PRIMORSKI DNEVNIK
Postmna plačana v gotovini p O C lf—
Abb postaie 1 gruppo " Li6Q3 DO lir
Leto XVU. - Št. 303 (5077)
TRST, petek 22. decembra 1961
Po dolgih pogajanjih s predsednikom vlade Adulo
v
Combe se je odrekel odcepitvi Katange in sprejel nedeljivo enotnost Konga
Čombejevi predstavniki bodo sodelovali v vladni komisiji, ki bo pripravila načrt ustave - Zaskrbljenost zaradi nekaterih izjav Čombeja takoj po razgovorih
LEOPOLD VILLE, 21. — Predsednik kongoške vlade Adula in čombe sta v današnjih prvih jutranjih urah sklenila sporazum, na podlagi katerega se čombe odreka secesiji Katange in sprejema vzpostavitev enotnosti Konga. Sporazum je bil dosežen davi ob 3. uri v vojaškem oporišču Kitoni po 17 urah pogajanj.
čombe je takoj odpotoval v Ndolo v Južni Rodeziji in od tod v Elisabethville. A-dula pa se je vrnil v Leo-poldville.
Minister za informacije v osrednji kongoški vladi I-leo je danes na tiskovni konferenci obrazložil glavne točke sporazuma. Izjavil je, da je čombe sprejel uveljavitev temeljnega zakona Konga ter je priznal enotnost in nedeljivost kongoške republike.
. Sporazum vsebuje osem točk in v njem je rečeno, da predsednik pokrajinske vlade v Katangi:
1, Sprejema uveljavitev temeljnega zakona od 19. maja
ki ustanavlja republiko Kongo.
2. Priznava nedeljivo enotnost republike Konga.
3_. Priznava Kasavubuja kot državnega poglavarja.
4. Priznava oblast osrednje vlade na vseh delih kongoške-Ka ozemlja.
5. Sprejema udeležbo predstavnikov pokrajine Katange v vladni komisiji, ki se bo sestala 3. januarja 1962, da pripravi načrt ustave.
6. Sprejema vse ukrepe, ki naj omogočijo senatorjem in Poslancem pokrajine Katange izvajanje vsedržavnega mandata v okviru osrednje vlade republike.
7. Sprejema, da se katanško °rožništvo postavi pod oblast Predsednika republike.
8. Obvezuje se, spoštovati resolucije glavne skupščine O ZN in Varnostnega sveta in omogočiti njihovo izvajanje.
Ameriški poslanik Gullion, ki je bil med pogajanji ob strani Čombeja in ga je osebno pripeljal iz Elizabethvilla v Kitono, je pred odhodom izjavil: »Predsednik vlade A-
dula m predsednik Combe sta dosegla političen sporazum, ki obeta povratek miru za božič v tej deželi in okrepitev republike Konga proti cepitvi. Prepričan sem, da bosta predsednik in ljudstvo Z DA sprejela ta rezultat z veseljem in z voščili za napredek kongoškega naroda v prihodnjem letu in v naslednjih letih«.
Gullion je izjavil, da sporazum, ki ga je podpisal Combe, «ga obvezuje na večjo centralizacijo, kakor je hotel do sedaj dopustiti«. Pripomnil je, da je osem točk načrta pripravil osebno Adula, in Combe je sprejel zahteve osrednje vlade, «ker je dovolj realist, da se zaveda, da njegov položaj ni bil dovolj močan, da bi načrt zavrnil in ker želi preprečiti nesrečo svojemu ljudstvu«.
Combe je okoli polnoči zagrozil, da se bo vrnil v Elisabethville in samo na posredovanje Gulliona in drugih
iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiimiimimimiiiiiiiiiiiiiii
Irian
DJAKARTA, 21. — Indonezijska vlada je sporočila, da ni dobila iz Haaga nobenega sporočila, iz katerega bi izhajalo, da namerava nizozemska vlada začeti pogajanja o Zahodni Novi Gvineji. To je sporočil indonezijski zunanji minister Subandrio po enournem razgovoru s predsednikom Sukarnom. Subandrio je dodal, da indonezijska vlada sedaj ve o zatrjevanih nizozemskih namenih samo to, kar so objavili časopisi.
