodstvaiu Nje sr mirno p»fC čeda. Pomika dalj.* ž njo se v vi>ocine — kar kraj nezmerne njive dela v gleda.
Pre^erčne hvale vroče sol/.e lije. Povzdigne glas. pred Božje gre obličje. \ daritvi svele maso l,a zavžije. ki v veri ter'nih v^ih je lepotice; \ sa reda pri daiitvi pa zdi huje k Očrta za duhovnega vladarja. Naj v domovino -ircno jo spremljuje, In >lu prijazna ji- večerna zarja!
In lej ! vpet novo delo tam zagleda,
P»gr> >a marsiklero šc oveiro !
Obličja skerbniga na njo pogleda.
Pripelje k čedi ločeno samic« ! —
N.ij Te tedaj. ča.-tila siva glava.
Pri daSjšnim drlu \ erni krepko vodi.
Na obnebji jasnim »olnrr zlato plava:
Pomoč nebeška vedno - Tabo bodi.	1<. K.
V Skolji loki je bila devetnajsta nedelja po Binko-štih dan svetiga veselja /.a l.oeanc Go-pod Juri Guzeli, hišnik in kupeevavee. vnet za Božjo čast iu češenje Marije Device, je i/, svojiga premoženja namesto starih kapel in kriz-\iga pota prav novo kalvaiijo napravil ua prijaznim liribcu pri podružnici sv. Križa v burgstalski soseski. Te štacione so imenovano nedeljo blagoslovili prečastitljivi prednik sinov sv. Frančiška v Ljubljani. O. K a I i s t O m e j c . v pričo silno ohiluiga pobožniga ljudstva iz loškiga mesta iu okolic. Tako licu.i in prijetno mi te kapele v novo postavljene in prav nova pot na Kalvaiijo tuko lepo speljana, na verhu pa cerkev .»v. kri/a ča.-titljivo stoji, de mora la griček zares človeka giniti. pretresli in k posebni pobožnoti iu hvaležnosti do križaniga Jezusa vneti. Po pravici se more tudi reci. de blizo in delec je ni tako prijetne Kaivarije. kakor Hribee pri Skofji loki. Sme se torej med nar prijazniši božje pota šteli, zakaj resnica je. de to se pravi v duhu sv. Cerkve božje pota opravljati, kadar verni romar bogo-Ijuhua romanca prej gre pot Kaivarije. premišljujoč Jezuso-.■»ove stopinje, njega britko terpljenje in grenko smert, ter ves skesan, od ljubezni v lepo cerkev stopi sv. mašo slišat. Ako so že od nekdaj l.očanje in tudi ljudje od delj z veliko gorečnostjo hodili na llrihec križev pot molit, je zanesljivo, de jih bo velikoserčna naprava imenovaniga dobrotnika k ti pobožnosti še bolj vnela; dobrotnika pa križani /veličar z vsim časnim in večnim blagodaram za njegovo dobroto blagoslovi.
Iz liorirt* 17. listopada. — Naš v. č. gosp. prošt so imeli 10 t. m. černo peto mašo v pričo giimiazijalcov in njih profesorjev po ranjcim č. o. Romanu Pretnerji, duhovniku iz reda sv. Benedikta in profesorja tukajšnje gimnazije ki je umeri na svojim potovanji o šolskih praznikih v nemškem Gradcu. H I. I'.!
Datftca, mislim, nam ni še povedala o šolskih sestrah.
ki jih v Gorici imamo že čez tri leta. Iz Monakoviga pridšc sestre so najpred se lotile podučevanja gluhomutastih deklet, izročila se jim je kmalo pozueje vnovič iiasiiovaua naprava za male otročiče, lanskiga leta so pa začele začetne šole za žensko mladost — pervi razred, letaš drugiga, in v kratkim blezo bodo pričele tudi tretjiga. Število čč. šolskih sester, kterih je bilo le šest do proti koncu pretekliga mesca, se je sedaj pomnožilo neki do U oseb. Med temi pridšimi je ena toškanka, ena francozinja, vse druge pa ncmkinjc. Prevzele so namreč v svojo skerb s pričetim šolskim letam zavod za izobraženje deklet bolj premožnih staršev, kteriga jc vodila skoz več let gospodičnja J. Degauo. Namen, osnovo, pravila itd. tega zavoda, sedaj pod imenam: ..Zavod k naši ljubi Gospej pod vodstvam ubogih šolskih sester", si po\zemite iz pridjauiga lista, ki so ga imenovane sestre dale natisniti v nemškim jeziku ter ga razposlale tukaj bolj imenitnim družinam v povabilo.** Veseli nas naznaniti, de jih jc že čez 40 deklet, ki to šolo obiskujejo z unimi vred, ktire se izrejajo popolnama v zavodu.
