On the methodology of dialectology of language families : determining the existence of a dialect areal

angleški

2010

letnik 50, številka 3

primerjalno jezikoslovje   jezikovne družine    dialektologija jezikovnih družin   dialektologija    narečja    narečni areal

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Avtorica analizira postopke, ki privedejo do sklepa, da je v predhistoričnem času obstajal neki narečni areal, torej jezikovna povezava med dvema ali več prasorodnimi jeziki na znanem ali neznanem zemljepisnem področju. Dialektologija jezikovnih družin mora tako kot vsaka induktivna znanost pogosto dopustiti določeno mero nejasnosti, če želi priti do rezultatov. Vendar pa je razkorak med dobro in slabo interpretacijo jezikovnega materiala lahko zelo velik. To je pokazala analiza primerov, ki jih jezikoslovci navajajo v podporo obstoja predhistoričnega antičnobalkansko-baltsko-slovanskega narečnega areala. S pomočjo teorije argumentacije avtorica izlušči tipične napake in sporne postopke pri sklepanju. To so: 1) sam poskus interpretacije materiala iz slabo izpričanega jezika (ne poznamo jezikovnih zakonov; etimologije niso preverljive); 2) primerjanje korenov med seboj (zaradi majhnega števila elementov in ponavadi preproste strukture obstaja velika možnost, da gre za naključno podobnost); 3) krožno sklepanje, ko avtor neko dejstvo razloži s tem, kar mora šele dokazati, in primeri, ko avtorja pri odločitvi za eno izmed različic iste besede ali pri segmentaciji vodi to, kar želi dokazati; 4) enačenje različnih tipov lastnih in občnih imen brez upoštevanja problematike, ki je povezana s tem; 5) ignoriranje dejstva, da isti jezikovni pojav obstaja tudi zunaj areala, ki ga raziskujemo, in neupoštevanje celotnega materiala; 6) nekritično prevzemanje izsledkov drugih strok in prevajanje teh izsledkov v primerjalno jezikoslovje; 7) pojasnjevanje slabo izpričanega z drugim slabo izpričanim; 8) razlaga ne sledi iz materiala. S pomočjo nekaterih od naštetih postopkov lahko dokažemo tudi obstoj narečnih arealov, za katere v resnici vemo, da nikoli niso mogli obstajati. Ne glede na dejstvo, da dialektologija jezikovnih družin obstaja že od začetkov primerjalnega jezikoslovja kot njegov sestavni del, je očitno, da bo metodologijo te znanstvene panoge potrebno šele domisliti.

14.02.2015