Iz Zahodne Nove Gvineje poročajo, da je poveljnik nizozemskih oboroženih sil sporočil, da so čete pod njegovim poveljstvom v pripravljenosti.
itiiiiiiiimiiiiimiiiiHiimtMitiiimiHmiiiiiiiiiinimiittiHtiiiiHiminiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Proslava dneva JLA
Gen. Gošnjak o pomenu in obrambni vlogi JLA
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 21. — »Naša ar-ihaua, rojena in vzgojena pod vodstvom komunistične parti-1® v borbi naših narodov za svobodo in boljše življenje je pila vedno in je na strani svo. lega ljudstva,« je izjavil armadni general Ivan Gošnjak Pa današnji akademiji, posvetni jutrišnji proslavi dneva Jugoslovanske ljudske arma-“e. Gošnjak je poudaril, da današnji mednarodni položaj Jas'i,rbljuje svet. Položaj je r®sen, ker so pogoste krize rodile pesimizem in povzročile tako nezaupanje, da začasne pozitivne akcije ne naletijo na drugi strani na odmev, tj bi omogočal kako ‘rajnejšo stabilnost. Vendar le težko predpostavljati, da “i si Icdo upal sprožiti vojno.
4'°da skrb povzroča dejstvo, ua se pojavljajo določeni či-mtelji, ki predstavljajo že samo s svojim obstojem pritisk J. smeri vojne. Ti negativni '-initelji služijo za osnovo raz. nim teorijam, s katerimi voditelji določenih reakcionar, hih krogov upravičujejo voj-ho. «Prav tako povzroča skro, le izjavil Gošnjak, ko je o-menil stališče Kitajske, »teorija« o neizogibnosti vojne in Vojne kot dovoljenega sredstva za vsiljevanje socializma.
Poskus, da se take vojne o-tnačijo za pravične vojne, je izkrivljanje marksizma in skriva v sebi hude posledice *a socializem in napredne sile sploh.« Ivan Gošnjak je poudaril, da vizija strahot nove vojne ne bi smela paralizirati sil miru.
Izkušnje narodnoosvobodilne “°rbe narodov Jugoslavije kanejo, da se je moč upreti napadalcu, kolikor je najvecji del ljudstva pripravljen na eorbo in da tudi najmodernejša tehnika ne more zagotoviti hapadalcu zmage,
•Jugoslovanska ljudska armada, je poudaril Gošnjak v nadaljevanju svojega govora, je zrasla v sobodno oboroženo silo z jasnimi pogledi ua obrambo države, sposobna, da brani svojo deželo v vseh mo-Bočih pogojih. Od konca vojne je skozi vojaške enote armade šlo okrog dva in pol milijona vojakov in rezervnih oficirjev. To je mogočna sila, ki s svojo vojaško strokovno izobrazbo in moralno Politično zavestjo predstavlja temelj miroljubne politike in heomahljivo obrambo svobode in neodvisnosti Jugoslavije«.
Ivan Gošnjak je nadalje po- l lja Hasana.
udaril, da je jugoslovanska industrija danes sposobna zagotoviti osnovno orožje in o-premo za obrambo države, in da so njeni proizvodi dosegli tako visoko kvaliteto, da je Jugoslavija postala izvoznik vojaške industrije. Pomen Jugoslavije kot socialistične države in njena stremljenja, posebno pa še vztrajna borba za mir, določajo smisel in pomen razvoja Jugoslovanske ljudske armade. »Borba za mir in miroljubno aktivno koeksistenco je naša trajna politika, ki temelji na našem globokem prepričanju, da je mir danes edina alternativa«, je poudaril gen. Gošnjak.
Ko je govoril o nekaterih zunanjepolitičnih vprašanjih, je general Gošnjak posebno poudaril zaskrbljenost zaradi izzivanj nekaterih krogov v Zahodni Nemčiji proti Jugoslaviji, ki niso brez podpore določenih sil na Zahodu. Pojav povampirjenega fašizma in revanšizma opozarja na po. trebo odločnega nastopa vseh miroljubnih sil proti novim fašističnim zarotam.
Ob dnevu Jugoslovanske ljudske armade je predsednik republike odlikoval številne vojaške enote za zasluge v
narodnoosvobodilni borbi.