~ Po tem razglasu je duša te naprave keršatisk • katoliška bogoljubua odreja, in stanu ter poklicu primerna, kolikor je iiioc. vsestranska olika za življenje ! Verski in nraviii nauki se v lepo odredenih stopnjah učijo in djansko vadijo, vsaki mesec gojenke prejemajo ss. zakramente. — Zmed druzih naukov opomnimo iieinšiuc, italijanšinc in francoščine, lepopisja. naravo- m zemljopisja, številuištva. Za zgodbami sv. pi-uia nasledva razširjanje keršanstva; nekoliko iz občine zgodovine, življenje domorodiiih imenitnih mož. Ženske ročne dela , petje iu risanje itd. V napravo sc jcniljo 3—iSlelne deklice: začetek je 1. listopada, konec leta v kimoveu; plačuje se 300 gld. na leto.
HazfjteU po ker/sanshhn sveta.
Svit Iii cesarica Elizabeta sc jc 17. t. m. zavolj zdravja podala na španski otok Madejra; nj. veličanstvo cesar Franc i šk Jožef so svojo visoko soprogo do Bain-berga spremili in sc potem skoz Augshurg v Nt u t gard podali in od ondot nazaj na Dunaj 21. t. ni.
kardinal liauscr so darovali 10.000 gld. za popravo stoljne cerkve sv. Štefana.
Dunajski katoličanstvu sovražni list Presse*4 je gerdo psoval francoska deržavnika iu verla katoličana M o u t a I a m h c r t - a in F a 11 o u x - o zavolj nekih Avstrii neugodnih besed /.astra:i Beuedckt . in teh mož in ž njima vred vsih dobrih katoličanov, ..ullramoiitaiiov," ui mogel s primki prenapitati. rVolksfrcundu in ^Gegenvvarf4 sta ga moško zavernila in poslednji list je za to dobil več pohvalnih dopisov, zmed kterih eden pravi: rVes katoliški svet ,.Vam je serčuo hvaležiu za Vašo besedo do Presse", in pristavi med drugim: ..Nar poslednji čas je. de vsi iii ožje katoličan je nehajo Presse n ep os reda ma ali posredama podpirati," ker bi bilo grešno izdajstvo, list podpirati, ki v sovražljivosti in podkopovauji katoličanstva nima kmalo enaciga in hoče na to pripraviti, de bi en milijon nad trideset milijoni gospodoval. —
(■egeniv. od 20. t. iii. pripoveduje , kako silno se ..Presse," ..\Vanderer*4, ,,Ostdeutsche Post" in drugi malopridni list veselijo, ker menijo, de bo na Francoskim raz-kolništvo (Schisma) vstalo, in pristavi na zadnje: ,,Die llande aber, die sonst dem Hciligthume sich nahen und dennoch diese Presse in ihrem scheusslichcn Treibcn unter-stutzen — sie verdienen zu brennen ...."
V Sohotki na ogerskim Slovenskim so te dni roparji v glavno cerkev vlomili in jo oropali. Gredo pa s svojim božjc-ropain inciti pijanca, kteri unih še ue spazi iu sam pred seboj mermra: ..Vse vas bom pobil, kolikor vas bo." Tatovi mislijo, de ta glas nje tiče, pomečejo tatvino iu beže. (Cyrill a Method.*) — Tako je gnjusoba gnjusobo oplašila.
Monakovski vikši škof v pastirskim listu 24. u. m. s presunljivimi besedami svoje verne prosijo, saj vsak teden 1 vinar sv. Očetu prihraniti. Denarne okolišine rimskiga sv. Sedeža so namreč zmiraj hujši, sovražniki hočejo med drugim tudi s tem rimsko vlado v nič djati, iu le-ta vikši pastir naravnost terdijo, de hudobneži merijo na raz djanje papeštva. „Verjemite, preljubi! vinarji vaše ljubezni veliko tehtajo. I»red usmiljenjem Gospodovim bodo najpoprej storili, de ho marsiktera bolna in uboga duša, ki je zdaj še zaslepljena,... spoznala, de je britko, ker je svojiga Gospoda in Boga iu sv. Cerkev zapustila, in de bo Gospoda zopet iskala, ko sc še da najti." pravijo vikši pastir med drugim.
