LITIJA im 24.12.1941 JANUAR 1992, ST. 1 POŠTNINA PLAČANA NA POŠTI LITIJA V TEJ ŠTEVILKI PREBERITE: Stran Skupščinska kronika............................................... 2 Če že tonemo, gospodje ........................................... 2 Združenje lastnikov razlaščenega premoženja ..... 3 Organizacija šolskih prevozov................................ 4 V vrtcu ni nikoli dolgčas ......................................... 4 Pisma bralcev ........................................................... 5 TV Litija - amaterski studio .................................. 6 Ko sanje postanejo resničnost ................................ 7 Svečnica v luči vere .................................................. 8 Zgodila se je kaseta ................................................. 9 Vsem upokojencem..................................................12 PRAZNIK SLOVENSKE KULTURE Kmalu bo tu praznik slovenske kulture, dan, ko done visokoleteče besede o krizan-temi siromakovi, dan, ko pojemo zdravico in nagradimo kakega umetnika. Ostalih 364 dni pa se umetniki, tako kot nekoč Cankar, sprašujejo, za koga ustvarjajo - za narod ali za ljudstvo. Pa o tem raje ne bom, grenkobe je danes tako povsod dovolj. Prav je, da se ob tem dnevu spomnimo, da naroda ni brez jezika, zgodovine in kulture. Še posebej sedaj, ko se postavljamo ob bok velikim evropskim narodom. Veliki možje in žene, med njimi mnogo umetnikov, so nam zapustili dediščino, na katero smo lahko ponosni in je ne smemo zapraviti. Kajti objem Evrope bo krepak, naša dožnosl pred zanamci pa je, da ohranimo narodovo identiteto. Videli smo, kako se je zgodovina spet dogajala na naših tleh, doživeli smo to, o čemer so sanjali naši dedje. A delo še zdaleč ni končano, delavcev je malo, zato »ne, kar mu stan veleva, kar more, mož storiti je dolžan«. In zalo naj se praznik slovenske kulture preseli iz Cankarjevega doma med ljudi, naj postane praznik srčne kulture in zdravega ponosa. Lep praznik voščim. Anuška Po tise k Zlato Rudolf: ALU - »LUPINE« KULTURNE PRAZNI TRADICIONALNO V SREDIŠČU SLOVENIJE Letošnji slovenski kulturni praznik bomo v nedeljo, 9. 2. 1992, že šestič zapored praznovali v geometričnem središču Slovenije na Spodnji Slivni. Prireditev se bo začela pri obeležju GEOSS ob 14. uri, kjer bo spregovoril pesnik Ciril Zlobec, v kulturnem programu pa bodo nastopili igralec Uroš Maček, Vasovalci s Prešernovimi pesmimi iz Žirovnice in domači zbor. Po slovesnosti pri obeležju pa se bomo preselili ob 15. uri v dvorano na Vače. Tu si bomo ogledali razstavo reliefov v lesu Draga Koširja Svetovne katastrofe, z znanimi slovenskimi kulturnimi delavci pa se bomo pogovarjali o aktualnostih v slovenski kulturi. Prireditev bo ob vsakem vremenu, zato vas vabimo, da se v NEDELJO, 9. FEBRUARJA, ob 14. uri poklonimo spominu našega velikega pesnika Franceta Prešerna in skupaj praznujemo naš kulturni praznik. R. M. ZA ZAKLJUČEK PRAZNOVANJA PODELITEV PRIZNANJ UREDNIKOVA BESEDA Koledarsko leto 1992 začenjamo tudi mi z novo podobo Glasila občanov, kjer bomo pridobili nekoliko več prostora. Še vedno pa je gradiva vsak mesec preveč in tako si uredniški odbor še nadalje pridržuje pravico, da prispevke odloži za naslednjo številko ali jih ustrezno skrajša, vendar tako, da še vedno ohranijo svoje osnovno sporočilo. Zato ponovno prosimo vse dopisnike, da so kratki in jedrnati. Kot smo zvedeli iz dnevnega tiska in radia, se bodo kmalu začele priprave na volitve; predvolilnemu boju bomo tudi v G O namenili nekaj prostora. Na zadnji seji uredniškega odbora smo sklenili, da bo imela že v naslednji številki vsaka stranka na voljo prispevek, ki bo imel največ 45 tipkanih vrstic, česar pa nihče ne sme prekoračiti. Že v uvodu sem omenil spremembo zunanje podobe GO. To je tudi pozdrav neodvisni in mednarodno priznani najmlajši evropski državi - Republiki Sloveniji, saj ravno na ta pomemben zgodovinski dan oddajamo gradivo v tiskarno. Spoštovani bralci! Po nekaj mesecih strahu in negotovosti smo postali končno gospodarji v svoji hiši. Če smo zreli za samostojno pot, bo pokazala prihodnost. SREČNO! Boris Žužek, glavni in odgovorni urednik V minulem decembru se je v počastitev praznika naše občine zvrstilo veliko prireditev Slavje smo sklenili s proslavo, ki je bila v ponedeljek, 23. 12., ob 18. uri v avli občinske skupščine. Začeli so jo Zasavski rogisti in Oktet Valvasor, nato pa je spregovoril župan Mirko Kaplja. Ko je nanizal nekatere lanske pridobitve, ki smo jih lahko veseli, je opozoril tudi na težave, ki nas čakajo v prihodnje. Zlasti je zaskrbljujoče stanje v gospodarstvu, saj se z naraščanjem brezposelnosti znižuje število delovnih mest v občini. Sledil je najsvečanejši del prireditve, podelitev priznanj. Tako so na predlog Komisije za odlikovanja in občinska priznanja le-ta prejeli: Postaja milice Litija za delo na področju varovanja in zaščite občanov ter premoženja, Čebelarsko društvo Litija ob 70-letnici uspešnega delovanja, Krajevna skupnost Hotič za celovit družbeni in ekonomski razvoj, Ana Mohar za delo na področju telesne kulture in planinstva, Pavel Smolej za delo na področju kulture ter varstvo naravne in kulturne dediščine in Franc Zupančič za 60-letno igranje v litijskem pihalnem orkestru. Listine o priznanju pa so za leto 1991 dobili: Društvo upokojencev Sloga Jevnica za uspešno vsestransko delovanje, Dragica Svršina za dolgoletno delo v Društvu upokojencev Litija, Stane Fele za večletno prostovoljno vzdrževanje šmarske cerkve, Ivan Fojkar za vodenje dveh pevskih zborov in sodelovanje v litijskem pihalnem orkestru, Albert Kaučič in Jože Godec pa za uspešno delo v ribiški organizaciji. • g ^ 485353484853235353534848 SKUPŠČINSKA KRONIKA SPREJETA SPREMEMBA PRORAČUNA Na decembrskem skupnem zasedanju vseh treh zborov občinske skupščine so delegati sprejeli Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Litija za leto 1992. Presenetljivo je, da ob sprejemanju odloka ni bilo razprave, čeprav gre za povečanje proračuna, res pa je tudi, da so delegati precej pripomb podali že na osnutek odloka. Vsi trije zbori so sprejeli tudi Sklep o začasnem financiranju javne porabe v občini Litija v letu 1992. Sklep velja najdlje do 31.3. 1992, določa pa, da se bo javna poraba financirala sorazmerno z deležem porabljenih sredstev v istem času po proračunu za leto 1991. NOV ODLOK 0 RAVNANJU Z ODPADKI Delegati vseh treh zborov so sprejeli Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Litija. Na predlog odloka je Slovenska kmečka zveza - ljudska stranka - podružnica Litija posredovala kar pet amandmajev, katerih skupna značilnost je, da zaostrujejo odgovornost izvajalca pobiranja odpadkov. Amandmaje je sprejel tudi Izvršni svet, prav tako pa tudi delegati občinske skupščine. Svoj amandma k predlogu odloka je podalo tudi Komunalno stanovanjsko podjetje Litija, ki je predlagalo, da naj se tarifa za odvoz odpadkov iz stanovanjskih prostorov še naprej določa na podlagi velikosti stanovanjske površine. Odlok pa uvaja novost, in sicer da se tarifa določi glede na število oseb v gospodinjstvu. Družbenopolitični zbor in Zbor krajevnih skupnosti sta amandma zavrnila, Zbor združenega dela pa ga je sprejel. Po medzborovskem usklajevanju je tudi Zbor združenega dela amandma zavrnil, tako da je bil odlok, ki med drugim določa postopno vključitev območja celotne občine v organiziran odvoz odpadkov, sprejet. Veljati bo začel osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. ŠTEVILNE OTORMACIJE Na dnevnem redu decembrskega zasedanja občinske skupščine je bilo tudi več informacij. Tako so delegati obravnavali in sprejeli med drugim Informacijo o oblikovanju proračuna občine Litija za leto 1992, Informacijo o gibanju zaposlovanja in brezposelnosti v občini Litija v letu 1991 in predlog za nakup stanovanj v novem poslovno-stanovanjskem objektu v Litiji. DELEGATSKA VPRAŠANJA IN POBUDE Delegati so postavili številna vprašanja in pobude. Nekaj delegatov je zahtevalo, da naj bodo odgovori konkretnejši in bolj jasni, Rudi Vidic, delegat SKD - Odbor Litija v Družbenoplitič-nem zboru, pa je celo predlagal, da naj bi se delegatska vprašanja in pobude ter odgovori nanje objavljali v Glasilu občanov. Janez Lukač, delegat Socialistične stranke v Družbenopolitičnem zboru, sicer podpredsednik Zbora občin v Skupščini Republike Slovenije, je podal pobudo predsedniku občinske skupščine za sklic sestanka vseh strank v občini, kjer naj bi govorili o tem, v katero regijo naj bi se vključila občina Litija glede na predvideno novo organiziranost občin in regij. Pridružil se mu je tudi delegat SDP v Družbenopolitičnem zboru Borut Vukovič, kije predlagal, da bi ustrezna skupščinska telesa začela razpravo o novi organiziranosti občin, predlagal pa je še, da naj upravni organi pripravijo pregled nepremičnega premoženja občine. Delegat Slovenske kmečke zveze - ljudske stranke v Družbenopolitičnem zboru Franci Rokavec je podal pobudo za spremembo simbola občine Litija, predlagal pa je še, da bi se v letu 1992 iz občinskega proračuna za financiranje krajevnih skupnosti zagotovilo vsaj toliko sredstev, kot jih je bilo v letu 1991. Jože Hostnik, delegat zelenih v Družbenopolitičnem zboru, je predlagal, da bi se tudi v Litiji opravila meritev onesnaženosti zraka, ob istem času kot se to opravlja v Zagorju ali Ljubljani. Franci Končar, delegat v Zboru krajevnih skupnosti, je opozoril na potrebo po parkirišču v Hotiču, za krajane, ki se vozijo na delo v Ljubljano z avtobusom. Marko Godec ČE ŽE TONEMO, GOSPODJE POTEM POTONUO S PLAPOLAJOČDVn ZASTAVAMI Če nas je Peterletov finančni minister Dušan Šešok ob vsaki vnovični povišici republiškega proračuna seznanil, kako »težak« je republiški proračun, potem moramo za proračun občine Litija reči, da bo njen letošnji občinski proračun tekmoval v peresno lahki kategoriji, tako »lahek« je namreč. Od celotnih sredstev javne porabe bo v letu 1991 v republiški proračun usmerjenih okoli 82,5 % sredstev, v občinske proračune pa preostalih 17,5% sredstev (v letu 1992 pa 13,4% denarja). V občinske proračune bo kot izviren prihodek v letu 1991 priteklo okoli 15,5 milijarde SLT (v letu 1992 pa 14,6 milijarde SLT - torej še manj). To pomeni, da so glede na leto 1990 občine v letu 1991 razpolagale z realno približno 50 % manjšimi prihodki iz davčnih virov, v 1992 pa še z bistveno manjšimi. Ob nizkih davčnih virih občin sredstva za javno porabo v občinah še bolj realno zaostajajo za lanskoletno ravnijo in letom 1990 in so porabniki sredstev občinskih proračunov relativno še na veliko slabšem kot porabniki republiškega proračuna. Razmere po slovenskih občinah so različne in se ob odsotnosti usklajene politike razlike med njimi še poglabljajo. Prvi razlog za realno pre-polovitev občinskih proračunov je nov davčni sistem, drugi pa neplačevanje davkov davčnih zavezancev. Nov davčni sistem, uveden z začetkom leta 1991, je bistveno razbremenil davčne obveznosti gospodarstva, hkrati pa uvedel visoko stopnjo centralizacije davčnih virov v republiški blagajni. Realni padec davčnih prihodkov je tako velik, da znatno presega možno realno krčenje ustreznih prihodkov, kar bi lahko izviralo iz povečane inflacije. Drugi razlog je neplačevanje davkov oziroma vse večji vpliv pravnega nereda in finančne nediscipline na davčno utajo. Skupno domače povpraševanje, ki kaže potencialne prihodke javnega sektorja, je namreč realno znatno večje kot ustrezni davčni prihodki. V prvem polletju 1991 so dejanski prihodki zaostali za potencialnimi za približno 13% do 18 %, v naslednjih mesecih pa se razkorak še povečuje. Največji nered velja pred- vsem pri prometnem davku na medpodjetniškem trgu. Ob zmanjševanju industrijske produkcije, povečanju brezposelnosti, negotovosti v trgovinski menjavi ter velikem pravnem neredu in izraziti finančni nedisciplini je fiskalna politika obsojena ali na povečanje davkov ali pa na proračunski deficit, hkrati pa še na nezadovoljivo financiranje javnih služb, ki dolgoročno ni sprejemljivo. Zmanjševanje državnega trošenja je sicer nesporno pomemben stabilizacijski dosežek, ne pa tudi sistemsko in dolgoročno razvojno argumentiran. Takšnim razmeram se tudi proračun občine Litija v letu 1991 ni mogel izogniti, kar med drugim kažejo tudi spodnje tabele, iz katerih je razvidno, da bo realni obseg izdatkov javnega sektorja v občini Litija v letu 1991 v primerjavi z lanskim za 62 % (skoraj za 2/3) manjši kot lansko leto, saj padec realnega obsega izdatkov znaša 62 %. Prav tako se zmanjšu- REALNA RAST (PADEC) PRIHODKOV IN IZDATKOV JAVNEGA SEKTORJA 1990= 1 I-VI 1991 OCENA I-XII 1991 I- -XII 1992 Prihodki v RS -22% -38% Izdatki v občini Litija - 62 % -45 % - 70 % DELEŽ PRIHODKOV OBČIN IN REPUBLIKE Leto 1990 1-IV91 Ocena I-XI191 I-XII92 RS Občine 72,2% 79,7% 82,5% 86,6% 27,8% 20,3% 17,5% 13,4% IZDATKI OBČINE LITIJA LETO 1990 PLAN 1991 NOMINALNO RAST CEN REALNO 1992 1991 OCENA 150.893.595 209.172.400 38,6 % 260% -61,5% - 70 % JAVNA RAZGRNITEV STROKOVNIH PODLAG ZA UREDITEV CENTRALNEGA DELA NASELJA ŠMARTNO IN MAKETE DELA MESTNEGA SREDIŠČA LITIJE Na osnovi programa dela Sklada stavbnih zemljišč občine Litija je bil v mesecu septembru 1991 izveden javni natečaj za pridobitev najugodnejšega ponudnika za izdelavo načrtov ureditve centralnega dela naselja Šmartno. BETON - PROJEKT d.o.o. Zagorje ob Savi je kot izbrani izvajalec del pripravil variantne predloge strokovnih osnov za izdelavo osnutka načrtov urejanja širšega območja središča naselja Šmartno. Strokovne podlage obravnavajo možnosti za realizacijo planskih odločitev z vidika naslednjih elementov: - prometna ureditev - komunalni posegi - funkcije pri izrabi prostora in načrtovanju površin po namembnosti - pozidava prostih površin - variante funkcionalnih in oblikovalskih rešitev pomembnejših novih in obstoječih objektov družbenega značaja - opredelitev o vrsti in obliki gradnje za stanovanjsko funkcijo. Izvršni svet občine Litija je sprejel sklep, da se zaradi zahtevnejše prostorske ureditve vse tri variante javno razgrnejo. Tako bi že v predhodni javni obravnavi pridobili pripombe, predloge in mnenja občanov in ostalih, kar bi lahko upoštevali pri izdelavi osnutkov načrtov urejanja. Tako bi omogočili kvalitetnejšo in hitrejšo pridobitev končnega predloga prostorsko izvedbenega dokumenta za urejanje obravnavanega območja. Javna razgrnitev variantnih rešitev strokovnih podlag načrtov urejanja območja centralnega dela naselja Šmartno bo v avli zgradbe občinske skupščine v Litiji, Jerebova 14 in v prostorih Krajevne skupnosti Šmartno. Trajala bo od 15. 