B. B.
Razprava proti H. Kolu
BEOGRAD, 21, — V nadaljevanju procesa proti zahodno-nemškemu državljanu Hansu Kolu v Titovem Užicu je Di-lo zaslišanih danes okrog 20 prič iz okoliških vasi. Vse pri. če so ovrgle trditve Kola, češ da ni sodeloval pri zločinih, za katere je obtožen, in da je za vse to odg voren komandant gestapa v Užicu, ki je bil njemu zelo_ podoben. Vse priče so v obtoženem Kolu spoznale človeka, ki je sodeloval pri kazenskih ekspedicijah v okoliških vaseh in v Titovem Užicu. Hans Kol je bil aretiran 24. marca letos v Subotici, ko je_ kot zastopnik neke tvrdke iz Muen-chena prispel v Jugoslavijo.
RABAT, 21. — Glavni tajnik stranke Istiklal Ahmed Balafrej je bil danes imeno-
van za maroškega zunanjega ministra. Balafrej je bil do sedaj osebni predstavnik kra-
funkcionarjev OZN je nadaljeval pogajanja. Ves čas je trdil, da ni dobil od svoje vlade zadostnega mandata, da podpiše točke, ki jih je predložil Adula.
Tudi Combe je pred odhodom potrdil, da je bil dosežen sporazum. Takoj zatem pa je poudaril, da je sporazum začasen in da ga morata odobriti njegova vlada in pokrajinska skupščina v Katan-gi. Dodal je, da bo sklical skupščino, da ji sporoči, da bo odslej veljal v Katangi temeljni zakon kongoške republike. Na vprašanje, kaj je glede ustavitve sovražnosti, je Combe trdil: »Združeni narodi so začeli sovražnosti. Ce nas bodo še nadalje napadali, se bomo branili«.
V Ndoli se je Combe raz-govarjal eno uro z visokim funkcionarjem zunanjega ministrstva rodezijske federacije. Po kratki tiskovni konferenci na letališču ie odpotoval z avtomobilom v Elisabethville. Combe ni hotel komentirati sporazuma v Kitoni, češ da ne more nič izjaviti, dokler ne dobi odobritve svoje vlade. Na vprašanje, ali je zadovoljen z izidom razgovorov, je Combe odgovoril: »Sem samo glasnik svojega ljudstva, in ono mora odločati«. Kar se tiče ustavitve sovražnosti, je Combe dejal: »Nisem povsem zadovoljen z jamstvi, ki so mi bila dana pred odhodom v Kitono«. O Aduli je izjavil: »Vedno je bil moj prijatelj, osebno nimam nič proti njemu«. Dodal je, da so bili postavljeni nekateri predlogi, o katerih ne more nič povedati, dokler jih ne sporoči članom svoje vlade. Dodal je, da bo potekel najmanj en teden, preden bo skupščina lahko sprejela kakršen koli sklep.
Pomočnik tajnika OZN Bun-che je ob zaključku razgovorov izjavil: »Pozdravljam rezultate razgovorov v Kitoni kot zelo važen korak k enotnosti, miru in stabilnosti v kongoški republiki. Primerjanje misli po dveh dneh in dveh nočeh nepretrganih in včasih živahnih razgovorov je nedvomno zelo spodbuden dogodek v tem smislu po zadnjem sestanku kongoškega parlamenta. To je tudi velika zmaga razuma in dobre volje, ki sta na koncu, in ne brez težav, prevladala.
Minister za informacije o-srednje vlade Ileo je izjavil: »Leopoldvillska vlada je med razgovori v Kitoni skrbela za spoštovanje zakonitosti. Obveznost Čombeja pomeni povratek k zakonitosti Katange in samega Čombeja. Upamo, da se bo obveznost, ki jo je to noč podpisal Combe, spoštovala, in da bodo Združeni narodi prevzeli svojo odgovornost in poskrbeli, da se bo to zgodilo«.
Izjave Čombeja v Ndoli že meričanov, kaj naj s>.ori, vsa-
kikrat' ko je nastalo kaj ne-všečnega. Važno je, da morajo sporazum, ki smo ga dosegli, ratificirati moji ministri in narodna skupščini, in to se ne more zgoditi vsaj še za deset dni».