RlMgensburški škof popisujejo v pastirskim listu sedanji žalostni stan sv. Očeta, ki so čisto v rokah svojih sovražnikov, in jih med Pilatam iti Herodam sem ter tje vlačijo, in oni, ki jim vse to britko terpljenje napravljajo, so katoličanje, ki išejo svoje očetomorsko uasilstvo z vnebo-vpijočo hinavšino olepševati. Hudo stiskani papež pa nam zamorejo po pravici v svojim terpljenji klicati: Ne jokajte sc nad menoj, temveč jokajte se sami nad seboj in nad svojimi otroci." zakaj kakor ua Laškim, bi tudi nas rovarstvo zasačilo, al,o hi se mu s keršansko pokoršino, keršansko ponižnostjo in zadovoljšino nc ustavljali. Nato živo vabijo k darovani za sv. Očeta, kteri darovi ne de bi mogli hiti sreber-iijaki. zlati; de so le vinarji. Po nemško imenujejo namreč darove za sv. Očeta „vinarje sv. Petra- P e t e r s p f e n u i g.
V	Strauhiligli se je 27. u. m. dogodila v neki pisar-uici posebna sodba Božja. Kmet kmeta potirja za 200 gld. Le-ta pa dolg taji, rekoč: „Bog me štrafaj, če sim ti kaj dolžan!" — pri ti priči se mertev zgrudi.
V	jezuitarskiiii vstavil v Paderbornu stanuje SI oo. jezuitov v ravno tisti hiši, ktero jim je bila potlej posvetna oblast vzela, pred 8 leti pa jo neki mestnjan prav dober kup od deržave kupi, jo grofu Vestfalškimu prepusti, kteri pa jo je oo. jezuitam zročil. De bi pa der-zava več nc segala potem samostanskim posestvu, si je grof sebi in svojim uaslednikam lastinsko pravico prideržal, in jezuiti imajo le pravico stanovanja iu morajo vsako leto 1 tolar najemšine plačevati, kar je gotovo nar boljši kup najemšina v Kvropi.
V	pruskim delu bratislavske škofije jc leta 1859 prestopilo v kat. Cerkev 329 odrašenih protestantov, 31 rongcaiiskih nevernikov, 3 judje; s 14. letam se je pokato-ličilo 499 otrok. Protestanško keršenih pa katoliško odre-jevanih je bilo 212 otrok. Od protestanških mož, ki so s katoličankami v zakonu, je bilo 1299 otrok katoliško keršenih. De tudi brez odpadov ui bilo, je gotovo, vender se ne morejo primerjati z obilnim številain spreobernjenih.
Rimsko. Parski katoliški list ..Miiiich. Sonntagsblatt" prav ginljivo o rimskih dogodbah omeni, kako so bili pervi Akofjc v Kaveni „golobji škofje" imenovani, ker so bili s prikaznijo beliga goloba od Boga samiga za to čast za-znamnjani. Tudi ko je bil nekdaj svet zastran noviga papeža . sc jc visoko z neba bel golob na glavo sv. Fabianu spustil in je bil vzrok, de so ga papeža zvolili. Tako sc pripoveduje tudi v bukvicah od Abbč Dumax-a polnih mičnih dogodh iz življenja Pija IX., sedanjiga papeža: Ko so leta 1846 s škofije Irnole popotvali v Rim k papeževi volitvi in so v nekim kraji v Markah opoldne konje menjali, se je na njih voz golob spustil, in ljudstvo je veselo klicalo: .,Papež ho!" Golob sc nikakor ni dal z voza odpoditi, dokler se ui oh mestnih vratih na ječo vsedel, kteriga vrata je kmal potem od papeža razklicano pomilostenje odperlo. Tako je Pij IX. papež golo bič; njemu nasproti pa je Napoleon III. a<|iiila rapai, orel ropar, kakor je bil Piju VIL pervi Napoleon. Tako pa bo svet šc enkrat vidil, kako poslednjič nemočni močniga, kako golob orla zmaga. V drugi pomenljivi zadevi je Pij IX. do Sardinije. Njemu, kakor je znano, je v starim prerokovanji od posameznih prihodnjih papežev vikšiga škofa Malahija, dano znamnje „Crux de cruce" — križ
s križa. Težki križ je Pija IX. naložila roparska sardinska politika . in ta kraljeva rodovina ima savojski križ v svojim gerbu. Med svetoskrunstvi. kterih se sardinska vlada v svojim sedanjim počcujauji zadolžuje, ni nar manjši ta, de križ sardinskiga gerba, v nasprotji z njegovim pomenam. v bandtro rovarstva znižuje. To je morebiti, v sklepu z brezbožnim napadam nad sv. Cerkev, infandiim scelus — ,,neizrečena pregreha," od ktere govori llerriiianti iz Lehiiina. in kteri je v ravno tem prerokovanji smert napovedana. Tako piše imenovani list.