1. 1992 pa do 15. 2. 1992. Obenem sporočamo občanom, da si je v tem času možno ogledati v prostorih občinske skupščine tudi maketo dela mestnega središča Litije. Pozivamo občane, organizacije in društva, da si ogledajo razgrnjene dokumente in posredujejo svoja mnenja, predloge in pripombe Oddelku za urejanje prostora občine Litija. Na tem oddelku lahko dobijo tudi vse dodatne obrazložitve. Viktor ŠEŠOK, dia jejo deleži občin v deležu javne porabe v Republiki Sloveniji s 27,8 na 17,5%, v letošnjem letu pa predvidoma še na nadaljnjih 13,4 %. Občina Litija torej letos razpolaga le s slabo tretjino proračunskih izdatkov predlanskega leta. Eden izmed največjih problemov bodo v naslednjem letu predvsem materialni izdatki javnega sektorja oziroma izvajalcev javnih služb na področju družbenih dejavnosti ter komunalnega, vodnega in cestnega gospodarstva. Materialni izdatki so namreč najbolj izpostavljeni realnemu zmanjševanju zaradi visokih inflacijskih gibanj. Ob predvidenih sredstvih za naslednje leto se bo realna vrednost materialnih izdatkov izvajalcev javnih služb zmanjšala vsaj za 50 %, kar bo ogrozilo doseženi standard kvalitete opravljenih storitev in v posameznih primerih celo onemogočilo izvajanje posameznih dejavnosti. Proračunski porabniki bodo resda v resnici manj zmanjšali svoj obseg dejavnosti, kot bodo realna zmanjšana sredstva. Del tega bodo plačali zaposleni z -večjim realnim znižanjem plač. Hkrati pa bodo izvajalci storitve ustvarili odkrite ali prikrite dolgove. Ne bodo plačevali računov dobaviteljem, ki bodo spet poizkusili svoje terjatve z dvigovanjem cen, pritiskom na kredite, najemanjem dražjih kreditov in inflacijo. Tako se bo zaradi neusklajenosti plačil iz proračunskih sredstev s prevzetimi obvezno?. ni za naročeno in že opravljeno delo na področju javne porabe ustvarjala inflacija, kar bo še močneje ogrozilo doseženi standard kvalitete in obsega opravljenih storitev. Toda mar se takšnega črnega scenarija proračunskega trilerja zavedamo? Številne slovesnosti v litijski občini ob občinskem prazniku in novem letu ter mnogoštevilna slavnostna odkritja in odprtja objektov v letu 1991 (športna dvorana v Litiji, nova šola na Dolah, enota sodišča v Litiji, veterinarska postaja na Ježi, obnova gradu Bogenšperk, nov gasilski, veterinarski in policijski avtomobil, številne novoas-faltirane ceste širom krajevnih skupnosti in tako naprej, kar je bilo zgrajeno z nepokritim proračunskim denarjem in je zato povzročilo primanjkljaj v občinskem proračunu) nas morajo s svojo samopašnostjo in brezskrb-nostjo presenetiti in razočarati. Mar bomo torej tudi v letu 1992, kljub proračunskemu potopu, še vedno lahko nadaljevali ter odpirali in blagoslavljali vedno nove družbene objekte in nad njimi vili slavnostne govore in , zastave? Marko Povše STRANKE SPOROČAJO GRADILI SMO ZAUPANJE Ob tretji obletnici ustanovitve Podružnice SKZ-LS Litija je le-ta izdala brošuro z naslovom »GRADILI SMO ZAUPANJE«. Vsebino brošure smo že predstavili na razširjeni seji upravnega odbora republiške SKZ-LS. Iz vsebine lahko izluščimo izjemno pestro delovanje podružnice v tem obdobju, predvsem prispevek stranke na območju občine na socialno solidarnostnem področju, na področju gospodarstva, zadružništva, kmetijstva, protimo-nopolne dejavnosti ter varstva okolja in naravne ter kulturne dediščine. Prepričamo se lahko tudi o konstruktivnosti delovanja stranke na javnem političnem področju. Zanimivo je tudi branje o rasti organiziranosti stranke na terenu (nenehno naraščanje števila članstva) in o razmejitvi stanovskega od politično strankarskega delovanja. Brošura je na voljo na sedežu stranke vsako sredo ob uradnih urah (od 8.-10. in od 14.-16. ure). Lahko jo naročite tudi po telefonu 881-322 int. SKZ-LS ali na tel. 882-096. Franci Rokavec VODSTVO SKZ-LS V LITIJI V soboto, 15. decembra, so se v veliki sejni dvorani SO Litija zbrali poslanci Slovenske kmečke zveze - ljudske stranke v slovenskem parlamentu ter člani upravnega in izvršnega odbora stranke. Sestanek je potekal v znamenju aktualnih političnih vprašanj: ustava Republike Slovenije, zaupnica vladi, oblikovanje državnega proračuna za leto 1992, delo gospodarskega sveta in izvršilnega odbora stranke, socialna vprašanja, problematika v kmetijstvu in gozdarstvu, zakonodaja v parlamentu in organizacijske zadeve. V imenu občine Litija je zbor pozdravil njen predsednik, g. Mirko Kaplja. Za popestritev zasedanja sta poskrbela MKZ Litija kot glavni pokrovitelj in Aktiv kmečkih žena Litija. Glavni zaključki zasedanja so bili: 1. Pri glasovanju o spornem 55. členu ustave Republike Slovenije je prevladala misel, naj se o tem poslanci SKZ-LS odločajo po svoji vesti. 2. Pomembne bi bile čimprejšnje volitve na republiški ravni, saj je kriza vlade in parlamenta očitna. 3. Republiški proračun za 1. 1992 je premalo razvojno naravnan, saj so predvsem vlaganja v obrt, turizem, podjetništvo, kmetijstvo in dopolnilne dejavnosti temelj za izhod iz krize. 4. Sprejeto je bilo delo gospodarskega sveta in izvršilnega odbora. 5. Za preprečevanje težkega socialnega položaja ljudi je poglavitna skrb čimprejšnja lastnin- reforma, socialni pro- gram pa bi moral biti izdelan tako, da bo enakomerno porazdeljen na vse družbene sloje. 6. Tako kot drugod v gospodarstvu se tudi v kmetijstvu pozna zamujanje pri sprejemanju zakonodaje, kjer je predvsem pomemben sprejem zakonov z narodno gospodarskega in socialnega vidika. Največji problem je v nenaklonjenosti vlade do regresiranja obrestnih mer za vlaganja v kmetijstvo. To lahko privede do občutnega zmanjšanja pridelave hrane, predvsem pa do dražje hrane, kar ni sprejemljivo ne za SKZ-LS ne za potrošnike. Nikakor se tudi ne strinjamo s prevelikimi deleži posrednikov med kmetom in končno ceno hrane v trgovini. Tako je danes razmerje pri mesu naslednje: Za rejca je odkupna cena 160 tolarjev za kg mesa, v trgovini ga pa morate plačati po 400 tolarjev! Sicer pa so se udeleženci zasedanja strinjali s programom širitve stranke v ljudsko smer, kar je zbor simbolično potrdil s tem, da si je za kraj zasedanja izbral središčno občino Slovenije. Med udeleženci je bilo tudi precej županov in predsednikov izvršnih svetov občin iz vse Slovenije, ki so člani naše stranke. V večernih urah smo se poslovili od udeležencev zasedanja s prijaznim stiskom rok za bližajoče se božične in novoletne praznike in povabilom, naj še pridejo v naše kraje. Franci Rokavec IZJAVA ZA JAVNOST SKZ - Ljudska stranka podružnica Litija je v občinski skupščini že večkrat predlagala, da se nadaljuje delo pri pripravi novega statuta občine Litija. Ker pa je delo že v prvi polovici lanskega leta zastalo, smo jeseni predlagali spremembo simbolov občine Litija in prilagoditev le teh državnim simbolom. Nesprejemljivo je, da bi občina kot nižja državna enota uporabljala simbole, ki jih v Evropi uporablja samo jugoslovanska armada. S to izjavo javno odgovarjamo mnogim klicem in opozarjanjem v zvezi s tem vprašanjem, ki prihajajo na sedež naše stranke. Obljubljamo, da se bomo tudi v naprej prizadevali za oblikovanje državnih simbolov brez ideološke navlake. SKZ - Ljudska stranka Podružnica Litija SKZ - LJUDSKA STRANKA PODRUŽNICA LITIJA vabi na javni pogovor o tipiki naselij in varovanju naravne in kulturne dediščine, ki bo v nedeljo, 2. 2. 1992, ob 9. uri v prostorih gasilskega doma v Šmartnem. Pogovor, opremljen z izbranimi diapozitivi, bo vodil g. Pavel Smolej. VLJUDNO VABLJENI SKZ - LJUDSKA STRANKA PODRUŽNICA LITIJA prireja javni razgovor z dr. TERPINOM s Pravne fakultete v Ljubljani na temo: REGIJA IN NOVE OBČINE, ki bo v ponedeljek, 3. 2. 1992, ob 17. uri v bistro-ju Valvazor v Litiji (KZ Litija). Čas je že, da občani dobimo temeljite informacije o predvidenih lokacijah novih občin in regij, o pomenu in pristojnostih lokalne samouprave, o vplivu občanov na končne odločitve in odgovore na mnoga odprta vprašanja. VLJUDNO VABLJENI! ZDRUŽENJE LASTNIKOV RAZLAŠČENEGA PREMOŽENJA ZAHTEVA RAZVELJAVITEV ODLOKA 0 UPRAVLJANJU GOZDOV V DRUŽBENI LASTNINI ZLRP Ljubljana je 6. januarja poslalo Ustavnemu sodišču Slovenije pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka o upravljanju gozdov v družbeni Uistnini, ki je bil objavljen v Ur. 1. RS, št. , 33/91. V dopisu ZLRP ocenjuje, da navedeni odlok ni v skladu s 153. členom ustave in daje v nasprotju z 88. členom zakona o denacionalizaciji. Po tej določbi z dnem uveljavitve tega zakona ni dopustno nobeno razpolaganje z nepremičninami oziroma s premoženjem, glede katerega po določbah tega zakona obstaja dolžnost vrnitve. Kljub navedeni jasni zakonski določbi ta odlok po-verja gospodarjenje z gozdovi podjetjem, ki so gospodarila z njimi tudi v prejšnjem sistemu. Odlok je v povezavi z zakonom sporen tudi glede rokov. Zakon o denacionalizaciji določa upravičencem 18-mesečni rok za vložitev zahteve za denacionalizacijo. Ne določa pa roka, v katerem mora biti izdana odločba o denacionalizaciji, marveč je ta odločitev v rokah upravnega organa. To pomeni, da bo lahko preteklo več let, preden bodo upravičenci dobili gozdove v posest. V tem času pa bodo podjetja nekontrolirano razpolagala s premoženjem, za katero zakon določa vračanje upravičencem. Z navedenim odlokom se tudi krši ustavno načelo enakopravnosti pravic. Drugo nacionalizirano premoženje bodo vrnili upravičencem v last in posest, z gozdovi pa bodo še naprej razpolagala podjetja po preživelem sistemu in predpisih, ki ne veljajo več. ZLRP ocenjuje, da je Izvršni svet RS s tem odlokom izničil tako predvolilne obljube o popravljanju krivic krivično odvzetega premoženja, kakor tudi po poslancih sprejeto odločitev, da z zakonom začasno prepove sečnjo v gozdovih, ki so družbena lastnina. ZLRP prosi Ustavno sodišče Slovenije, da hitro ukrepa in na podlagi 161. člena ustave v celoti zadrži izvajanje odloka o upravljanju gozdov v družbeni lastnini, za katero zakon o denacionalizaciji določa obveznost vračanja do izvedbe denacionalizacije ter predlaga, da Ustavno sodišče navedeni odlok tudi razveljavi. SREČANJE SOCIALDEMOKRATOV MOST, DOMŽAL, KAMNIKA IN UTTJE V soboto, 30. novembra 1991, smo se sestali predstavniki občinskih odborov Socialdemokratske stranke drugega volilnega okrožja. Na posvetu je sodeloval tudi gospod France Tomšič, republiški poslanec v družbenopolitičnem zboru. Pogovor je tekel v duhu aktualnih tem, kot so privatizacija, denacionalizacija in nova ustava, izzvenel pa kot apel skupščini in poslancem ter vladi za preudarno, hitro in celovito ukrepanje. SDSS - Odbor Litija Tone KOVIC BOŽIĆNICA V ŠMARTNEM V četrtkek, 26. 12. 1991, so člani_ krajevnega odbora SKD Šmartno pripravili božićnico. »Bolje je prižgati drobno lučko, kakor pa tarnati nad temo,« so Krščanski demokrati zapisali v pozdrav obiskovalcem, »in mi vam Družina pri blagoslovitvi doma. (Foto: T. ! i ustniki z nocojšnjim večerom želimo prižgati tako lučko s »Svetim večerom v slovenski družini« in s starimi božičnimi pesmimi. Ponesite jih v srcu s seboj za mir in ljubezen v novem letu, ki je pred nami.