Značilno pri vsem tem .1e, da agencije omenjajo ((belgijske opazovalce«, ki pravijo, da so pesimisti špričo Com-bejevih izjav, in da »po njihovem mnenju« ne bo sporazum ratificiran.
Predstavnik Združenih narodov je v zvezi z izjavami Čombeja v Ndoli dejal, da se sploh ne postavlja vprašanje ratifikacije sporazuma: »Kar se nas tiče, je dokument podpisan, zapečaten in izročen«.
V Londonu je. predstavnik Foreign Officea izjavil, da je britanska vlada zadovoljna s sporazumom med Adulo in Combejem.
pozvročajo zaskrbljenost med nekaterimi opazovalci, zlasti ker je Combe trdil, da »so čete OZN začele napad«, in da sc bo naprej branil, »če bo napaden«. Dalje vzbuja zaskrbljenost njegovo poudaijanje začasnosti sporazuma in pridržki, da morata sporazum odobriti njegova vlada in skupščina. Opazovalci se bojijo, da bo spet prevladala volja plačancev ' in »Union Miniere«, ki dejansko vodijo politiko ’v Katangi ob močni podpori Anglije, Francije in Belgije in ta politika zadeva ob politiko ZDA, ki si hočejo zajamčiti neomejen vpliv v Kongu.
Combe se je vrnil zvečer v Elisabethville. Izjavil je, da v Kitoni «ni našel nič«, m da «ves čas mojih pogajanj z Adulo se je kongoški mini; trski predsednik obračal do A-
iiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiraiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiHiiiiiiiiiiiiii
Razprava na zasedanju centralnega odbora KPI
K diskusiji o poročilu Berlinguerja se je prijavilo že 80 govornikov
Lombardi in Libertini o programskem dokumenta PSI za levi center - Ustanovili so Federacijo socialistične mladine - Reinhardt o težkočah ameriške zunanje trgovine
Ginljiva	mladinska
Pinka	lomažiča
    —————
Izredno uspelo in svojevrstno prireditev je organizirala Mladinska iniciativa ob sodelovanju članov tržaškega Slovenskega gledališča - Velika udeležba mladine
Sinoči je bila na stadionu «1. maj« spominska proslava padlih junakov Pinka Tomažiča, Vika Bobka, Ivana Ivančiča, Simona Kosa in Ivana Vadnala. Proslavo je priredila Mladinska iniciativa s sodelovanjem članov Slovenskega gledališča, ki so nastopili v dramatiziranih prizorih in z recitacijami. K vsemu temu so dodali še glasbene vložke in skioptične slike, tako da so res živo prikazali delo in življenje padlih junakov.
Proslave »e je udeležila ve
lika množica ljudstva, med katero je bilo zlasti mnogo mladine. Navzoči so bili tudi mati in sorodniki narodnega heroja Pinka Tomažiča, konzul Kovačič v imenu generalnega konzula FLRJ v Trstu, ter predstavniki Neodvisne socialistične zveze, Slovenske kulturno - gospodarske zveze, Prosvetne zveze, federacije Komunistične mladine Italije, federacije KPI in PSI in okrajnega odbora Ljudske mladine Slovenije iz Kopra. Prišli so tudi številni obsojenci s procesa in tovariši, ki so bili skupno z njimi dolgo v zaporu ter nato konfinirani.
Ze začetek proslave je napravil na vse navzoče zelo globok vtis. Proslava se je pričela z Internacionalo, nakar je član gledališča recitiral, kot
(Od našega dopisnika)
RIM, 21. — Na zasedanju centralnega odbora in centralne kontrolne komisije KPI se je danes začela diskusija o poročilu Berlinguerja na temo «Moč, razvoj in naloge stranke«. Do večera je poseglo v diskusijo deset govornikov, k besedi pa se je prijavilo še 70 članov centralnega odbora, toda med temi ni nobenega člana niti tajništva niti vodstva stranke, ki bodo verjetno govorili na koncu. Diskusija se nadaljuje s posegom parlamentarcev in predstavnikov raznih fede-
racij in vzporednih organi zgcij. Spričo toliko prijav k diskusiji se zasedanje ne bo zaključilo jutri, ampak šele v soboto.