Sv. Oče so zlo boleluii. pravijo poslednje naznanila. Vse lahko, de jih ho punt res umoril, kakor je že marsiktero blago dušo. Očeta vsiga keršanstva zlasti to v serce boli, de se nobena — tudi katoliška moč ne gane. de bi branila sveto rihčcvo dedino.
V Testament!!. ki se Napoleonu I. ali po pravici ali dozdevno pripisuje, pravi ...Muncli. Sonntagsb!.." je njegovim naslednikam naročeno, si prizadevati, de zopet cesarstvo nase spravijo, se Laškiga polastijo, ljudi svoje hiše na papeški sedež spravijo, de si tako pravo vlado sveta vstanovijo. Prejdcii jc bil Napoleon I. papeža iz Rima odpravil. je imel namen, papeštvo tako ohraniti, de hi pa p**/, imel v lasti samo šenpetc/sko cerkev. Vatikan iu inkvizicijsko dvorano; rimsko mesto de naj hi dobilo po-cbiio vlado, do ktere hi papež in italsko kraljestvo nič moči ue imela, temuč le na cesarja hi biia natvezena. iu papež hi dobival 30 do 40 tavžent lir na leto.
Osnove Napoleona III.. pravi uiti list dalje, nekako ravno na lo merijo. De je blizo vladavstva sveta, očitno kaže sedanja politiška razmera: de bi rad sv. Očeta kako na Francosko spravil, ni manj jasno. Le samo de hi inu utegnilo spodletcti nad serčnostjo iu od Boga razsvitljeno modrostjo papeževo in k sklepu nad voljo Vsigamogociiiga, kteriga ue ho noben poslanec (diplomat) k zanikariiimu ..načelu od ncposrcdovaiija" prezlobodral. Za zdaj Napoleonova politika saj v to služi. rovarske. roparske derhali, ali kar je ravno to. sarditiskio gospodovav>tvo od hližujiga rimskiga okrožja odvračevati. Z več krajev rimske deržave, ki so jih že v oblasti imeli, so sc Piemontczi umaknili in pod hrambo francoskiga orožja se jc papeževo vladanje povernilo. Po tem takim so še v papeževi oblasti. Rim s Komarko. o k raj i ne Frosinonc. Viterbo, Veletri in Civita vekia s 600.000 prebivavci skupaj: vsa cerkvena deržava jih šteje do treh milijonov.
Ce ho sv. Očetu ta betva ostala in doklej, le Bog ve. Tudi sc ne ve. če nc bodo vender na zadnje le primoraui. Rim zapustiti. Vtem primerljeji. je pripravljeno pismo seve-riuske katoliške družbe in vsih katoličanov ua Nemškim. ki se že podpisuje, v kterim sv. Očeta prosijo, de naj pridejo na Nemško stanovat, ako jih ne bodo vjetih na Francosko peljali.— Nar močnejši zavezniki sv. Očeta, molitve vernih po vsim svetu, pa med tem nepreiiehama in z vedno veči gorečnostjo na dalje delajo. V Insbruku je bila t. u. m. slovesna orocesija za sv. Očeta. V Rimu so pobožne opravila šc bolj pogoste in pošteni katoličani sv. Očetu pri vsaki priložnosti svojo ljubezen. podložnost očitno skazujejo. Ko so bili 11. u. m. cerkev Marije Device ,.sopra Minerva" obiskali, jih je neštevilna množica obdajala, obnebje se jc razlegalo od njih slavoklicov in pomolja (balkoni) iu okna oh sosednjih cestah so bile praznično ozališauc.
Piemoiiška sedanja vojna je me mende naslednja : 25.000 vojakov v Piačenci. 15.000 na Modcneškim. 20.000 v Bolonji iu Romanji, 50.000 pod Lrimariiiora-m ob Minčiu. Premakljive narodovne straže menijo 110 kardel s 55.000 možmi napraviti. Precej števila , vender je pravična Božja roka močnejši.