« Prireditev je bila dobro obiskana, prikazovala pa je krščansko življenje, povezano z božičem: izdelavo jaslic, molitev rožnega venca in prepevanje božičnih pesmi v družini. Za glasbeni del so poskrbeli pevci mešanega in moškega cerkvenega zbora pod vodstvom Rudija Vidica, sodelovala pa sta še mladinski in otroški zbor, ki ju vodita Urška Mohar in Marjanca Vidic. Scenarij sta pripravila Martin Fele in Marjanca Vidic, sceno pa je domiselno oblikoval Mile Groznik. Glede na dober obisk, prireditev je bila v kulturnem domu, bi bilo pametno razmisliti o tem, da bi postala tradicionalna. Martin Hostnik ORGANIZACIJA ŠOLSKIH PREVOZOV V LETU 1992 V VRTCU NAM NI NIKOLI DOLGČAS! Za naše osnovnošolce so v novem letu nekoliko drugače, čeprav še vedno ne za vse zadovoljivo, organizirani šolski prevozi. Oddelek za proračun in družbene dejavnosti je namreč na podlagi sklepa Izvršnega sveta Skupščine občine Litija konec lanskega leta v dnevnem časopisju in Glasilu občanov objavil razpis za zbiranje ponudb za opravljanje šolskih prevozov v naši občini z namenom, da se najdejo možnosti za prevoze učencev tudi na tistih progah, kjer dosedaj šolski prevozi še niso bili organizirani in da se za opravljanje te dejavnosti poišče tudi cenovno čimboljše rešitve. Odziv na razpis je bil pod pričakovanji, saj je v roku prispelo samo šest ponudb, od katerih pa jih nekaj tudi ni ustrezalo razpis-' nim pogojem. Izvršni svet je izbral najugodnejše ponudnike, s katerimi so bile sklenjene tudi ustrezne prevozne pogodbe. Tako se učenci iz Bukovice vozijo v Šmarsko šolo z zasebnim prevoznikom Antonom Golobom učenci iz Velike Štange in Vintarjevca pa z zasebnim prevoznikom Rudijem Grmom. Na vseh ostalih progah pa bo tako za Osnovno šolo Šmartno, kakor tudi za Osnovno šolo Litija in Osnovno šolo Gabrovka opravljal šolske prevoze, kakor doslej, SAP Ljublja-na-Turbus, d.o.o. Seveda pa šole del prevozov opra- vljajo tudi s svojimi šolskimi kombiji oz. minibusi, precejšen delež učencev pa se vozi tudi z vlakom (Jev-nica, Kresnice, Sava). Žal je problematika šolskih prevozov v občini še vedno področje, ki ga kljub nenehnim prizadevanjem tako šol, staršev učencev, krajevnih skupnosti in pristojnega občinskega upravnega organa dosedaj (kljub razpisu) ni bilo mogoče rešiti tako, da bi bilo zadovoljivo in sprejemljivo za vse. Tudi za vse tiste učence, ki so po zakonu sicer upravičeni do brezplačnih prevozov, jim teh iz različnih vzrokov ni mogoče zagotoviti (majhno število učencev iz posameznih vasi in zaselkov, slabe ceste, pomanjkanje proračunskega denarja in nenazadnje tudi ljudi, ki bi bili na takih progah pripravljeni voziti učence z manjšimi prevoznimi sredstvi oz. osebnimi avtomobili). Zato bo tudi v prihodnje potrebno prizadevanje posvetiti v iskanju različnih možnosti in oblik šolskih prevozov, ki gotovo obstajajo, in poskrbeti za varno pot v šolo, ne samo učen-, cem, ki so po zakonu »vozači«, pač pa tudi tistim, za katere zakonske možnosti za organiziran in brezplačen prevoz sicer ni, so pa vsakodnevno izpostavljeni velikim nevarnostim na naših vedno slabših in vedno bolj prometnih cestah. VIDA PETERLIN ODDELEK ZA PRORAČUN IN DRUŽBENE DEJAVNOSTI IZLET PO DOLENJSKI Namesto tradicionalnih vsakoletnih srečanj rejnikov in rejencev smo v letošnjem letu povabili rejnike in rejence naše občine na enodnevni izlet po Dolenjski. Tojebilo20. 12. 1991. Pri organizaciji in vodenju izleta nam je brezplačno priskočil na pomoč g. Rudi Bregar (TURISTIČNA AGENCIJA LIST), za kar se mu na tem mestu javno zahvaljujemo. Vabilu so se kljub slabemu vremenu odzvale skoraj vse rejniške družine. Naša prva izletniška postojanka je bila Stična, kjer smo si ogledali samostan. Nato smo se ustavili na Muljavi, kjer smo se sprehodili do Jurčičeve rojstne hiše. Vožnjo smo nadaljevali po dolini Krke. Po kosilu v Loški vasi sta nam dve deklici zaigrali skeč, ki ga je napisala njuna mama - rejnica. Ustavili smo se še v Novem mestu in na Otočcu, vračali pa smo se skozi Gabrovko. Vzdušje je bilo živahno in sproščeno. Otroci so na avtobusu nastopali in nas navduševali s svojim petjem in ugankami, pri tem pa so sodelovali tudi odrasli. Izlet je vsem udeležencem nudil veliko prilik za pogovor in izmenjavo izkušenj. Ostal nam bo v spominu kot prijetno in koristno doživetje, ki nas je zbližalo. Metoda Crnkovič, CENTER ZA SOCIALNO DELO LITIJA Začeli smo že, ustvarjamo, se veselimo. Pa ste morda mislili, da smo še na počitnicah. Lanske počitnice so bile zelo žalostne, saj veste, na kaj mislim? Da, na vojno! Na besedo in dejanja, ki so ogrozila našo prelepo Slovenijo in ljudi v njej. In morda je to tisti »zajček« -skrit v grmu namreč, zaradi katerega smo mogoče bili še malo prestrašeni, boječi in se še nismo oglasili. Pa vendar! Začelo se je novo šolsko leto in novo koledarsko leto 1992. Majhni ljudje, velike to-varišice, ustvarjalne roke in odprta srca, bodo kljub vsemu, kar je bilo, dokazala, da gremo naprej, da za-živimo samostojno in stvarjalno življenje v naši samostojni Sloveniji. Tudi delo v vrtcu se spreminja, spreminja v skladu z novimi družbenimi razmerami in spremembami v zvezi z njimi. Včasih težko, vendar pa poiščemo zlato sredino in vrišemo v njo vsa naša opazovanja, nova spozna- nja, doživetja in še marsikaj. Trudimo se namreč, da bi tudi majhni ljudje v vrtcu doprinesli k srečni prihodnosti naše države, Republike Slovenije. Naše vzgojno delo se odpira široko navzven, da bi nas družba opazila in začutila pomen našega delovanja. Tovarišice iz Najdihoj-ce smo do sedaj sodelovale na vseh ŽIV-ŽAVIH, ki so bili organizirani v okviru Zavoda za kulturo in izobraževanje Litija. Znotraj vrtca pa pripravljamo različne prireditve, na katere vabimo tudi zunanje sodelavce, starše in druge ter vsa doživetja ovekovečimo na videokaseti. Na tak način smo v vrtcu Najdihojca v jeseni pripravili: KOSTANJEV PIKNIK, malo kasneje MODNO REVIJO, z butikom oblačil, nakita in usnjene galanterije, obutve itd. Na prihod novega leta smo se aktivno pripravljali. Izdelali smo dekoracijo, okrasili prostore, pripravili ikebane, serviete, spekli različno pecivo in še in še. Tovarišice pa smo za otroke pripravile gledališko igro - pravljico »Pepel-ka«, s katero smo prevzele otroke, njihove starše pa prepričale, da so stare pravljice še vedno zelo lepe, namenjene vzgoji in umirjanju otrok. Polni moči in volje smo se vrnili v vrtec po novoletnih počitnicah in že razmišljali, da bi leto začeli z glasbo, ki je lahko človeku luč, kruh, sreča. Odločili smo se, da pripravimo koncert - koncert za mir in srečo vseh otrok! Pripravljali smo se v okviru enote, k sodelovanju pa pritegnili tudi učitelje in učence glasbene šole Litija. Tako smo v petek, 10. 1. 1992, uživali ob nastopih mlade pianistke in flavtistke, ter ob prepevanju in muziciranju otrok iz našega vrtca. Kot nadaljevanje koncerta pa je bil ogled razstave instrumentov; ki smo jih izdelali v vrtcu sami, potem Orffo-vih instrumentov, tistih, s katerimi igrajo odrasli (pi-anino, trobenta, citre, kitara, klarinet. . .), nadvse zanimiv pa je bil tisti del raz- stave, ki je predstavljal običajne predmete (žago, metlo, grablje, pokrovke, stol, ribarico . . .), s katerimi so včasih, v nekaterih krogih pa še danes, ljudje izvabljali zvoke in uživali v glasbi. Zaradi vseh, ki so že bili omenjeni in gospoda Jožeta Mahkovca, ki je vse posnel, je prireditev uspela in bila poseben dogodek v našem vrtcu. Veliko smo že pokazali od septembra do januarja, čeprav vsega ni mogoče omeniti. Mnogo ustvarjalnih idej in pobud pa hranimo tudi za naslednje mesece. In prav zaradi pestrosti vzgojnega dela nam čas hitro teče, ni nam dolgčas in zadovoljni smo. Nadvse pa si želimo, da bi bili z nami zadovoljni tudi vsi vi, ki hodite mimo nas, ki se pogovarjate o nas, nas opazujete, ocenjujete in se na kakršen koli način zanimate za nas. Hvala vam! V imenu otrok in kolektiva VVE-»NAJDIHOJCA« Olga SINREIH BABICA, MOJE MAJHNO SRCE JE SPET VESELO! Maša je majhna, a zelo prijetna drugošolka. Zelo rada se pogovarja in opazuje svet okoli sebe. Ko prihaja iz šole, je vsak dan z babico in dedkom, dokler se iz službe ne vrneta njena mamica in očka. Danes je bila mala Maša zelo zamišljena. Hodila je po sobi in izpod čela opazovala dedka. Dedek je vedel, da jo nekaj muči, zato jo je vzel k sebi v naročje in jo močno stisnil. Deklica je vedela, da to pomeni ljubezen in razumevanje. Dobro je poznala dedka, ki jo je znal tako lepo stisniti in jo toliko časa božati, da mu je zaupala svojo žalost. Toda danes je bilo teže kot ponavadi. Danes bi morala založiti babico, pa je ni hotela, saj je imela tudi njo neskončno rada. Toda dedkov stisk in pogled sta jo prepričala, da je sama začela pogovor. » Veš, dedek, z babi sva šli v trgovino. Tudi ti veš, da so ob oknu namestili košaro za uboge na Hrvaškem. Danes sam ves čas opazovala ljudi, ki so hodili tam mimo. Veš, zares sem gledala najprej kar tako, . . . ampak potem pa me je kar prijelo to opazovanje, kaj in kdo je položil malenkost v košaro. Ko sva tudi midve z babico šli mimo, se je moja babi samo ozrla in šla naprej. Zunaj mije položila manjšo košaro v roko, da sem ji pomagala nositi kupljeno hrano. Bila sem žalostna. Nisem zdržala, da je ne bi vprašala, zakaj sva šli midve kar mimo košare. Dobila sem samo kratek in jasen odgovor: »Nimamo!« . . . Vedela pa je, da nisva storili prav, zato sva čisto tiho hodili do doma. »O ti moja mala Maša. Zdaj razumem tvojo žalost. Ampak zares vem, da si ti že toliko odrasla, da veš, da nismo ne bogati ne razkošni, da nismo nikoli imeli česarkoli več, kot potrebujemo. Sama dobro veš, da babica pazi na vsak tolar in ve da mora kupiti samo toliko, da bo lahko z vsem denarjem, ki ga ima, »prišla« do konca meseca. Vsem skupaj nam ostane samo toliko denarja, da si enkrat na mesec privoščimo kosilo nekje zunaj naše hiše. Če bi imela več, bi gotovo dala, saj to tudi ti dobro veš!« je dedek tolažil deklico. Deklica pa ni hotela odnehati in je dedku pripovedovala, da je žalostna zato, ker je pri opazovanju videla staro, revno ženico, ki je kupila samo kruh, mleko in moko. Ampak moke ne zase!! Položila jo je v košaro in tiho odšla ven. » Veš, dedek, ne moreš me prepričati, ker nimaš prav. Prepričana sem, da ima tista babica veliko manj kot mi. Obuta je bila v stare ponošene čevlje in tako žalostne oči je imela. Gotovo je dala težko, pa vendar je dala.« Tiho sta se spogledala im molče sedela nekaj časa. Nato je Maša vstala in odločno vprašala: »Greš z menoj? Hočeš, da midva popraviva to, kar sva ga z babico polomili? Odločila sem se, da dam majhni deklici. . . ali tisti, ki nima nobene punčke, eno od svojih. Imam jih polno polico in lahko bom pogrešala eno. Dala bom tudi zavitek keksov, saj jih imam vedno dovolj. Veš . . . mislim, da bi tudi ti lahko pogrešal kakšen zavojček cigaret. Ko te gledam, kako mirno sediš v topli sobi in si vedeti tako zadovoljen, pomislim na druge dedke - tiste, ki nimajo več svojega doma, ne tople sobe niti miru ob pipici. Saj ti tudi misliš tako, kajne?« Dedek je zadovoljen prikimal in oba sta veselo pripravila vrečko, da jo podarita ubogim ljudem. Tiho sla z roko v roki odšla iz hiše. Med potjo, ko sta se vračala, je dedek pripovedoval staro zgodbo o revni ženi in vodnjaku. Vanj so bogatini metali zlate cekine. Nekoč je mednje vrgla dva tolarja. Čeprav je bil njen denar v primerjavi z zlatom zelo reven, je darovala več kot vsi drugi - svoj zadnji denar. Njeno plemenito dejanje je njo in vse, ki so to videli, osrečilo. Srečna sta tudi Maša in dedek prišla do doma. Presenečeno babico sta pozdravila smeje in Maša je glasno vzkliknila: »Babica, moje majhno srce je zdaj spet veselo in počutim se tako lepo kot tista revna žena, kije svoj zadnji tolar spustila med zlatnike v vodnjaku!« D. K. PISMA BRALCEV PO PRIJETNEM VIKENDU VEDNO GRENKOBA, OBUP, STO... Vrtec NAJD1HOJCA je objekt, vgrajen v maso blokov, s takimi in drugačnimi ljudmi. Zakaj sem začela razmišljati tako? Zelo rada imam ljudi, kajti zame so ljudje narava, ljudje so družba, kultura, sreča ... Toda, vse to so v resnici samo do trenutka, ko je njihov odnos do vsega imenovanega pošten, odgovoren, spoštljiv. Ko pa to mejo prestopijo, jim mirno lahko rečemo: to so »takšni ljudje«, saj veste, kaj s tem mislim. Toda ali je prav, da ostajamo indiferentni do takšnih ljudi, zaradi katerih so naši varovanci vsak dan - še zlasti pa po ve-kindih - izročeni nesnagi, da ne rečem celo »svinjariji«, v pravem pomenu besede. Starši, prebivalci Rozmanovega trga, kaj res ne veste, da vaši otroci (pa sami ugotovite, kateri so to), kurijo za vrtcem, trosijo vse mogoče odpadke, pijejo in razbijajo steklenice, lomijo ograjo - in ne slišite, kako skačejo po strehi? Ali pa si zatiskate oči in ušesa samo zato, da se jih za trenutke rešite, se spočijete? Morali bi nekaj storiti, saj za malimi pustolovščinami vedno zrastejo velike. Ne mislim, da so krivi otroci, krivi so tisti, ki so jim omogočili zagledati luč lega sveta. Krive niso delavke vrtca in otroci ter kaznovani s tem, da nenehno čistimo, se jezimo in pričakujemo rešitev situacije. Mladi v Litiji res nimajo velikih možnosti za izrabo prostega časa (čeprav mislim, da se tudi najdejo), imajo pa starše, ki bi si morali vzeti čas za pogovore, aktivnosti s svojimi otroki in vzpostavljanje pravih prijateljskih odnosov. Ne boste verjali vsi, a je res! Radi se pogovarjajo. Sama sem to večkrat ugotovila, pa čeprav na dvorišču ter v popoldanskem in večernem času. Poskusite še vi - v prijetnih dnevnih sobah in videli boste -ne bo vam žal. Otroku pa boste dali čutiti, da je v prvi vrsti vaš in odgovornost zanj je vaša! In sploh ne vem, zakaj ne bi postali drugačni! Za VVE»NAJDIHOJČ i-Vzgojiteljica Olga SINR LIH NOVOLETNA KANONADA Božično-novoletni prazniki so za nami. Preživeli smo jih vsak po svoje, večina kar doma, v krogu svojž družine in prijateljev. Prvič v naši povojni zgodovini smo združili božične in novoletne praznike, bili smo prosti teden ali več in se tako lahko v miru lotili urejanja svojih domov in pripravljanju dobrot, da bi bili prazniki prijetni in srečni. Pa je bilo tako'.' Morda, če nam je uspelo pozabiti, da le nekaj deset kilometrov od slovenske meje divjajo boji, ki ne spoštujejo človečnosti in družinske sreče, ki naj bi jo ti prazniki prinesli v sleherni dom. Pravzaprav pa nam ni bilo treba odpreti niti radia, niti televizije, pokanje