Gullo je med drugim dejal, da so komunistične stranke v svoji zgodovini »upoštevale sovjetski zgled, toda to dejstvo je bilo naravno in neogibno, kakor je bila francoska revolucija vzor za stranke in države Zahoda... Demokratična jamstva, ki jih danes zahtevajo od komunističnega gibanja, ne morejo biti pravna in ustavna jamstva meščanske demokracije, glede katerih smo videli kako žalostno so končala v Franciji: gre za jamstva, ki jih daje odprava privilegijev, nova
razredna struktura in razvoj udeležbe ljudstva pri vodstvu države«. Scoccimarro se je o-pravičil, da na prejšnjem zasedanju ni imel namena zadušiti diskusije, ampak da je hotel le doseči, da bi šla disciplinirano v večjo širino. Nato	se je	dotaknil	vloge
vodstvenih organov in dejal, da je enotnost »življenjsko načelo«	za KPI,	ki izhaja	iz njenega	značaja	delavske	stran-
ke; zaključil je s poudarjanjem	potrebe	po večji	mož-
nosti stikov in diskusije v mednarodnem komunističnem gibanju, da bi utrdili njegovo enotnost in našli načela, ki so skupna vsemu gibanju. Drugi govorniki so poročali o poteku diskusije v federacijah, ki je bila skoro povsod zelo živa, le na Siciliji imajo
bi govoril Pinko Tomažič, «Našo pesem«.
Sledil je prizor, v katerem je Silvij Kobal v uniformi fašističnega miličnika prebral takratno obsodbo vseh šestdesetih obsojencev, medtem ko je donela z magnetofon-i «Giovinezza» in savojska himna.
Nato je B. Samsa, tajnik Mladinske iniciative, orisal tedanje razmere, proces, lik Pinka Tomažiča, njegovih tovarišev in drugih borcev, vmes pa so se na steni prikazovale njihove slike in so člani gledališča prebrali Pinkova pisma staršem, dekletu in tovarišem komunistom ter pismo Simona Kosa staršem in sestri. Se posebej so prikazali prizor, kako je stal Ivančič pred fašističnim sodnikom, kako je Pinko Tomažič sestavljal svoj program, medtem ko so njegovi tovariši pisali na pisalni stroj in razmnoževali s ciklostilom ter tragični prizor, ko je vseh petero obsojencev sedlo na stolice na strelišču ter omahnilo pod streli. Vse to je oživljala lepo dozirana igra senc in luči. Med najbolj pretresljivimi prizori je bil prikaz štirih bazoviških žrtev in Gortana.
Bogo Samsa je v svojem govoru najprej povedal, kako so se začele v Ilirski Bistrici
(Nadaljevanje na 2. strani)
Predsednik republike Gronchi Je sprejel predvčerajšnjim predsednika senata Merzagoro, predsednika poslanske zbornice, člane vlade In druge višje državne funkcionarje, ki so mu prišli voščit ob novem letu. Včeraj pa je predsednik obiskal senat in poslansko zbornico, kjer Je imei priložnosten govor. Na sliki senator Merzagora in Pietro Nenni v
razgovoru s predsednikom
  ..............................................................
Letalska nesreča: 29 mrtvih
ANKARA, 21. — Angleško letalo «Comet», ki je bilo na redni progi iz Londona na Ciper, se je ponesrečilo nad letališčem v Ankari, kjer je začasno pristalo. Takoj po odletu je eksplodiralo v zraku in se zrušilo v plamenih v bližini letališča. Pri nesreči je zogubilo življenje 29 potnikov, pet pa se jih je rešilo. V trenutku nesreče je divjala nad letališčem snežna nevihta. Vsi člani posadke, ki
niki, od katerih so štiri odpeljali v bolnišnico, peti pa je zadobil le lažje rane.
 «»------
V
Žrtve potresa v Kolumbiji
BOGOTA, 21. —■ Število mrtvih zaradi potresa, ki je bil nredvčerajšnjim v Zahodni Kolumbiji, je narastlo na 23,
jih je bilo 7, so zgubili živ- nad 100 ljudi pa je bilo ra-ljenje. Med rešenimi so pot-[ njenih. Reševalne skupine ru-
šijo na stotine poslopij, ki so bila poškodovana.