Mladi iiapolilanski kralj Frančišk II. jc junašk in serčin mož, zraven tega pa zgoli dobrota. V boji 30. u. m. mu je bila kapica na glavi prestreljena; eden kraljevičev je bil pa na nogi ranjen. Kralj in kraljica sta silo skerbna za
ranjene, tudi za unc iz sovražniga kerdela; obojni se čudijo nad njuno dobroto ko bolnišnice obiskujeta. Piemontešk vojak je neki rekel kralju: ..Pravili so nam, de ste hudobni iu neusmiljeni, goljufali »o nas; Vi niste le samo kralj. Vi ste pravi oče". — Zdaj ima kralj v Gaeti neki še kaeih 10.000 vojšakov iu ne ne misli nasil-nikam se podati. Nekaj njegove vojašine je pribežalo na Rimsko, nekaj je po morji poslane v Civila-vekijo, nekaj je tudi od sardinskih samosiluikov vjete. General Bosko ima \ ikši poveljstvo nad posado v Gaeti.
kaj ima Cerkev od puntarske vlade pričakovati, kaze novi ukaz v Neapelnu. kteri vse prednosti in pravice overze, ki jih duhovsivo v občinskih in kazenskih rččeli ima.
Gospodarstvo novih gospodarjev v Neapelnu je bilo tak««, kakoršno pridobitje noviga posestva: silno zapravljanje deržavniga denara. vnemari.ost za kervave potrebe v deželi, raznašanje imenitnih spominkov iu cerkvenih reči na pluje itd. V enim samim mescu je sama kancelija Garibaldova potrošila 64.000 cekinov ali 300.000 frankov. Po vsim spodnjim iraškim brez števila angleških judov pri-barautuje nar bolj redke iu častitljive umetne dela iu jih iz dežele vlači; že vidijo v Londuu mošlrauce iu druge svete posode, ki so jih iz Sicilije izvlekli.
Zastran glasovanja v Sicilii za Vikior-Emanvela se marsikaj znamenitiga sliši. V kraji Viko je bilo zmed 1 l.OOO za glasovanje opravičenih le samo 100 prišlo; v So rent i le samo 3! ko nikogar več ni bilo, so vse liste z besedo ..l)e" v volivni pisker vergli.
Na Angleškim je sovraštvo do katolištva veliko, pa le v višjih stanovih pri tacih. ki zgodovine ne bero in pameti ne poslušajo, zakaj ^premišljeni učeni neprenehama prestopajo v katoliško Cerkev. Taki neieuni in zaslepljeni iz višjih stanov se na vso moč penijo ni laski punl podpirajo. iu mislil bi kdo. de katoličani ua Angleškim morajo veliko psovauja od ondotni«a ljudstva terpeti; vtndcr temu ni tako. kakor „Munsl. So u u t ags b l.- pišejo, ker nižji angleško ljudstvo, ki sicer od katoličanstva ravno tako malo ve." kakor od svoje lastne vere, katoliške duhovne spoštuje in ljubi, ker jih pri vsaki priložnosti spoznajo kakor prijatle ubozih. „lz njih del jih bote spoznali.44
Iz Carjigrada pišejo, de se v Bulgarii že več inescov nekaj pripravlja v nezedinjeni greški eerkvi ; dolge verste s tavžent i podpisov gredo na okrog iu spodbudujejo k prestopu v katoliško Cerkev. Kteri so še omahovali, so z nedavno zvoljenim novim greškim patriarham do terdniga sklepa dozoreli. Svojimu škofu so Bulgari naznanili, ako se gre novi mu patriarhu poklonit in mu pokoršino skazat, de naj ne hodi več v svojo cerkev , ako noče sramotno iz nje poginili bili. Škofu, ki je bil že kdaj oduienjen. se s patriarham razdvojiti, ni bilo treba tega opomina. 23. vinotoka (okt.) jc 104to llulgarov s svojim škofam in duhovstvam na čelu razglasilo naznanilo, s kterim se odpovejo vladi greške cerkve, ki jo imenujejo tujo in nekeršaiisko in Njih svetost Pija IX. prosijo, de naj bulgarsko cerkev sprejmejo v naročje vesoljne in katoliške Cerkve, s prideržkam, de smejo svoje narodovne in kanoniško posvečene cerkvene obrede ohraniti. Bulgarski slovanski narod šteje do 4 milijonov duš. Bog razsvetli naše ločene brate ! z obema ra-kama jih bomo objeli, ko se vernejo v naročje naše občinske matere katoliške Cerkve.
MM rob t i ne.