je bilo slišati v živo, povsod okrog nas. Res, to ni bilo orožje, ki se oglaša po vsej Hrvaški, bile so samo rakete in petarde vseh velikosti. Bilo pa je bučno in kot smo videli po nekaterih poškodbah v naslednjih dneh tudi nevarno. Glede na vse, kar smo v juniju doživeli v Sloveniji, in glede na vse, kar še doživljajo na Hrvaškem, lahko mirno trdimo, tudi neprimerno. Le komu je za dobro voljo potrebno pokanje, da ti zastane dih? Komu je potrebna za ustvarjanje prijetnega razpoloženja prava kanonada? Majhnim otrokom, starim ljudem, bolnim? Ne, izgleda pa, da je potrebna tistim mladostnikom in tudi njihovim staršem, ki se jim vsa domišljija praznovanja ustavi pri petardah in ki imajo za to seveda tudi denar. Vsakdo ima pravico do dobrega razpoloženja in počutja. Kako to doseže, je povsem njegova stvar. Zavedati pa se mora, da pri tem nima pravice vznemirjati drugih, niti jih posiljevali s svojim načinom zabave. I. S. PO JE ODGOVOREN ZA PRETVORNIKE? Pred leti smo tudi občani prispevali denar za usposobitev pretvornika na Sitarjevcu za sprejem programa studia Koper. Sedaj tega programa že dalj časa ni. Zanima nas, kdaj ga bomo lahkos spet gledali? V primeru, da ga ni možno usposobiti, naj se razmisli o sprejemanju Kanala A. Radi bi tudi vedeli, kdo v Litiji je odgovoren za pretvornik, na koga se obrnemo v primeru okvare pretvornika. Joža Konjar V Centru za socialno delo Litija smo v mesecu novembru organizirali likovno-igralni krožek v bloku, Trg na Stavbah 1 Litija. V krožek so vključeni otroci - begunci iz Hrvaške. Otroci so skupaj z učiteljico likovne vzgoje, g. Marijo Oreščanin iz Gline. Organizacijo in pomoč pri vodenju programa pa je prevzel Center za socialno delo Litija. Otroci se družijo 3-krat tedensko, to je v ponedeljek, in petek od 9. do 11. ure ter ob sredah popoldne od 13. do 15. ure. Deklica Đurđica Petrovič je napisala prispevek »Život u iščekivanju« s prošnjo, da ga objavite v Glasilu občanov. ŽIVLJENJE V PRIČAKOVANJU Dvanajst let mi je. Hoditi bi morala v 6. razred Osnovne šole Ivana Rukavina Side v Petrinji. Zakaj sem napisala: morala bi hoditi. Zato, ker v moji domovini divja vojna, proti svobodi, vojna proti hrvatskemu ljudstvu. Morala sem zapustiti svoj dom in kopico stvari, kijih nisem mogla vzeti s seboj. Zdaj sem tu že tri mesece in pol. Živim pri teti in našla sem že precej prijateljic in prijateljev. Ko je bilo še topleje, sem se igrala zunaj, deževni in hladnejši dnevi pa so prekinili našo igro. Dnevi so mi minevali v branju, pletenju in raznih igrah, ki pa so me iz dneva v dan bolj dolgočasile. Toda Center za socialno delo v Litiji je organiziral delo z nami - begunci. Neke deževne sobote je mama dobila vabilo, naj svoje otroke v sredo pripelje v prostore, kjer je tudi Rdeči križ - Trg na Stavbah I. Komaj sem čakala srede in moj dolgčas je čudežno minil. Sestra, brat in jaz smo se v maminem spremstvu znašli v »šoli«. V »razredu« sta na sredini stali dve mizi, okoli njiju pa kakšnih deset stolov. Nekateri so bili že zasedeni. V kotu je bila miza za učiteljico, poleg nje pa zanimiva vitrina, v kateri je bilo vse polno pribora za likovno ustvarjanje. Vse to nam je pomagala nabaviti direkto-ria Centra, gospa Danica Kolšek. Imamo prijazno učiteljico. Ime ji je Marija Oreščanin, je srednje visoka in rjavih las. Z njo delamo in se igramo. V razredu nas je malo, komaj deset. Spoznavamo Litijo, družimo se, pišemo in rišemo. Nič več nam ni dolgčas. Tudi vreme se je popravilo in smo lahko včasih tudi zunaj. Tu v Litiji bomo ostali vse dotlej, dokler se pri nas ne konča vojna. Živimo v upanju, da bo to čimprej in se bomo lahko vrnili na svoje domove in v svojo šolo. Toliko o mojem življenju v pričakovanju. Đurđica Petrovič, dvanajst let, prevedla M. B. POGLED NA LIBERGO SPREMENJEN Na zadnjih pohodih od Litije do Čateža in na Tišje so po-hodniki opazili spremenjen videz vasi Liberga. Pojavile so se novogradnje na takih mestih, ki so zaščiteno veduto (pogled) spremenile v negativnem smislu. To je pač eden od neštetih primerov izginjanja kulturne podobe krajine. Sodobni po-hodniki so pač tisti in taki, ki mislijo in vidijo. Liberga je v popisu Regionalnega zavoda za naravno in kulturno dediščino opredeljena kot urbanistična dediščina z izrazito silhuetno veduto. Ta je bila najlepša od cerkve in pozimi tudi malo po poti naprej od Gasilskega doma. Dovoljene naj bi bile le nadomestne gradnje, to je gradnje, kjer se staro poruši in in na istem mestu zgradi nov objekt. Stroka ugotavlja, da je prav nedoslednost okrog instituta nadomestne gradnje naredila največ deformacij v kulturni urejenosti krajine. Ta institut je seveda privlačen zaradi oprostitve določenih plačil. Če bi se uveljavil princip, ki ga nadomestna gradnja predvideva, bi bila najprej predvsem pomembna arhitektura, ki naj bo oblikovana skladno s tipiko naselja. Istočasno izkoriščam priliko in povem, daje Liberga tudi v popisu kot arheološko območje: zaradi prazgodovinskih najdb in v etnološki dediščini je navedena tudi hiša št. 6. Kar nekaj ljudi v občini si močno prizadeva, da bi ponudili širši javnosti kulturno diagonalo, ki dejansko predstavlja identiteto območja. To je smer od Geossa preko Vač, Litije, Šmartna, Bogenšperka, Tišja do Čateža. Da bi postala uspešna tudi v turistično-gospodarskem smislu, bo treba nanjo bolj paziti. Obiskovalce in pohodnike bomo zgubili, če jih bomo vsako leto kje presenetili s spremenjenimi videzi naselij in če bodo hodili ob grapah, polnih odpadkov. Pavel Smolej JAVNA DELA V CENTRU ZA SOCIALNO DELO Center za socialno delo se je v letu 1991 vključil v program izvajanja javnih del na področju socialnega varstva. Delavci izvajamo program pomoči ostarelim in invalidnim osebam, skrbimo za mentorstvo in nadzor nad opravljenim delom in vodimo evidenco prisotnosti. V programu pomoči starejšim ljudem nudimo osnovno pomoč pri oblačenju, hranjenju, pospravljanju, dalje pomoč pri preživljanju prostega časa, sprehodih in drugo. Za izvajanje konkretnega programa smo se odločili zaradi potreb občanov, saj le-ti potrebujejo začasno pomoč. Brezposelni osebi pa se na ta način nudi možnost zaposlitve in s tem tudi zaslužka. Financiranje javnih del je porazdeljeno med Republiškim zavodom za zaposlovanje, Izvršnim svetom občine in izvajalcem. Izbor brezposelnih oseb, ki so vključene v izvajanje javnega dela, opravi Enota Republiškega zavoda za zaposlovanje. Javna dela so začasna in trajajo največ eno leto. Občani, ki ste brezposelni in bi želeli nuditi pomoč starejšim občanom, in občani, ki potrebujete pomoč, se lahko obrnete za dodatne informacije na naslov: CENTER ZA SOCIALNO DELO LITIJA, Parmova 9 (ob železnici), tel. 881-217. ZA CSD LITIJA: Danica KOLŠEK BIOLOŠKO PRIDELOVANJE ZDRAVE HRANE Vse pravljice se začenjajo z »nekoč«. To pa ni pravljica, če zapišem, da so ljudje nekoč pridelovali le biološko zdravo hrano. Potem se je začela industrija, uporaba umetnih gnojil, kemičnih zaščitnih sredstev, prevelika obremenitev površine . . . Posledica takih posegov pa je nezdrava prehrana, zaradi katere je vse več obolenj in vedno manjša odpornost. Zato se pojavljajo težnje po proizvodnji zdrave hrane. V sosednji Avstriji obstajajo posebna združenja bioloških pridelovalcev hrane, ki jih podpira tudi država. Izračunali so, da se na ta način zmanjšujejo stroški za zdravstvo, tako da bi se leta 2017 izenačila vlaganja in prihranki na stroških za zdravstvo. Biološka proizvodnja hrane zahteva tudi poseben nadzor in posebno obliko trženja. Avstrijski strokovnjaki pravijo, da je to način življenja in celo politična smer, ker daje možnost obstoja tudi najmanjšim. Naj navedem samo nekaj galvnih pogojev, ki so potrebni, da proizvajalec dobi znak biološke pridelave hrane: 1. biti mora član združenja in sprejemati ter priznati zakon, ki ureja to področje, 2. odpovedati se mora vsem umetnim snovem za zaščito in skladiščenje pridelkov, 3. omejiti mora rejo živali na določeno pridelovalno površino, 4. izvajati mora redno kontrolo pridelkov in zemlje, 5. živali mora hraniti samo z naravno pridelano hrano, 6. sklenjen mora biti krogotok snovi, 7. skupno nastopanje na tržišču, 8. redno se mora izobraževati za biološko proizvodnjo hrane. Cena biološko pridelane hrane je 20-30 % višja, zato zahteva poseben način trženja. V Sloveniji so možnosti za tako proizvodnjo hrane, vendar bo morala na stran proizvajalcev stopiti država, da se organizacija take proizvodnje pospeši in podpre s strokovnimi institucijami. Martin Hostnik VESELJE DO ŽIVLJENJA LAČNI IN BREZPOSELNI NE BOMO Sredi decembra je na povabilo šmarskega župnika, g. Francija Kadunca, obiskal Šmartno dr. Drago Če-par, matematik, sicer pa zaposlen na Inštitutu Jožef Štefan v Ljubljani in oče petih otrok. Predaval je o veselju do življenja. V začetku je poudaril, da smo ljudje vse preveč črnogledi, v nas ni nobenega pravega veselja, vidimo samo slabe stvari. Takšno javno mnenje negativno vpliva predvsem na mlade, zato se ljudje bojijo imeti otroke, čeprav so le-ti največja vrednota. Bojimo se predvsem lakote in brezposelnosti. Na Zemlji je obdelane komaj 50 % orne zemlje, po doslej znanih načinih pridelave lirane pa lahko prehranimo 33 milijard ljudi, medtem ko naj bi se prebivalstvo ustalilo pri 10-ih milijar- dah. V Evropi nastaja problem uničenja oziroma us-kladiščenja preveč pridelane hrane. Kaj pa zaposlitev? Če bi se npr. v Sloveniji rodilo v enem letu 1000 otrok več, bo zato dobilo delo več zdravnikov, učiteljev, vzgojiteljev. Ko bodo po dvajsetih letih ti otroci pripravljeni delati, bo zanje več dela, saj delovna mesta ustvarjajo ljudje. Imeli bodo otroke, ki bodo po 60. letu skrbeli zanje. V zadnjih desetih letih je najbolj uspešna država na svetu Južna Koreja, ki je najbolj povečala dohodek na prebivalca, ima pa tudi veliko mladih ljudi. Viri pesimizma so v nas, ne v dejanskem stanju. To je greh pred Bogom in ljudmi. Dejstva kažejo dovolj svetlobe. Lučka Hostnik HI m Drago Čeponje bil gost Šmarčanov. (Foto: T. Hostnik) NOVOLETNI KONCERT VJEVNICI Kot vsako leto je tudi tokrat mešani pevski zbor Kulturno - umetniškega društva Jevnica organiziral novoletni koncert, ki je bil v soboto, 14. decembra lani, ob 18. uri v dvorani jevniškega zadružnega doma. Ta koncert je postal že nekako tradicionalen, saj je organizator, tako kot lani, nanj povabil goste in s svojo prisotnostjo so nas počastili člani moškega pevsekga zbora in mladinske gledališke skupine KUD Bizovik. To gostovanje so bili gostje našim pevcem »dolžni«, saj jejev-niški zbor mesec dni prej natopil v Bizoviku. Vendar pa koncert ni bil namenjen samo novoletnemu praznovanju, posvečen je bil tudi še dvema drugima, dokaj pomembnima dogodkoma, in sicer štiri-desetletnici smrti našega rojaka, skladatelja Petra Jereba in prazniku občine Litija. Koncertu je prisostvo- val tudi naš župan, gospod Mirko Kaplja, ki je na kratko in zanimivo opisal skladateljevo življenjsko pot. Izbor pesmi obeh zborov je bil posvečen bližajočim se novoletnim praznikom, s pesmijo Zimska pa je v začetku jevniški zbor počastil Jerebov spomin. Pod taktirko zborobodje Jožeta Eržena je nato zapel še osem pesmi, v drugem delu pa so se pod vodstvom Andreja Korbarja predstavili še pevci iz Bizovika z devetimi skladbami. Za veselej-še razpoloženje je poskrbela še njihova mladinska gledališka skupina, saj je v odmoru odigrala kratek skeč Ribiška druščina. Po enournem programu je organizator pripravil družabno srečanje pod pokroviteljstvom številnih sponzorjev, v upanju, da se čez leto dni takšen kulturni dogodek spet ponovi. Karmen Benčič TV LITIJA -AMATERSKI STUDIO 23. decembra ob 19. uri seje uradno, čeprav z veliko zamudo, pričela prva oddaja TV Litija. To naj bi bij za občane velik dogodek, ali pa tudi ne. Čas bo tisti, ki bo pokazal, če tovrstno obliko obveščanja potrebujemo. In zakaj pišem o tem? Zato, ker je pač danes tehnična oprema tista, ki narekuje kvaliteto. In ta je zelo draga, zato je nihče, ki sodeluje pri amaterskem studiu TV Litija, nima. In zakaj se potem lotevamo takšnega dela? Zato, ker je vedno treba najprej začeti in ker je tudi čas tak, da zahteva sprotno, aktivnejše in atraktivnejše obveščanje, ne samo za Slovenijo in svet, pač pa tudi za domače področje, za občino Litija. Trdno smo prepričani, da krajani posameznih krajevnih skupnosti drugih ne poznamo, še manj pa vemo, kaj se tam dogaja. In prav presenečeni smo včasih, kaj vse se je zgodilo in je šlo mimo nas. Ko smo o dogajanju prebrali v Občanu ali dnevnem tisku, je bilo za to, da bi bili tudi mi zraven, že prepozno. TV oddaja pa naj bi razširila informiranje in privabila na takšen ali drugačen način čimveč občanov tudi k sodelovanju. In zakaj toliko težav, tako slab sprejem predvsem pri prvi oddaji, skratka, zakaj to ni oddaja, kot jo vidimo na T V Slovenija? Že na začetku prve oddaje je bilo poudarjeno, daje to amaterski studio, kar pomeni, da se snema z amaterskimi kamerami in to z različnimi, kot jih pač posamezniki imamo doma. Res je tudi to, da pravilno snemanje zahteva znanje in vsi, ki to počnemo, se tudi učimo, vendar to ne gre čez noč in ni dovolj zgolj snemanje za lastno predvajanje doma, ker tam napake teže opaziš. Posneti material je potrebno zmontirati. Za to je potreben studio, ne privatno stanovanje katerega od sodelujočih, z vso tehnično opremo, ki ti omogoča