Guverner pokrajine Caldas, kjer je bilo središče potresa, je izjavil, da je bilo vseh 44 naselij te pokrajine hudo poškodovanih, in da je pravi čudež, da ni bilo število žrtev večje.
Najbolj prizadeto je bilo mesto Pereira, ki šteje 200.000 prebivalcev. Okoli 500 poslopij se je porušilo, ali pa je bilo hudo poškodovanih. Največje | število žrtev je bilo v mesle-, • cu Sonson.	i
s temi vprašanji še vedno težave.
Na zborovanju socialističnega mladinskega gibanja so danes soglasno sprejeli sklep, da je treba čimprej sklicati prvi kongres socialistične mladinske federacije, hkrati pa so odobrili statut te federacije. Izvolili so tudi prvi centralni odbor Federacije socialistične mladine, v katerem je 30 predstavnikov leve struje 20 predstavnikov avtonomistične struje, 51. član pa je predstavnik beneške federacije, ki je predložil posebno avtonomistično resolucijo.
Pod predsedstvom Riccarda Lombardija se je danes sestal »odbor dvanajstih«, ki ga je imenovala centralna gospodarska komisija PSI, da bi pripravil programski dokument socialistov za njihovo podporo vladi levega centra. Odbor je moral odobriti osnutek tega dokumenta, ki ga je sestavil ožji odbor, v katerem so bili Lombardi, Giolitti, Ander-lini in dr. Bonacina. Med diskusijo sta zlasti Libertini in Foa stavila razne pripombe in predlagala nekatere popravke, o čemer bodo razpravljali jutri. Po seji je Libertini izjavil novinarjem, da ne gre za program, ki naj bi služil za osnovo pri pogajanjih o levem centru niti za socialistični program za prihodnjih deset let, ampak gre le za prelomnico politike preobrata v levo. Na vprašanja novinarjev pa je Lombardi dejal, da so zahtevani popravki le formalnega značaja, ki naj točneje določijo odnos med dolgoročnimi cilji in vsebino obrata v levo na gospodarskem področju. Na vprašanje, ali bodo dokument objavili že jutri in če gre za obsežen dokument, je Lombardi dejal, da bodo jutri šele zaključili proučevanjem dokumenta, ki bo obsegal okrog pet tipkanih strani.
Grafični delavci v komercialnih tiskarnah bodo ponovno stavkali 28. in 29. t.m., železničarji CGIL pa so proglasili 24-urno stavko za 4. januar; CISL in UIL ne sodelujeta pri tej stavki.
Med konferenco na italijanskem centru za mednarodno spravo je ameriški veleposlanik v Italiji Reinhardt postavil zahtevo po znižanju carinskih meja na obeh straneh Atlantika in dodal, da bodo ZDA morale spremeniti svojo gospodarsko politiko in se u-smeritvi h gospodarskemu izo-lacionizmu, če mednarodna plačilna bilanca ne bo pokazala boljših perspektiv za Z DA. Zaradi višine zunanjih carinskih postavk evropskega tržišča je ZDA nemogoče u-spešno konkurirati s svojim blagom na tem tržišču, nujno pa je, da se jim to omogoči, kajti ' sicer ne bodo mogle vzdržati bremen, ki so povezana z vojaško in gospodarsko pomočjo tujini ter z investicijskimi programi. S tem v zvezi je Reinhardt opozoril pred nevarnostjo, da se »evropski protekcionizem raztegne z nacionalne ravni na kontinentalno raven«. Ob zaključku je podčrtal potrebo po u-stanovitvi združenja med industrijsko zelo razvitimi ae-želami in med zaostalimi deželami, ker mora »atlantska skuonost pomagati za?®1.31 deželam v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki«.
ditvi Goe, Dama in Diua in njih povratka k materi domovini.
Brzojavka poudarja, da so indijske akcije za likvidacijo žarišč kolonializma na njenem ozemlju povsem zakonite in upravičene ((Sovjetsko ljudstvo, nadaljuje brzojavka, soglasno podpira te akcije in želi prijateljski Indiji uspeh pri uveljavitvi njene neodvisnosti.«
Na koncu pravi Hruščev, da akcija Indije v Goi služi stvari pravične borbe kolonialnih narodov za popolno in takojšnjo likvidacijo sramotnega ko. lonialnega sistema.