Santovi hudoba. Od kod je ta beseda? Munch. „Pa-storalblatt" razlaga to ime iz starih podob, kakor se hudobni duh mala, zlasti iz ostanka podobe v freisinški stoljni cerkvi od vesoljne sodbe. Tamkej je viditi satana z različno narejenima nogama. Desna je kratka in skerčena, leva
pa čez mero široka in dolga. Poinen je pa ta le: Desna ali prava noga se je skerčila ali se zmanjšala, ker je hudoba nič ue rabi, nikoli po pravi poli ne hodi; kar pa se ne rabi, sčasama v nič gre. Leva noga pa je vedno v rabi, ker zmiraj le levično, le po krivičnih stezah hodi; torej ta noga silo rase in se redi. Ker. so tedaj satana na podobah z daljši in krajši nogo vidili malaniga, so sklenili, da mora šepati ali šautati iu tako so mu vseskozi zgorej rečeno ime dajali.
MMomače duhovne vaje,
sveto živeti in zveličano umreti.
(Dalje.)
S p o k o r ii i k u pomaga k stanovitnosti misel: Veliko hudiga sim storil; malo dobriga sini storil; kar sim dobi iga storil, sim Ic slabo storil ali opravil. Od perve tih 3 reči smo že nekaj prevdarili; gremo tadaj k drugi: Malo dobriga sim v svojim življenji storil.
Ako preštejem leta, mesce, tedne, dneve iu ure. kar ua svetu živim, iu vse prevdariin, koliko vse počezi sim oberuil tega časa za svojo dušo. koliko pa za svoje telo: kakošen bo razloček? ktero bo pretehtalo? Nasledek tega premislika že mi hudo prigreva; imam pa še nekaj prevdarili. kar bo morebiti še hujši peklo, namreč: Koliko časa nisim ne za dušo, ue za telo oberuil, ampak obeina naravnost v škodo, to je: v postopanje, v čisto prazno posedovanje. dolgočasovanje, vueniarno kremljanje iu zanikamo žlobodranje! To je prav hudo iu žalostno, vender me nekaj še bolj skerbi. Koliko tega časa, ki mi je bil zanesljivo le samo za Božjo čast, za moje in bližnjiga zveličanje od neskončno modriga Stvarnika odločen, — koliko tega časa sim jest celo v nečast Božjo, v svojo in bližnjiga dušno škoilo, v žaljenjc Božje — v greh obračal!--Ako bi mi bilo še danes umreti, kako se bom od vsiga tega pred pravičnim Sodnikam odgovoril. Usmili se me, o Bog! in nikar z menoj nc delaj po mojih zauikarnostih, pregrehah iu hudobijah: v prihodnjič hočem dragi čas bolje obračati, ako me šc nadalje živeti pustiš*
MMnhovske zadeve•
V	goriški na d škofi i: C. gosp. Štefan Doljak, kaplan v Št. Mavri, je izvoljen dekan v Devin. Za duhovne pomočnike so odločeni naslednji čč. gg.: Jož. Brešan v Cirkno,— Franc Koron v Štijak;— Anton Lukežič v št. Peter laški; — An g. Ven turi ni je prestavljen v Joaniz; — Evg. Kari Valussi jc poslan v Beč se učit dohtarstva bogaslovja. — Umeri je Jo ž Vidri h, duhovnik v po koj i. K. I. P.!
V	Ljubljanski škofii. Ker je dobrovski fajmošter, g. Jož. Na h t iga I, 4. t. m. umeri, je fara Dobrova 7. t. m. razpisana; prošnje za njo do prečast. Ijubljanskiga stoljni-ga kapitelna se po navadi v kuežješkofijski pisaruici oddajajo. V Dol ne pride g. M. Tome, kakor je bilo zadnjič naznanjeno, ampak g. Jožef Alijančič, duh. poni. v Šmartnim pri Kranji, namesto bolniga dolskiga duh. pom. g. Jan. Oreh k a. Namesto oboleuiga g. duh. pom. g. Vencesl. Pehar ca na Igu pride g. Š i m. Plen i čar, duh. pom. v Merni peči. G. Jan. Dol i nar, mestni duh. pom. v Kamniku, pride za duh. poin. v Breznico. Novoposvečeni mašnik križanskiga reda, g. Toni. Kikel, pride za duh. pom. v Vinice.
MMobrotni darovi.
Za afrikauski misijon. G. A. K. 1 tolar, t. j., 2 gold. 12 kr. st. dn. — G. L. Stupica 5 gold. — Dve sestri 2. gold. — (Z BI. prejeli posl. den. za sv. Detinstvo.)