natančne reze, svetlobne in zvočne efekte, ki jih žal amaterska mešalna miza nima, zato včasih kakšna beseda manjka, kadri se prehitro končajo in še in še. Ko je kaseta zmontirana, sledi oddajanje preko oddajnika na Gorišnici, ki je od Litije oddaljena vsaj 15 km in skoraj ni dostopna z osebnim avtomobilom. Seveda je potrebno za vsako obveščanje preko računalnika z njim tja gor, za vsako predvajanje oddaje pa je potreben še videorekorder in veliko znanja in sreče, da signal nespremenjen pride do vseh gledalcev na 53. in 22. kanalu. Vsi do sedaj sodelujoči se trudimo po svojih najboljših močeh v svojem prostem času, ljubiteljsko, da bi dokazali sebi in vam, da je to dobra zamisel, da sta znanje in volja prisotna, da pa je potrebno najti tudi denar, predvsem za opremo, pa tudi delo tistih, ki sodelujejo oziroma še bodo. Oba glavna nosilca projekta TV Litija, g. J. Mahkovec in g. F. Babnik, se resnično trudita pridobiti čimveč zanimivih tem in dobrih sodelavcev, ki pa jim, žal, za sodelovanje zaenkrat lahko rečeta le hvala lepa. Kljub temu vljudno vabljeni, z dobrimi predlogi za nove oddaje, dobronamerno kritiko za napake, predvsem pa so vrata odprta vsem tistim, ki znajo več kot mi in so pripravljeni pomagati. Pa srečno in dober sprejem! Za TV ekipo: Iva SLABE PRAZNE V ZAVRSTNffiU 8. december 1991 je bil za krajane Zavrstnika poseben praznik, saj so lahko prisostvovali blagoslovitvi obnovljene kapelice pri Planinškovih. Celoten obred, ki ga je vodil litijski dekan, g. Masnik, ob prisotnosti domačega župnika, g. Kadunca in prof. Sporna, so poživili cerkveni pevci iz Šmartna pod vodstvom zborovodje Rudija Vidica. Ob tem dogodku sem se pogovarjal s Tonetom Planinskom, ki je bil gonilna sila obnove in tako je nastal naslednji zapis. Tone, ali lahko na kratko poveš nekaj o zgodovini te kapelice? Kapelica je bila, sodeč po letnici, ki smo jo odkrili na zadnji strani, zgrajena v letu 1900, se pravi v času graditve sedanje šmarske cerkve. Po pripovedovanju starejših jo je dal zgraditi moj praded Nace Planin-šek. Kip, ki je v nofanjosti kapelice in je posvečen Srcu Jezusovemu, pa je delo A Gotzla iz Ljubljane in nosi letnico 1901. Po pripovedovanju se je >\a dan blagoslovitve vila iz Šmartna proti Zavrstniku procesija vernikov. Vmes jih je presentila nevihta, tako da so morali vedriti v nekdanji gostilni »Pri Ko-lejaku«, zato nekateri to kapelico povezujejo s tem dogodkom in da je bila le-ta zgrajena v priprošnji proti »hudi uri«. Kako pa je bilo z njeno obnovo, ker sem od nekaterih ljudi slišal, da je že nekaj časa kar vidno propadala? Da, res je. Z obnovo smo začeli že pred dvemi leti, čeprav je bila misel v meni o tem prisotna že dalj časa. Najprej smo obnovili streho in tako zaustavili nadaljnje propadanje. Zatem smo se lotili ometa. Pri njegovem odstranjevanju sva z bratom prišla do prvotne barve kapelice, tako da se zdajšnja barva ujema s prvotno. Kip, ki gaje tudi že načel zob časa, sem dal v temeljito popravilo reno-vatorju in tako je sedaj takšen, kot je bil leta 1901. Pri kanelii-i smo zamenjali okna ter vrata in jih na novo zasteklili, tudi z barvnim steklom. Uredili snu še okolico kapelice, kar daje kraju svojevrsten pečat. Tu bi se rad zahvalil edinemu darovalcu Ivanu Praprotniku, ki je daroval dve okrasni posodi za cvetje, ki do krasilo vhod v kapelico. Kako pa je bilo s plačilom stroškov obnove, predvsem mislim na material in delo, saj sedaj vsi tarnajo nad slabim ekonomskim stanjem? Vse stroške, ki se nanašajo na obnovo, sem plačal iz svojega žepa, kar je okrog 2.000 DEM. Seveda pa nisem štel vseh prostovoljnih ur, ki so jih opravili moj brat in ostali sorodniki, ki so mi ves čas obnove zmeraj radi priskočili na pomoč. Težko se najde kdo, ki bi sam s svojim denarjem obnovil kapelico, zato te prosim, da nameniš še kakšno besedo bralcem Glasila občanov. Obnova te kapelice naj bi bila spodbuda tako za krajane Zavrstnika, kakor tudi za ostale občane, da ne bi čakali samo na druge, ampak da tudi sami kaj naredijo za lepši videz svojega kraja in s tem ohranjajo zapuščino naših dedov zanamcem. Od Planinškovih sem odšel z radotjo v srcu, saj sem dobil občutek, da smo se končno le zdramili in spoznali, daje odgovornost za lepši jutri v nas samih. Tončkov primer nam je že lahko za zgled. Rajko Meserko Obnova kapelice je zahtevala veliko dela. (Foto: T. Planinšek) KO SANJE POSTANEJO RESNIČNOST Ob občinskem prazniku so na gradu Bogenšperk odkrili kip Janeza V. Valvasorja, delo akademskega kiparja Zlata Rudolfa iz Litije. Ob ponovni vrnitvi Valvasorja na Bogenšperk je nastal tudi naslednji zapis - pogovor z umetnikom - domačinom. Akademski kipar Zlato Rudolf se je rodil leta 1952 v Ljubljani. Po končani srednji šoli se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost in diplomiral pri profesorju Slavku Tihcu z nalogo Razvoj in delovanje oblike na človeka. Že v času študija je za ekspresio-nistični kiparski portret v vosku prejel študentsko Prešernovo nagrado. Njegovo delovanje ni omejeno samo na kiparje-nje oziroma na umetnost. Mnogi ga poznamo kot človeka z ulice, ki se je z vsakim pripravljen pogovarjati in umetniško poslanstvo uresničevati tudi na najbolj posreden način. Njegovo nenavadno življenje je bil pravi izziv za razgovor. Zlato, kaj je vplivalo na tvojo življenjsko odločitev - postati umetnik oziroma kipar? Recimo, da sem že kot otrok rad risal. Na pedagoški gimnaziji je profesor Lebez odkril moj kroki -skico in pri pouku vzkliknil: »To je za akdemijo!« Naslednji izziv je bilo ki-parjenje v kleti pedagoške akademije pri profesroju Bazlu, ki me je izzval z besedami: »Lahko je govoriti, naredi!« To je bil zame prvi hram umetnosti. Drugi hram je bil pri profesor- Akademski kipar Zlato Rudolf (Foto: Zofka) ju Tihcu na akademiji. Njemu se zahvaljujem, da sem našel samega sebe, svoje otroštvo in sanje in danes jih po mnogih letih uresničenih del vračam. Po diplomi sem se zaposlil in delal kot učitelj. Vendar pa je bilo v meni preveč ustvarjalne energije, zato sem se odločil za pot svobodnega umetnika. Kakšne težave in lepe trenutke prinaša življenje svobodnega umetnika, kaj prinaša poleg svobode? So trenutki, ko ni denarja in najteže je prositi za pomoč. Ni mi težko brez denarja, vendar pa ne bi rad izgubil človekovega dostojanstva. Ob tej priliki bi se rad zahvalil vsem tistim, ki so mi na kakršenkoli način pomagali, da sem preživel. Dobra stran je v tem, da lahko realiziraš svoje projekte, da lahko delaš, da lahko daš človeštvu, kar čutiš, tam, kjer si najmočnejši - da pretvarjaš sanje v realnost življenja. Kako gledaš na svoje umetniško dozorevanje in kaj nam lahko poveš o svojem sedanjem delu? Moram reči, da so bile skice, ki sem jih delal še kot študent na papir, v resnici miniaturni uporabni predmeti, ki bi bili v veliki podobi lahko uporabni kot pohištvo, posode, hiše . . . To so bili, so in bodo objekti mojega dela. Že takrat sem združeval organsko in anorgansko obliko, stiskal glino s pestjo in odtise postavljal v skupne kompozicije, v mavec odli-val razbite jajčne lupine, vejice dreves, tetrapake, steklo, zmečkan papir . .. Zraven sem slikal zato, da bi hitreje pričaral tudi kiparske prostore. Odkril pa sem izraznost same linije, kasneje tudi barve, v vojski sanjal krog in trikotnik, nad katerim se pojavi dvojna valovnica. Že takrat se je rodila misel - malo, a izbrano. Izdelal si tudi nekatere monumentalne kipe, kot npr. kip Marije v črnem marmorju v Šempetru pri Celju in nazadnje kip J. V. Valvasorja. Kako je nastal ta projekt? Kot otrok sem gledal film Kamniti cvet in niti v sanjah si nisem mislil, da bi bil zmožen izklesati cvet, kaj šele portret človeka, kot je Valvasor. Gospod Ivan Godec je videl moje portrete in se navdušil nad njimi. Prišlo je naročilo. Naš veliki umetnik Ladko Korošec pa je s svojim navdušenjem ob odkritju kipa izrazil željo, da bi bil kip vlit v bron in izklesan v kamen. Na moje največje veselje je bil osebno prisoten tudi pri odkritju kipa v kamnu, kot tudi meni dragi učitelji in prijatelji. Tako njim, profesorjema Bazlu in Tihcu ter krajanom posvečam to delo. Kaj bi svetoval vsem tistim, ki se odločajo za to pot? Pripravljeni naj bodo na strgano malho in železne podplate, nekoč, čez mnogo let, pa naj odprejo skrbno čuvano skrinjico s sanjami in samokritičnostjo. Zlato, najlepša hvala za pogovor! Vida Kramžar Akademik prof. fr. Janez Batis je odkril kip Valvasorja na Bogenšperku. Svečanost so popestili Zasavski rogisti in Oktet Valvasor. (Foto: Zofka) PRIZNANJE PREJELO 96 KRVODAJALCEV Krvodajalec Stane Rink prejema posebno priznanje za 60-krat darovano kri. (Foto: A. Mohar) Občinska organizacija Rdečega križa Litija je tradicionalno decembrsko srečanje krvodajalcev tokrat pripravila v Zgornjem Hotiču. Po nagovoru litijskega župana in kratkem kulturnem programu, ki ga je izvedla Folklorna skupina Javorje, je Karlo Lemut, predsednik 00 RK Litija, podelil priznanja kar 96. krvodajalcem. Tako je za 15-krat darovano kri prejelo odličja 35 posameznikov, za 20-krat 16, za 25-krat 15, za 30-krat 13, za 35-krat 7, za 40-krat 3 in za 45-krat 6 krvoda- jalcev, Stane Rink pa je prejel posebno priznanje, saj je daroval kri že 60-krat. Krvodajalsko srečanje sta omogočila sponzorja Diskoteka Slovenija, Ribče in Kovinarski izdelki, Zlato in Mateja Mantel, Litija. Čeprav je lanska jesenska krvodajalska akcija sovpadala s stavko slovenskih zdravstvenih delavcev, ko so tretjino krvodajalcev zavrnili, so v Litiji vseeno presegli letni plan; le-ta je predvideval 795 krvodajalcev, darovalo pa je kri 1336 občanov. B.Ž. ZA PRAZNIKE DARILNI PAKETI (bž) Za minule praznike je Občinska organizacija Rdečega križa Litija obdarila najbolj socialno ogrožene družine s paketi hrane. Na predlog devetih krajevnih organizacij Rdečega križa v občini je 35 družin prejelo 51 velikih in 10 malih paketov. Na željo nekaterih občanov pa so posamezniki poleg hrane prejeli še odeje in posteljnino. SVEČNICA V LUCI VERE Pred nekaj leti so v jesenskih mesecih pisali časopisi, da so v Parizu padale na tla velike jate ptic, ki so se selile v toplejše kraje. Svetloba razsvetljenih stolpov jim je ponoči zmešala naravni čut za pravo pot. Letele so za napačno svetlobo in se ubijale ob zido-vju ali pa se zapletale v smrtonosno električno napeljavo. Pogosto se dajo zapeljati od napačnih luči tudi ljudje. Varljive luči se postavljajo prav blizu nas. Na prvi pogled so svetle, jasne in lepe. Če se zagledamo vanje, nam omotijo oči, da zgrešimo pravo pot in str-moglavljamo v temo. A kaj je glavni vzrok, da ne hitimo k pravi Luči, ki je za vse ljudi Kristus, Luč sveta. Tako ga imenuje starček Simeon. Bodimo odkriti. Kristusova luč je presvetla. Še tako skrito človekovo dejanje osvetli z lučjo vesti. Vse dobro razveseljuje s srečo. Vse sebično, nečloveško, nepošteno graja. Ker Kristusova luč preveč razsvetljuje pokvarjenost, jezo, sovraštvo tega sveta, se mnogi te luči boje in si pred njo zatiskajo oči. Toda, kaj potem, če bo veliki večini ljudi ta luč ugasnila? Premislimo: - ugasnila nam bo tista Luč, ki je ljudem tisočletja svetila in jim pripovedovala, čemu so na svetu; - dokler nam je svetila, smo vsaj malo vedeli, zakaj delamo, čemu trpimo in se mučimo, bila nam je v tolažbo v starosti, bolezni; - dokler nam je svetila, smo vedeli, da našega življenja ne bo zakrila temna noč groba, temveč nas čaka kraj, kjer ni več smrti, joka ne trpljenja; - dokler je ta Luč svetila, so bili ljudje bolj veseli in srečni, kljub pomanjkanju, kot so bili srečni ljudje, ki so do nedavnega imeli vsega v izobilju. A če nam ta Luč ugasne? Če bodo naše oči presle-pljene z drugimi svetlobami? Potem bo nastopila tema na mnoga področja našega življenja. Ne bomo vedeli, čemu smo se rodili, ne bomo videli smisla svojemu življenju, nobene tolažbe ne bomo imeli, ko bo na nas legala starost, bolezen in nas bo le skrb za vsakdanji kruh popolnoma ohromila. Niti počitka si ne bomo privoščili. Popolna tema, in v tej temi, koliko jih omahne celo tako, da gredo sami v smrt. Ko jim tuje luči zmedejo pravo smer, ne morejo leteti k toplemu soncu, k božji po- mladi . . . Ves mesec februar odmeva prelepi evangelij, ki ga beremo na svečnico: evangelij o Jezusu, ki je dina Luč. Starček Simeon je napovedal: to je Luč, postavljena mnogim v razsvetljenje in v slavo božjega ljudstva, a to je tudi znamenje, ki se mu bo nasprotovalo, Luč, v katero se bodo zaletavali, a jim bo v padec. Ljudje smo včasih kakor vešče, ki se zaletavajo v ogenj, ki jim požge krila. Vprašajmo se, katera luč nam sveti na poti našega življenja. Če hodimo za pravo lučjo, potem vidimo tudi pravi cilj pred seboj. O, da bi bili mi ptice, ki jim je Bog vsadil pravo hrepenenje za pravim soncem, ki ga tudi dosežejo, ako se ne dajo preslepiti. A. M. KAJ MENITE 0 NOVI PRAZNIČNI ZAKONODAJI Tako smo povprašali nekatere občane prve dni v januarju, ko so hodili mimo nas po opravkih, Preberite si odgovore! BOŠTJAN POGLAJEN iz Litije: »Praznikov je vedno premalo, samo božični in novoletni so predolgi. Bolje bi bilo, da bi bil daljši drugi del zimskih počitnic, ker je šele takrat ponavadi dovolj snega. Mislim, da bi se za takšen praznik, kot je dan osamosvojitve, lahko v Litiji bolje pripravili. Edino zares dobro tradicionalno praznovanje je v Litiji ob prvem maju, zato mi je ta praznik tudi všeč.