----H» —
Sklepi skupščine OZN
NEW YORK, 21. — Kakor javljeno, je bila preteklo noč zadnja seja skupščine OZN, nakar je bilo nadaljevanje zasedanja odloženo na 15. januarja.
Razen že omenjenih resolucij, kj jih je skupščina odo.
vanje Odložitev je predlagal predsednik skupščine Mongl
Slim.
Skupščin^ je nato odobrila reden proračun OZN za prihodnje leto, ki določa 82 milijonov 114.740 dolarjev izdatkov.	,,	...
Skupščina je dalje sklenila, vprašati mednarodno razsodišče v Haagu za pravno mnenje glede izdatkov za operacije OZN na Srednjem Vzhodu in v Kongu in še posebej, ali morajo ti izdatki biti obvezni za člane organizacije. V pritrdilnem primeru bi po dveh letih zaostanka države članice zgubile pravico do glasovanja. Znano je. da Francija, Belgija in države sovjetskega bloka odklanjajo prispevke za ope-racije v Kongu.
Skupščina je sklenila določiti nadaljnjih 80 milijonov dolarjev za operacije OZN v Kongu od 1. novembra letos do 30. junija prihodnjega leta.
Skupščina je kljub nasprotovanju številnih držav sprejela tudi resolucijo v zvezi z Madžarsko, ki povzema ameriško stališče.
Mongi Slim je nato sporočil, da je prvi del zasedanja zaključen. Šestnajsto zasedanje skupščine se je začelo 21. septembra.
A. P.
Čestitke Hruščeva indijski vladi v zvezi z Goo
NOVI DELHI, 21. — V Goi in še posebno v prestolnici Panj im je življenje popolnoma normalizirano. Indijski strokovnjaki popravljajo škodo, ki so jo povzročili boji pri napravah radia. Oddaje so obnovljene. Upajo, da bodo w 48 urah vzpostavljene tudi telefonske zveze. Povsod prevzemajo oblast civilne oblasti. Tudi trgovska -dejavnost je obnovljena.
Predstavnik ministrstva za obrambo je izjavil, da_ niso še ugotovili celotnega števila žrtev med boji, toda »prav gotovo ni višje od 20-25 mrtvih na vsaki strani«. Predstavnik je dodal, da ni bilo hudih bojev: ((Portugalci so nudila nekaj odpora v Marmagau in Damau, toda na splošno je bila operacijo tako enostavna, da indijske čete niso niti potrebovale podpore topništva.«
Dalje je predstavnik izjavil, da so se vsi portugalski vojaki v bojih praktično predali. Sporoči] je, da vlada še vedno proučuje položaj bivšega portugalskega generalnega guvernerja in drugih portugalskih funkoionarjev, ki so bili ujeti. Vse portugalske vojake so zaprlj v njih vojašnice, portugalski funkcionarji in civilisti pa morajo ostati v svojih stanovanjih.
Glavni tajnik OZN U Tant se je sestal danes z indijskim ministrom za obrambo Krišno Menonom.
Predsednik sovjetske vlade Hruščev je poslal Nehruju brzojavko, s katero čestita indijskemu ljudstvu ob osvobo-
brila, so bili sprejeti še naslednji sklepi:	Sklenjeno	je
bilo. da se odloži na jesen 1962 razprava o indijski resoluciji, ki predlaga, naj leto 1963 proglasijo kot leto Združenih narodov za mednarodno sodelo-
iiiiiiiiiiniiin.n.....................
Bilo mu je komaj 36 let
Nenadna smrt mladega pisatelja Herberta Griina
kulturni urednik »Naših razgledov«, ugledni literarni in .gledališki kritik in pisec dram, pesnik in prevajalec.
Tržaško gledališko občinstvo se ga spominja po njegovi uspeli dramatizaciji romana Vladimira Levstika «Gadje gnezdo«, ki ga je pred leti z odličnim uspehom uprizorilo naše Slovensko gledališče v Trstu pod naslovom ((Kostelka«.
Pokojni Herbert Griin je bil tudi novinar in je v tem svoj-stvu nekaj časa osebno spremljal in poročal o Eichmanno-vem procesu v Jeruzalemu. S tega procesa je pošiljal svoje zanimive dopise tudi za Primorski dnevnik.