« SAŠO VUKOSAVLJE-VIČ iz Litije: »Študentje smo že tako veliko prosti, kar mi je všeč in je tudi prav. Želel pa bi si še več prostih dni za zimske počitnice.« TONČKA IZLAKAR iz Bukovice: »Z našimi prazniki, kolikor jih pač poznam, sem zadovoljna. Zelo lepo je, da se praznuje tudi božič, kar vsi pohvalijo. Vendar pa smo večino teh praznikov praznovali že tudi prej.« BRANE MERČON iz Litije: »Da je več praznikov, je v redu, vsak naj ima svoje veselje. Čim več praznikov je, bolje je!« MAJDA FEMC iz Dolgega Brda: »Včasih se ni toliko praznovalo; za začetek se mi zdi to v redu. Všeč mi je, da se praznujejo tudi nekateri verski prazniki. Za božič in novo leto pa sem bila doma.« v DANI KRAŠEVEC iz Zavrstnika: »Zdi se mi super, saj dolgo delamo in zato tudi rabimo počitek. V trgovini smo kar naprej v službi. Letos sem bila za božič prvič kar dva dni doma, saj za novo leto ponavadi nisem.« JANEZ MRAK iz Litije: »Nove in stare praznike poznam. Prazniki morajo biti. Ljudje zbolijo, če jih ni, tako se navadijo nanje. Drugače pa so prazniki bolj za mlade, meni ne pomenijo dosti. Edino, kar me moti, je to, da bi morali več delati, če smo revni in zapravljati čim manj časa.« GUSTI GROŠELJ iz Litije: »Praznikov je preveč, če jih primerjam s številom prostih dni v nekaterih drugih državah. Poleg tega naj bi imeli prazniki vsebino, ljudje naj bi vedeli, zakaj so. Če pa bi bil življenjski standard nekoliko višji, me tudi večje število praznikov ne bi motilo.« Vida Kramžar, foto: K. Šušteršič m Boštjan Poglajen Sašo Vukosavljević Tončka Itlakar Brane Merčon SPOMIN NA LUKO SVETCA IN PETRA JEREBA Oba pomembna prebivalca Litije - Luka Svetec in Peter Jereb sta delovala in ustvarjala v podobnem obdobju, kot je današnje. Zato je še toliko bolj pomembno, da se jih Litijani spomnimo. To pomeni, da je tudi na našem območju glasba oz. pesem spremljala človeka pri delu, zabavi, v veselju in žalosti. Z ustanavljanjem župnij in šol pa seje začelo organizirano delo za boljše in lepše petje ter igranje. Litijska cerkev je bila zgrajena v 15. stol., šola pa je bila ustanovljena leta 1877. Do tega leta so litijski otroci obiskovali šolo v Šmartnem. Z ustanovitvijo šole v Litiji je nastalo tudi bogatejše kulturno življenje, saj je šola povezovala otroke, starše, učitelje. Prav gotovo je bila šola tudi pobudnik za ustanavljanje društev in sodelovanja v njih. Spodbujala je predvsem zborovsko petje. Luka Svetec, ki je vodil šolski svet in bil avtor prenekaterega teksta pesmi, je bil pobudnik za poživitev glasbenega in kulturnega življenja v Litiji. Leta 1885 je ves slovenski svet praznoval tisočletnico smrti slovanskega blagovestnika Metoda. Slovenci smo v tem boju proti potujčevanju ustanovili Ciril-Metodovo družbo, ki je širila in vzdrževala šole v ogroženih krajih, čitalnice, izobraževalna in pevska društva. Narodno zavestni Slovenci so namreč spoznali, da brez organiziranega odpora ne bodo dolgo vzdržali potujčeva-nja. Zato je bilo leto 1885 res leto vsesplošnega prebujanja Slovencev in tudi Litijani nismo stali ob strani. V Litiji je bilo precej navdušenih pevcev in godcev. Najprej so delovali pod okriljem Čitalnice. Med njenimi ustanovitelji v Litiji je bila najprej slovenska žena Ljudmila Roblekova, uradnica pri znanem slovenskem narodnostnem organizatorju Luki Svetcu. Litijska Čitalnica je imela svoj prvi društveni lokal na glavnem trgu, sedaj Valvasorjevem trgu. Danes stoji tu Prehrana in prodajalna usnja IUV. V Čitalnici so bili že v drugi polovici prejšnjega stoletja na razpolago slovenski in nekateri nemški časopisi. V tem prostoru so se zbirali na vajah tudi pevci čitalničarji. Leta 1885 so litijski pevci ustanovili posebno pevsko društvo. Zbor je štel 16 pevcev, vodil pa gaje nadučitelj Capuder. Leta 1892 pa gaje prevzel Peter Jereb. Ko je dvajsetletni Peter Jereb leta 1887 z odličnim uspehom končal orglarsko šolo, je bil sprejet v občinsko službo za tajnika in organista v Litiji. Litija je bila takrat majhno podeželsko mesto. Tu je bil tedaj sedež okrajnega glavarstva, ki je zajemal Kresnice, Vače, Zagorje, območja od Janč do Kumljanskega in Dolenjsko do Šentvida pri Stični ter do reke Krke. Jereb je bil poleg občinskega tajnika tudi tajnik trškega odbora, tajnik gasilcev, pevovodja Lipe, vodja litijskega orkestra, gasilec, blagajnik gasilskega društva, kapelnik gasilske godbe, blagajnik šolskega odbora. Dvanajst let je bil zastopnik državnega tožilstva v Litiji. Na prostoru, kjer stoji danes zgradba občinske skupščine, je bilo prvo šolsko poslopje v Litiji. Ko seje leta 1912 šola preselila v novo stavbo na sedanji Cesti komandanta Staneta, se je v staro šolo preselila občinska pisarna. Tu je Jereb dobil tudi službeno stanovanje, kjer je skladatelj preživel najlepša leta in zložil največ svojih skladb. Zato so se odločili, da to cesto, ki pelje od Valvasorjevega trga proti občini, poimenujejo po Petru Jerebu. Pozneje je živel v Farbarjevem gradu. Po ženini Smrti je uteho iskal v komponiranju in kljub osmim križem napisal nekaj skladb. Umrl je 3. 10. 1951. Zato je dolžnost nas, naslednikov, da sedaj nadaljujemo njegovo delo. Ti časi niso popolnoma nič drugačni; ni denarja, ni posluha za kulturo in poleg vsega še nezainteresiranost. Kako dobiti spet v vrste Lipe in drugih kulturno umetniških društev zavzete, vestne in požrtvovalne pevce oz. sodelavce. Začeti bi pač morali že v domači hiši z ljudsko in lepo umetno besedo in pesmijo. Šola naj bi bila samo nadaljevanje takšnega življenja. Vendar otroci so siti vsega. Mimogrede naj omenim, da sem učencem dal v 8.c razredu kratko razmišljanje s provokativnim naslovom: »Zakaj sovražim oz. ljubim glasbo?« Rezultati so bili, sicer za mene pričakovani, vendar vseeno šokantni. Odgovori so bili med drugimi: »Glasba me ne zanima, ker je ne bom potreboval«, »Glasbo bi imel rad, vendar ne maram ljudske glasbe«, »Glasba nima zame nobenega pomena!« Tu bi morali pač vsi, ki se ukvarjamo z glasbo, poseči malo nazaj in se zgledovati pri naših prednikih in začeti s pristno domačo, ljudsko in priljubljeno umetno glasbo. ', „_ . Ivan KOLAR Majda Femc Dani Kraševec Janez Mrak Gusti Grošelj 90-LETNICA ROJSTVA dr. SLAVKA GRUMA S prireditvijo ki sta jo organizirala in izvedla ZIK-Matična knjižnica in Zveza kulturnih organizacij Litija, je bilo zaokroženo praznovanje obletnic pomembnih, pa ne dovolj znanih pomembnih ljudi, ki so v preteklosti soustvarjali življenje v občini in izven nje. Dr. Slavko Grum je bil rojen v Šmartnem pri Litiji, kjer je preživel svoja mlada leta, njegova življenjska pot peljala v Novo mesto, Dunaj, Ljubljano in Zagorje. Na prireditvi je bil predstavljen čustveni svet pisatelja in dramatika, njegova pisma Josipini je interpretiral dramski igralec Brane Grubar, o življenju in delu je spregovoril Jože Sevljak, s pesmimi so prireditev popestrili pevci MoPZ Lipa Litija, razstavo pa je pripravil Nande Razboršek iz Zagorja. Razstava bo v Litiji do konca januarja (velika sejna soba občine Litija), potem pa bo mesec dni še v knjižnici Šmartno. Joža Konjar KULTURNI UTRINKI GOSTOVANJI FEBRUAR - MESEC KNJIŽNICE V ŠMARTNEM V juniju 1989 je knjižnica v Šmartnem dobila svoje prostore v kulturnem domu. Prostori so danes že premajhni, saj so bile že ob preselitvi vse police polne, dodatnih polic pa ni kam postaviti. Eden od vzrokov, daje knjižnica iskala prostore izven šole, kjer je delovala do tedaj, je bil tudi ta, da v šolo odrasli obiskovalci niso zahajali. Kljub temu, de se je število bralcev, starejših od 18 let, v teh dveh letih potrojilo, pa menimo, da je za tak kraj, kot je Šmartno, 50 odraslih bralcev le premalo. Res je tudi, da precej mladih raje zahaja v litijsko knjižnico, kjer je možnost izposoje večja, delovni čas pa ugodnejši. V mesecu februarju bomo za popularizacijo knjižnice v Šmartnem izvedli več akcij: - razstavo o delu in življenju dr. Slavka Gruma, ki je sedaj v Litiji, bomo prestavili v Šmarsko knjižnico, - v knjižnico bomo povabili vse učence osnovne šole, da skupaj z učitelji prisluhnejo zanimivim pravljicam in zgodbam in si ogledajo knjižne novosti zadnjega leta, - za vse prebivalce bomo organizirali literarni večer - srečanje s pisateljem in izvedli akcijo brezplačnega včlanjenja v knjižnico, - za otroke bomo pripravili ure pravljic in lutkovno prireditev. Točne dneve prireditev bomo objavili s plakati in obvestili. Če pa želite knjižnico v Šmartnem obiskati že prej, vas obveščamo, daje odprta vsak torek in četrtek od 12. do 18. ure. IZPOSOJA V LETU 1992 SE NI BREZPLAČNA Knjižnice smo konec leta 1991 dobile priporočilo sekcije SIK pri Zvezi društev bibliotekarskih delavcev Slovenije, da bi v prihodnje le upoštevali MANIFEST UNESCA O BREZPLAČNIH STORITVAH V SPLOŠNO-IZOBRAŽEVALNIH KNJIŽNICAH. To pomeni, da v prihodnje ne bi bilo več članarine, knjiga bi postala vsem prebivalcem enako dostopna. Knjižničarji to akcijo podpiramo, povezana pa je z dodatnimi finančnimi sredstvi, ki bi jih moral financer knjižnice dodatno nameniti za delo knjižnice. Za ta manjkajoča sredstva je knjižnica že zaprosila, ker pa bo finančni načrt sprejet šele marca, sredstva pa bodo ali pa ne, smo morali članarino začeti pobirati. Kljub temu, da se je povečala za 100%, je naša članarina v primerjavi s cenami v trgovini še vedno ugodna: - za predšolske otroke, osnovnošolce, srednješolce, študente, gospodinje, upokojence in nezaposlene znaša 100 SLT (eno čokolado in pol), - za zaposlene 200 SLT (30 dag kave), - družinska članarina pa znaša 300 SLT (50 dag kave). Članarino plačate le enkrat na leto, knjige in revije izposojo neknjižnega gradiva (kaset, videokaset in CD) sojnino. so brezplačne, za pa plačate izpo- Jože Konjar Folklorna skupina Javorje je s svojim celovečernim sporedom Le pridite v svate v minulem decembru organizirala dve gostovanji: 17. 12. na Dolah in teden dni pozneje v Gabrovki, kjer je sodeloval tudi domači moški pevski zbor. RAZBOJNIK ROGOVUEŽ NAVDUŠIL ŠOLARJE Kulturni dom Španski borci je v sredo, 11. decembra predstavil šmarskim šolarjem mladinsko igro O. Preus-slerja Razbojnik Rogovilež. Zaigral jo je kar dvakrat v kulturnem domu in navdušil nad 500 učencev od 1. do 8. razreda. OBISK V LJUBLJANSKI OPERI Zveza kulturnih organizacij Litija je v januarju organizirala obisk v ljubljanski Operi. Ljubitelji operne umetnosti so si ogledali priljubljeno Straussovo opereto Netopir. B. Z. DNEVI PLESA 92 IN SKUPINA ZU-ZU O plesni skupini ŽU-ŽU v zadnjem času kar veliko slišimo. Skupina, ki deluje v okviru GŠ Litija in jo že nekaj let vodi mentorica Žužana Bart-ha, je prav v preteklem letu dosegla svoje največje uspehe. V aprilu lani so plesalke postale ZASAVSKE PRVAKI- NJE, 20. oktobra pa so dosegle 2. mesto NA DRŽAVNEM PRVENSTVU v Ljubljani v Show-Danceu. S svojim nastopom so takrat navdušile in bile izmed približno 100 skupin iz vse Slovenije izbrane in povabljene na Dneve plesa 92, ki so pote- kali od 9.-12. januarja v CD v Ljubljani. To so bili 15. jubilejni dnevi, zato so bili nanje povabljeni mnogi znani plesalci iz Slovenije in iz tujine, poleg izbranih plesnih skupin. Skupina ŽU-ŽU je nastopila v večernem programu v petek, 10. januarja in se predstavila s plesno točko »NO PA-SARAN«. Že občinstvo je nastopajoče nagradilo z burnim aplavzom, nastop skupine ŽU-ŽU pa so pohvalili tudi priznani slovenski strokovnjaki, kot sta mag. Meta Zagore in Neja Kos in še mnogi, ki se poklicno ali amatersko ukvarjajo s plesom. Že samo vabilo na Dneve plesa in seveda priznanje po nastopu pomenijo plesalkam in njihovi mentorici spodbudo za delo vnaprej. Skupina ZU-ZU že pridno vadi za nove nastope na zasavskem in državnem prvenstvu za leto 1992. I. S. Najmlajši iz vse občine so se zabavali kot že dolgo ne BOŽIČNO-NOVOLETNIŽIV-ŽAV USPEL 21. decembra lani je bilo v veliki športni dvorani v Litiji živahno kot že dolgo ne, saj se je v njej zbralo okoli 1300 mladih, ki so se prišli zabavat na božično-novoletni živ-žav. Prireditelj je bil tudi tokrat Zavod za izobraževanje in kulturo Litija, program pa je uspešno vodila strokovna sodelavka, vzgojiteljica Dragica Turudič. In kdo vse je sodeloval na njem? Naj na prvem mestu omenimo zabavni ansambel Don Juan, ki so ga mladi, pa tudi tisti najmlajši, izredno lepo sprejeli. Pela je njihova vrstnica Hajdi Korošec; tisto o njenem kužku, ki bo očka postal, pa o mamici in še o mnogih drugih rečeh. Prišel je čarovnik Miran, ki je čaral, da je bilo veselje, plesale so plesne skupine Mojce Horvat iz Ljubljane, Rondo iz Jevnice in Žu-žu iz Litije. Skratka, bilo je zabavno, da je bilo kaj. In kdo bi se potem mogel premagati, da tudi sam ne bi stopil na parket in zaple- S kupino Don Juan so mladi poslušalci navdušeno sprejeli. (Foto: K. Šušteršič) sal ob poskočnih melodijah. Tisti, ki jih je bolj veselilo likovno ustvarjalno delo, pa so se oglasili v likovni delavnici vzgojiteljic iz vrtca Najdi-hojca, kjer so izdelovali novoletne okraske in še mnogo drugih imenitnih predmetov. Prireditev, ki se je začela že ob 12.30 inje trajala vse tja do 17. ure, je bila res nekaj posebnega. Ob pomoči naših zvestih sponzorjev, ki jim je treba na tem mestu izreči vse priznanje, je prvih tristo otrok, ki so prišli v dvorano, prejelo priložnostna darila, tako da so bila vhodna vrata tokrat kar malce preozka ... Naj ob koncu poročanja zaupamo našim mladim bralcem, da organizatorji pripravljajo novo veliko presenečenje na pustno soboto, 29. februarja, ko bo v dvorani potekal Veliki pustni živ-žav z ansamblom, ki je trenutno v vrhu sveta glasbe in ga vsi zelo dobro poznate. Naj bo njegovo ime zaenkrat še skrivnost! O tem pa več v naslednji številki glasila. J. S. Foto: K. Šušteršič Litijski moški pevski zbor Lipa je v lanskem decembru še z dvema koncertoma počastil 40-letnico smrti skladatelja Petra Jereba. V soboto, 7. 12., je prepeval v Cerknem, v Jerebovem rojstnem kraju, teden dni pozneje pa v litijski šoli na Graški Dobravi, kjer je kot gost sodeloval tudi Oktet Valvasor. (Foto: K. Šušteršič) ZGODILA SE JE KASETA Že nekaj let je potihoma tlela želja po njej. Nismo vedeli, ali smo že »zreli« za kaj takega in le bolj ali manj sramežljivo smo se zanimali naokrog, kje vse se to napravi in koliko mark je potrebnih za ta projekt. Rekel bi, da je zadevščina ves ta čas nekako migetala v zraku. Ob kapljici, po našem lanskoletnem večeru »Pri nas doma«, je lebdenje kategorično prizemljil naš prijatelj, vsem poznan ljudski pevec in po novem tudi naš častni član, Tone Kozlevčar, s kratkim velelnikom v pojoči dolenjščini: »Fantje, kaseto!« Imperativ je bil tu - odštevanje se je pričelo in če smo malo z latinci, alea iacta est (kocka je padla). Na jesen smo se našli z mariborsko firmo Marking, ki je bila pripravljena sponzorirati naša šestletna naprezanja. Pred novim letom ali božičem - kakor komu ljubše - je bil izdelek na ogled in vsluh postavljen. Naši občutki so (z)meša-ni; dobro bereš - bralec, stopi pred ogledalo, pa reci kaj o sebi - molčal boš, če je le kaj poštenja v tebi! Neke vrste bilanco smo s tem potegnili in Kozlevčarju je spet ušla ena iskrena: »Takšni ste!« Ta izkušnja nam bo gotovo kot mejnik, ob katerem mož premeri vso šir in dalj in nameri nov korak. Zadnje pa še nismo rekli! P.S.: Kaseta se dobi v knjigarni Državne založbe, v trafiki Carvas, na pošti (PTT), v cvetličarni Vijolica, v trgovini Sporting in v Matični knjižnici v Litiji, v knjigarni King Valvasor v Šmartnem in na gradu Bogenšperk, ali pa, če pocukate enega od nas za rokav. Šmartin, prosinca 1992 za Oktet Valvasor Anton Sinigoj ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega MIRA ZAVRLA Jfll iz Kresniških Poljan se zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje. Hvala tudi za izrečeno sožalje, zahvala pevcem iz Kresniških Poljan in g. župniku za opravljen obred ter govornici Evi Kovic za poslovilne besede. Vsem iskrena hvala. Žalujoči: žena Milka, sin Janez z družino, mama, sestra Joža z družino, brat Franc ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob prerani smrti drage žene, mame in stare mame MARIJE OBOLNAR w x m 'z Riharjevca 3 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste darovali cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi Mizarstvu Litija, Lesni industriji Litija, Domu Tišje, Gozdnemu obratu Litija, Vajdi - Ljubljana ter družinam Šušteršič, Ambrož, Železnik za pomoč. Hvala tudi pevcem za zapete žalostinke ter gospodu župniku za cerkveni obred. Žalujoči: mož Rudolf, hči Marija z družino, sinovi Tine, Peter, Lojze, Jože z družinami ter Janez in Srečo V SPOMIN BRANKU NEJEDLYJU iz Litije Minevajo trije meseci, odkar te ni. Ob tvoji prerani smrti ni besede, da bi utolažila našo bolečino. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste se še zadnjič od njega po- slovili- Žalujoči: Hvala tistim, ki tiho postojite ob preranem grobu. Vsi njegovi S tišino je svečka prižgana, veter ji uravnava gib. V spomin utrip na mrtve budi. Ni jih več, ni V SPOMIN Plamen svečke toplo drhti. 5. decembra je minilo leto žalosti, odkar nas je zapustila naša nadvse dobra in skrbna mama in babica MARTINA GRILJ Vsem, ki seje spominjate in postojite ob njenem grobu, hvala. Vsi njeni ZAHVALA Ob izgubi mame in stare mame T* nI FRANČIŠKE JEMC iz Ribč se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje in nam izrekli sožalje, posebno pa še pevcem iz Moravč, g. Gaberšku za poslovil- ne besede in g. Župniku za opravljeni obred. Zahvala velja tudi osebju Doma Tišje, Šmartno pri Litiji za nego. Vsi njeni 30. Obletnica frizerskega salona »ANČKA« LITIJA Ob tem našem jubileju vam nudimo od 30. 1. do 30. 3. 1992 20 % popusta pri trajni, vodni in fenu. V tem času bo nagradno žrebanje. NAGRADE: 1. Trajna, krznen ovratnik in 1.000 SLT 2. Trajna, kristalna vaza 3. Trajna, blago 4. Trajna Žrebanje bo 2. 4. 1992. Večkraten obisk več kuponov, večja možnost nagrade. Ob tej obletnici vabimo cenjene stranke. Telefon: 881-440 Ne jok, ne krik iz duše! Ničesar več besed ti ne povrne. Za vedno, kot lepe sanje so zamrle. Ostale so le grenke solze. (Majda Pečarič) ZAHVALA Z bolečino v srcu, žalostni in osamljeni ob izgubi našega ljubega moža in atija MILANA RESNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrazili ustno ali pisno sožalje, darovali cvetje, nam moralno in materialno pomagali in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo kolektivom Gradbena operativa Litija, Komunalno stanovanjsko podjetje Litija, kolektivu in učencem OŠ Gabrovka, pevcem za zapete žalostinke, g. Heleni Perko za besede slovesa in g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Neutolažljivi: žena Mari, sinček Simon, hčerkica Janja in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi strica JUSTINA JANČARJA iz Vrtač se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala tudi g. župniku, pevskemu zboru ter g. Osolniku za poslovilne besede. Žalujoči: Branka, Andrej in Borut ZAHVALA Ob smrti dragega brata in strica FRANCA KOPRIVNIKARJA iz Širmanskega hriba 11 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč, izrečeno sožalje in cvetje ter spremstvo na njegovo zadnjo pot. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: sestre, nečaki in nečakinje Te črne zemlje bolečina ukradla nam za vedno sina. Mladost odšla je kot vihar, pozabljen li ne boš nikdar. ZAHVALA V 30. letu življenja seje tragično od nas za vedno poslovil naš dragi sin, brat in stric JOŽE STRMLJAN iz Široke Seti pri Vačah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše. Posebna hvala g. dekanu Masniku, g. župniku Povšnarju za lepo opravljen mašni obred in ganljive besede slovesa. Hvala tudi govornikom iz KS Vače, GD Vače, RTV Slovenija ter pevcem z Vač za zapete žalostinke. Vsem, ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na prerani zadnji poti, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi KMETIJSKI ZAVOD LJUBLJANA obvešča vse rejce goved, da je odprta možnost nakupa kvalitetnih plemenskih telic sivo rjave pasme iz čred A kontrole. Prijave za nakup sporočite do 31. januarja kontrolorju g. Marku Drnovšku na tel.: 881-170 ali na sedež Občinske svetovalne službe Litija, tel.: 881-322. ZAHVALA Ob boleči in težki izgubi moža in očeta MIHE GODCA iz Kresniških Poljan se iskreno zahvaljujemo vsem za darovano cvetje in izrečene besede tolažbe, še posebna zahvala pa članom GD Jevnica, pevcem KUD Jevnica, kolektivu ŽG Mostovna in g. Janezu Skubicu ter g. Evi Kovic iz KS Jevnica za poslovilne besede ob grobu ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala tudi sosedu, g. Janezu Kosu, za poslovilni govor na domu. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage sestre in tete MARIJE JUHANT iz Šmartna pri Litiji se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, darovano cvetje in sveče, izrečeno sožalje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja dr. Milojki Jutršek za obiske na domu, pevcem, organistki ter domačemu župniku in dr. Janezu Juhantu za poslovilne besede ter pogrebni obred. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in tasta EDVARDA LENARTA iz Moravske Gore 15 Kreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam priskočili na pomoč ob težkem trenutku, pokojniku darovali cvetje in nam izrekli iskreno sožalje. Posebej se zahvaljujemo LD Gabrovka za ganljiv obred, g. Leilerju in g. Žuna za poslovilne besede ter vsem lovskim društvom in Zasavskim rogistom, ki ste spremljali pokojnika na zadnji poti in mu poklonili zvoke lovskih rogov. Zahvaljujemo se sodelavcem in pevcem Presada za zapete žalostinke in g. Mikliču za poslovilne besede, GD Gabrovka in Tihaboj, OŠ Karel Destovnik-Kajuh Ljubljana in RTV Slovenija. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami. Žalujoči: žena Lojzka, hčerki Zinka in Nevenka z družinama Vse solze, žalost, bolečina te zbudila ni, vse povsod je le praznina, ki boli. hudo boli - V SPOMIN KAT ARINI (NINI) BEBAR 22. februarja mineva leto dni, kar te ni več med nami. Prometna nesreča je zahtevala cvet mladosti - komaj 15 let staro življenje. Z veliko bolečino, a vendar pogumno prestajamo to strašno nenadomestljivo izgubo in praznino. Tvoja prisrčnost in vedrina bo ostala večna v našem spominu. Hvala vsem, ki se spominjate in obiskujete prezgodnji grob naše Nine. Vsi njeni VABI VAS NA NOVO ODPRTA TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM HOTRG d.o.o. Zgornji Hotič 32 Delovni čas trgovine: Ob delavnikih: od 7. do 19. ure ob sobotah: od 7. do 19. ure ob nedeljah: od 8. do 12. ure VLJUDNO STE VABLJENI IN SAMI SE PREPRIČAJTE, ČE SMO VREDNI ZAUPANJA! NO VO-NO VO-NO VO MINIMARKET PRI STUDENCU PAJER HELENA BEVKOVA 22, LITIJA TEL.: 881-055 Cenjeni kupci, obveščamo vas, da smo v soboto, 21. 12. 1991, odprli novo trgovino s prehrambenimi izdelki. V naši trgovini boste lahko našli: - bogato založeno delikateso - več vrst kruha - mleko in mlečne izdelke - sadje in zelenjavo - vse vrste alkoholnih in brezalkoholnih pijač - čistilna sredstva - kozmetične izdelke Trgovina bo odprta: vsak delavnik od 7. do 20. ure nedelja od 8. do 12. ure SE PRIPOROČAMO ZA OBISK OBVESTILO Obveščamo vse občane, da bomo v Zdravstvenem domu Litija odprli samo-plačniško ortopedsko ambulanto, ki bo začela z delom v četrtek, 6. februarja 1992, ob 8. uri zjutraj. Cena prvega pregleda bo 660,00 SLT, ponovnega pa 550,00 SLT, cena IA inj, pa 165,00 SLT. Prijave zbiramo v kartoteki ZD Litija. Svet zavoda Zdravstvenega doma Litija OBJAVLJA po sklepu 2. redne seje z dne 20. dec. 1991 JAVNI NATEČAJ za oddajo poslo.vnih prostorov v najem 1. Poslovni prostor v kleti - 37,15 m2 2. Poslovni prostor v kleti -116,20 m2 3. Poslovni prostor v kleti - 172,05 m2 4. Poslovni prostor v pritličju - avla -15,40 m2 5. Poslovni prostor v pritličju - avla -10,17 m2 Poslovni prostori se oddajajo v najem za določen čas, za dobo 5 let in so namenjeni za mirno dejavnost. Ponudniki morajo vlogi priložiti opis dejavnosti in izjavo, da bodo imeli sedež podjetja oziroma obrti v Litiji. Okvirna cena za m2 znaša 10 DEM. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov. Zdravstveni dom Litija, Partizanska pot 8a, z oznako: Natečaj za poslovni prostor. Rok za oddajo ponudb je 15 dni po izidu Glasila občanov. Ponudb, ki bodo prispele po preteku tega roka ali bodo nepopolne, ne bomo upoštevali. ffi DEŽURSTVA trgovine so odprte do 18. ure po naslednjem razporedu: - prvo in četrto soboto v februarju in tretjo v marcu: Centromerkur - Valvasorjev trg; - drugo soboto v februarju ter prvo in četrto v marcu: Kmetijska zadruga - Valvasorjev trg in Mercator - Rozmanov trg; - tretjo soboto v februarju ter drugo v marcu: Emona - Valvasorjev trg in Mercator - pri banki. Trgovina Mercator na Graški Dobravi je zaradi obnovitve zaprta. Pri zasebnih trgovinah ni ob sobotah in nedeljah od decembra nobenih sprememb. V decembru na novo odprta trgovina Pri studencu - Graška Dobrava je odprta v soboto do 20. ure, v nedeljo pa od 8. do 12. ure. Tudi v ŠMARTNEM se poslovni čas trgovin ob sobotah in nedeljah ni spremenil. Zasebna trgovina Marjana Polutnika »JURČEK« Gradiške Laze pa je odprta vsak dan od jutra do večera, tudi ob nedeljah. CVETLIČARNA ORHIDEJA Blagovnica Centromerkur T iiti'a tel.: (061) 881-238, 882-251 VAM NUDI - rezano umetno in suho cvetje - lončnice - okrasne lončke, vaze in ostale keramične izdelke - kristalne izdelke - aranžiranje daril in prostorov - izdelavo vencev in ikeban - proizvode domače lekarne - uokvirjanje slik in gobelinov Odprto ob delavnikih od 8. do 19. ure ob sobotah od 8. do 12.30 SE PRIPOROČAMO ZA OBISK Trgovina ŠKRAT Rozi Povše, Cerkovnik 2, Šmartno pri Litiji, telefon 882-094 vam nudi širok izbor rezervnih delov za avtomobile in kmetijske stroje Odprta je vsak dan od 8. do 19. ure mali OGLASI Iščemo honorarno delo s polovičnim lovnim časom; telefon (061) 881-002. Prodam hišo v Litiji -tel. številko 881-219 Prodam hišo v Litiji - v III. gradbeni fazi; pokličite tel. št.: 881-219 Prodam travnike in njive v vasi BREZOVO. Cena po dogovoru. Milan PRIBANIČ, Ulica Luke Svetca 1, Litija V Litiji oddam garsonjero, svoj naslov pustite v uredništvu. V najem dam lokal v izmeri 150 m2 s telefonom in centralnim ogrevanjem primeren za vsako obrt. Informacije na tel.: 0601/61-416 V decembru 1991. leta smo imeli krvodajalci pogostitev za večkratno darovano kri v gostilni »Kimovec« v Hotiču. V tem času mi je nekdo pomotoma zamenjal rjav usnjeni suknjič. Prosim, kdor je to opazil naj mi sporoči na naslov: Vinko GABRŠEK, Kresnice 67. POŽARNO VARSTVO PREPREČUJMO POŽARE — KMETTJSKft GOSPODARSTVA (Nadaljevanje iz prejšnje številke) ELEKTRIČNE NAPRAVE IN NAPELJAVE Vsa strokovna dela pri električnih napravah in napeljavah prepustite strokovnjakom, sami pa se pri uporabi naprav ravnajte po navodilih. Največkrat grešimo pri varovalkah, ki so zakrpane ali premočne. Varovalke so zelo poceni, zato jih ne krpajmo, saj so namenjene varovanju instalacij oz. naprav. Stikala naj bodo vedno na dostopnih mestih, tako da je možen izklop ob vsakem trenutku. Kable polagajmo tako, da ne bodo prišli v stik z lahko vnetljivimi snovmi in da bodo zavarovani pred mehanskimi poškodbami. Za zaščito ljudi in živali pred preveliko napetostjo dotika pa tudi zaščito pred požarom uporabljamo vedno zaščitna stikala. Instalacij ne smemo polagati na gorljivo podlogo, če pa jih, morajo biti primerno požarno zaščitene pred namestitvijo na gorljivo podlago. Pazljivi moramo biti pri uporabi električnih naprav, saj oddajajo toploto (tudi žarnice) in so nevarne za vžig lahko vnetljivih snovi. Če nam varovalke pregoreva-jo pogosto, jih ne zamenjujemo z močnejšimi, ker take naprave ne ščitijo, temveč se posvetujmo s strokovnjakom. Premične naprave vsakokrat po uporabi izklopimo iz omrežja. Brezhibno delovanje zaščitnih naprav kontrolirajmo najmanj enkrat mesečno in po neurjih. Če stikalo ne izklopi, pokličemo takoj strokovnjaka. Pri požaru moramo izključiti vse ogrožene električne naprave in napeljave, razen tistih, ki jih potrebujemo pri gašenju. ali polnim de-v III. gradbeni fazi; pokličite vnetljivih snovi, štiri metre od zgradb z lahko vnetljivimi snovmi, pri posebno močnem vetru pa delo prekinemo. Brez nadzorstva strojev ne pustimo teči na nevarnih mestih. Ni odveč imeti pri roki ročnega gasilnega aparata ali pa vsaj posode z vodo ali peskom. ZAŠČITA PRED STRELO Po nekaterih podatkih kar tretjino vseh požarov na kmetijah povzroči strela. Velja pravilo, da zavarujemo s strelovodom vse objekte, ki so zaradi svoje lege (višine, razsežnosti ali visoke lege) izpostavljeni delovanju strele. Strelovodi naj bodo kvalitetno izvedeni, saj le takšni uspešno ščitijo objekte pred strelo in s tem tudi pred požarom. VARNO DELO S TRAKORJI IN DRUGIMI STROJI Z NOTRANJIM IZGOREVANJEM Vzroki za požarno nevarnost pri motorjih z notranjim izgorevanjem so zelo veliki zaradi netesnega izpušnega sistema, plamenskimi izbruhi pri zagonu in izmetavanje isker iz izpušnih cevi. Delo s takšnimi stroji v prostorih z lahko vnetljivimi snovmi predstavlja veliko malomarnost. Kadar delamo na prostem, naj bodo takšni stroji najmanj osem metrov oddaljeni od lahko ZAŠČITA PRED SAMOVŽIGOM V kmetijstvu imamo kup snovi, ki se vnamejo same od sebe. To so predvsem žita, seno, umetna krma in podobno. Toplota nastane tako (vir vžiga in samovžiga), da se pri oksidaciji sproščena toplota zadrži v notranjosti snovi, nastala toplota pa pospeši nadaljnjo oksidacijo do točke samovžiga. Pogoja za samovžig sta predvsem vlaga in natlačenost. Najpogosteje se na kmetijskih gospodarstvih vžge premalo posušeno seno ali drugi poljski pridelki. Pridelke, posebno pa še seno, moramo spraviti samo suhe in v suhem vremenu. Tudi suho seno se zaradi potenja segreva, zato gaje potrebno shranjevati v več manjših kupih. Temperaturo moramo redno kontrolirati, ker je samovžig možen še po štirih mesecih po spravilu. Stopnjo požarne nevarnosti ugotovimo po temperaturah: do 45 °C ni nevarnosti, od 45 do 60 °C pomisleki so upravičeni: temperaturo redno merimo, od 60 do 70 "C nevarnost vžiga: skozi segreta mesta naredimo 1 m širok prezračevalni kanal, nad 70 'C resna požarna nevarnost: pokličimo gasilce, seno pa takoj preložimo. Seno že pri 60 "C postane rjave barve in izgubi svojo hranljivost. POTI ZA UMIK Paziti moramo, da so vse poti, ki vodijo iz prostorov, vedno proste in nezaložene. Ne moremo si predstavljati, kako bomo iz gorečega objekta spravili živali in opremo, če bodo poti zatrpane. Poseben problem imamo pri evakuaciji živine, ker žival nagonsko reagira pred nevarnostjo. Ni priporočljivo, da rešuje živino kdo drug kot gospodar, pa še ta mora biti zelo pazljiv. Ob koncu je potrebno opozoriti še na zavarovanje objektov. Dobra požarna varnost se nam obrestuje večkrat, pa tudi pri zavarovanju, saj je premija pri dobro organizirani požarni varnosti manjša. Upam, da sem uspel s tem člankom vsaj nekoliko osvetliti probleme, ki spremljajo naše kmetije. Če se boste po navodilih ravnali, vaša varnost ne bo ogrožena, vaše zadovoljstvo pa toliko večje. ŠPORT IN REKREACIJA KOŠARKA 2. SKL - ZAHOD (ČLANI) KK RADOVLJICA : KK LITIJA 98 : 90 (45 : 48) Igralci Litije so v Radovljici prikazali zelo dobro igro, saj so vseskozi vodili, tri minute pred koncem tekme je bil rezultat 85 :90. Igralci Radovljice so nato iz prostih metov iztržili 11 točk in zmagali. Najboljši igralec Litije je bil Mirtič, Soršak in Pavliha. KK LITIJA : KK ZAGORJJE 77 : 74 (32 : 36) V Zasavskem derbiju je zmagala Litija v zadnjih sekundah tekme z metom Merčona. Tekma je bila vseskozi izenačena. KK NOVOLES Novo mesto : KK LITIJA 103:91 (46 :45) Mladi igralci Novolesa so hitro premagali goste iz Litije. Litijani so bili dobri v napadu in slabi v obrambi, kar se vidi tudi na končnem rezultatu. KK LITIJA : KK »ISKRA« IDRIJA 55 : 81 (27 : 48) Oslabljeni domačini (brez Prodana in Soršaka) niso imeli nobenih možnosti za zmago proti ekipi, ki se bori za eno od prvih mest v ligi. KK »ELLES« BOROVNICA : KK LITIJA 107:77 (42 :45) Igralci Litije so zelo dobro igrali v prvem polčasu predvsem v obrambi. V drugem pa jim je zmanjkalo moči in nasprotniki so s protinapadi izkoristili. Po 15. kolu prvenstvene lestvice je Litija na 9. mestu z 18 točkami. 2. SEL — ZAHOD (ČLANICE) KK LITIJA : KK JESENICE 35 :105 (26 : 51) Igralke Litije so doživele pravo katastrofo z lanskoletnimi pr-voligašicami. V prvem polčasu so se domačinke zelo dobro upirale, v drugem pa je bila zaradi petih osebnih napak prva petorka na klopi, v igri pa so ostale pionirke proti katerim so odlične gostje rekordno zmagale. KK LABOD Novo mesto : KK LITIJA 48 : 40 (24 : 15) Litijanke so v Novem mestu zelo dobro igrale, kar pove tudi rezultat. Sedem minut pred koncem tekme so igralke Laboda vodile samo s 44:32, nato pa so domačinke s presingom zmedle igralke Litije in zvišale rezultat za 24 točk. Po 5. kolu prvenstvene lestvice so košarkarice Litije na 4. mestu s 5 točkami. Karolina Šušteršič PLANINSKI KO TICEK POHOD NA ZASAVSKO GORO Vsako drugo nedeljo v februarju PD Zagorje organizira spominski pohod na Zasavsko goro. Letos bo pohod 9. 2. 1992, Start je v Zagorju, natančneje v Toplicah, pot pa nas čez Čol-nišče, Jablano in Pleše v slabih treh urah pripelje na Zasavsko goro. Pohod je tradicionalen, posvečen je spominu na ponovno formirani I. Štajerski bataljon leta 1942 na Plešah. Udeleženci pohoda prejmejo za prvi pohod izkaznico, za drugi pohod bronasto značko, za četrti srebrno in šesti pohod zlato značko. Litijanom je Zasavska gora (tudi staro ime Sveta gora je še vedno zasidrano med ljudmi) domača. Tukaj je litijska podružnica SPD leta 1931 odprla To-mazinovo kočo, ki pa so jo med vojno požgali partizani, da Nemcem ne bi služila za oporišče. Tudi danes Litijani radi bomo tudi tega pohoda obiskujemo Zasavsko goro, udeležili v lepem številu, zato sem prepričan, da se Borut Vukovič Pleše 852' start r.ice e IT* a I n iriA a Toplice <^L cilj , ■ Zasavska ^866 Gora ^Jablana iMala Peč Spominsko obeležje Kal N aselje ČLANARINA Upravni odbor PD Litija je imel konec leta sejo na Jančah. Med drugim je določil tudi novo višino članarine za leto 1992. Članarina se bo določala za vsako trimesečje posebej, pač odvisno od tečaja nemške marke. Za prve tri mesece znaša članarina za člane 350 SLT, za mladince 200 SLT in za otroke 100 SLT. Članarino lahko plačate pri Štefki Lipužič, Cesta Zasavskega bataljona, ob uradnih urah društva vsak četrtek med 16. in 18. uro. Star slovenski pregovor pravi: Kdor hitro da, dvakrat da. Zato pohitite. B. V. GLASILO OBČANOV Ustanoviteljica: Skupščina občine Litija. Predsednik časopisnega sveta; Mirko Kaplja. Ureja uredniški odbor: Mija Bernik, Stane Črne, Vera Dašak, Lojze Erjavec, Vida Kltmenčič, Simona Franki, Anuška Potisek, Irena Prašnikar, Iva Slabe in Boris Žužek (glavni in odgovorni urednik). Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Grafična priprava: Multigraf, d.o.b. Ljubljana. Tisk: Aleksander Jovanovič, Litija. Izdajatelj: Prelest d.o.o. Ljubljana, Titova 37. Naslov uredništva: Skupščina občine Litija, Jerebova 14, za Glasilo občanov. Ne-naročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno na dom. POŽAR V ŠMARTNEM Na božični večer je v Šmartnem zagorela »Vozlova štala«. Kljub sorazmerno hitri intervenciji krajanov ter šmarskih in litijskih gasilcev jim požara ni uspelo preprečiti. Z njihovo veliko požrtvovalnostjo seje rešila vsa živina, vključno z merjascem, ki je šmarska posebnost Vozlovega hleva. Vzroka požara še niso točno ugotovili. Strokovnjaki, ki so si mesto ogledali, pa predvide- vajo, da gre za tipičen podtaknjen požar. Raziskava je v teku. Požar je naredil po ugotovitvah cenilca za 1.500.000 tolarjev škode. Zgorelo je za 100.000 SLT sena, kmečkega orodja oziroma gospodarskih nepremičnin za 600.000 SLT, za sanacijo objekta pa bo potrebno zagotoviti 800.000 SLT. Sanacija se je že začela. Vsaka pomoč krajanov je dobrodošla, g £ Požar je na božični večer povzročil veliko škodo. Zdaj so hlev že pokrili in ga zavarovali pred vremenskimi neprilikami. (Foto: K. Šušteršič) NOVA ŠPORTNA DVORANA V LITIJI SE PREBUJA Kar smo vam že nekaj časa obljubljali, se po večmesečnih pripravah začenja uresničevati. Tudi v Litiji je odprt sodoben studio za fitness, ki se mu bosta v kratkem pridružila še savna in solarij z masažo. Studio za fitness je namenjen obema spoloma od 15. leta naprej, saj nudi primerno sprostitev, hkrati pa ob upoštevanju navodil naših trenerjev tudi krepitev posameznih mišičnih skupin, pomaga pri odpravljanju slabe drže in ima še mnoge druge prednosti. Veseli ga bodo predvsem tisti, ki imajo radi individualno vodeno vadbo v prijetni družbi. Studio za fitness bo imel odprta vrata ob delavnikih med 15. in 21. uro, ob sobotah pa med 17. in 20. uro. Po potrebi se bo delovni čas spreminjal. Organizirali pa smo tudi tečaj aerobike in fitnessa, v katerem bodo prišli na račun tisti, ki imajo rajši bolj usmerjeno vadbo. Seveda nismo pozabili na mlade in najmlajše. Kot posebno privlačnost smo jim pripravili možnost vključevanja v programe jazz plesne šole Mojce Horvat, katere mlade plesalce smo lahko nekajkrat občudovali v novoletnem programu slovenske televizije. Tečaji bodo ob torkih in četrtkih po naslednjem urniku: - od 15,30 do 17. ure - za otroke od 7 do 11 let - od 17. do 18. ure - za predšolske otroke - od 18. do 19,30 - za mlade, stare 12 let in več. Plesni nadebudneži, pridite, saj boste ob tečaju lahko tudi nastopali na prireditvah, najboljši pa se bodo udeležili celo tekmovanj. Glede na vaše zanimanje pa imamo v načrtu še nekaj aktivnosti: ritmično gimnastiko, športno gimnastiko, aerobiko, odbojko itd. Razveselilo vas bo tudi to, da se lahko po vsaki vadbi okrepčate v našem Fit baru, kjer vam bomo poleg raznovrstnih pijač kmalu nudili tudi pestro ponudbo prigrizkov po zmernih klubskih cenah Seveda ste v Fit baru dobrodošli tudi tisti, ki ne obiskujete naše vadbe, radi pa posedite v prijetni družbi. Vabimo vas torej, da skupaj vdihnemo življenje novi športni dvorani, v kateri se bo poleg naštetega dogajalo še marsikaj zanimivega. Prav kmalu se lahko vidimo na pu-stovanju, ki bo predvidoma 29. februarja letos in kjer bo še bolj veselo, kot je bilo na novoletnem živ-žavu. Vse informacije lahko dobite na telefonskih št.: 219-756, 577-064 in 881-322 ali v športni dvorani Litija. Veliko športnih užitkov in zabave vam želi Mr. Fit-Športni inženiring, d.o.o. Ljubljana VSEM UPOKOpCEM Društvo upokojencev Litija, Jerebova 3, obvešča svoje člane, da že sprejema članarino in prispevek za vzajemno samopomoč (posmrtnino) za leto 1992. Članarina je 100 SLT, prispevek za posmrtnino 300 SLT. Izplačilo v primeru smrti je 8.000 SLT. Uradne ure so vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 11. ure. Vabimo vse upokojence, da se odločijo za članstvo v društvu. Več nas bo, laže bomo uresničevali svoj delovni program. Skupaj se bomo zavzemali za dosledno uresničevanje pridobljenih pravic upokojencev, oziroma za takšno zakonodajo, ki nam bo vsem zagotavljala socialno varnost. Poskrbeli bomo za vzdrževanje duševne in fizične kondicije, in sicer z družabnim življenjem, izleti po domovini in v tujino ter z raznimi rekreacijskimi akcijami. Ostarelim in bolnim ter onim v stiski bomo pomagali, kolikor bomo mogli. Nudili bomo pravne nasvete, zlasti glede pokojninsko invalidske zakonodaje in stanovanjske problematike. Vsakih štirinajst dni je na voljo brezplačno merjenje krvnega pritiska v prostorih društva v Litiji. Za dodatno dobro voljo in aktivnost skrbi mešani pevski zbor, ki je številčno dobro zaseden, vendar potrebujemo še nekaj tenoristov in sopranistk. Upokojencem so vsak dan na voljo društveni prostori za pestro družabno življenje in bife s prilagojenimi cenami. Društvo upokojencev ni politična stranka in se med seboj ne sprašujemo, kateri stranki kdo pripada. Vabilu v članstvo se pridružujejo s podobnim delovnim programom tudi društva upokojencev v Gabrovki, Kres-nicah-Jevnici, na Dolah in sekcija v Šmartnem. Odločite se, pričakujemo Vas. Društvo upokojencev Litija, Jerebova 3 A