Zato pomeni njegova nenadna kruta smrt hudo izgubo ne le za slovensko književnost in dramatiko, temveč tudi za slovensko časnikarstvo.
# # #
LJUBLJANA, 21. — Nocoj je v celjski bolnišnici umrl za posledicami prometne nesreče mladi slovenski književnik Herbert Griin. Rodil se je 29. novembra 1925 v Ljubljani. Po opravljeni klasični gimnaziji je diplomiral na akademiji za igralsko umetnost. Kmalu je stopil v vrste najplodnejših mladih književnikov, za katere je značilna široka razgledanost in aktivnost na vseh področjih kulturnega življenja. H. Griin je bil od leta 1951 do 1953 dramaturg Prešernovega gledališča v Kranju, nato pa do leta 1955 dramaturg zagrebškega dramskega gledališča, od 1955 dalje je bil umetniški vodja celjskega gledališča. Bil je
Naš dnevnik izraža svoje najgloblje sožalje hudo prizadetim svojcem mladega nadarjenega slovenskega književnika in časnikarja.
Menšikov - Bali
WASHINGTON, 21. — Ameriški državni podtajnik George Bali je sprejel nocoj sovjetskega poslanika Menšiko-va. Razgovor je zahteval sovjetski poslanik.
Predsednik Kennedy in Mac Millan sta začela razgovore na Bermudih
Kennedy skuša pridobiti Anglijo za skupne jedrske poizkuse ?
HAMILTON, 21. — Ameriški predsednik Kennedy je nrišel danes'popoldne na Bermude. Na letališču sta ea SDreiela Mac Millan in bermudski guverner Gas-goigne. Kennedy je v svojem kratkem govoru poudaril,
trenutku^bolj1 L^dajkoU I lin, razvoj evropske gospodar-potrebna izmenjava misli Z Uke integracije.in Združeni na.
Mac Millanom o skupni politiki«. Mac Millan je v odgovoru poudaril, da «so naše glavne naloge okrepitev našega prijateljstva in o-hranitev svetovnega miru«.
Takoj nato sta oba državnika odšla v vladno palačo, kjer sta kosila. Istočasno sta lord Home in Dean Rusk v spremstvu svojih svetovalcev kosila v hotelu «Bermudiana». Prva plenarna seja obeh delegacij se je začela ob 20. uri po srednjeevropskem času v rezidenci generalnega guvernerja.
Pozneje se je zvedelo, da sta Kennedy in Mac Millan govorila o Berlinu, o Kongu in o jedrskih poizkusih. Razen tega sta pregledala poročila strokovnjakov o rezultatih nedavnih sovjetskih jedrskih poizkusov.
Politični opazovalci izjavljajo, da se o.d sestanka med Ken-nedyjem in Mac Millanom ne pričakuje nobena dokončna rešitev. Vsa glavna vprašanja, o katerih bosta govorila (Ber-
rodij, so sedaj v fazi, v kateri je nadaljnji razvoj deloma odvisen od stališča tretjih sil.
Nekateri opazovalci pravijo, da bo sestanek služil bolj kot drugo letnemu političnemu obračunu Zahoda in določitvi proračuna za akcijo v prihodnjem letu.
Edino vprašanje, glede katerega se pričakujejo sklepi, je morda vprašanje jedrskih poizkusov v atmosferi. Kennedy namerava baje zahtevati privolitev Mac Millana za vrsto takih poizkusov. Baje razmišljajo tudi o možnosti skupnih poizkusov na Božičnih otokih na Tihem oceanu. Kennedyju je baje mnogo na tem, da doseže vsaj privolitev Velike Britanije, da bi laže vzdržal pred reakcijo svetovne javnost; protj nadaljevanju poizkusov.
Jasno je, da bosta Mac Millan in Kennedy govorila predvsem o morebitnih pogajanjih o Berlinu s Sovjetsko zvezo in o poznejšem sestanku s Hru. ščevom z udeležbo Francije ali pa brez nje.
Stevenson o Goi in Irianu
WASHINGTON, 21. — Ameriški stalni predstavnik v OZN Stevenson je govoril danes na tiskovni konferenci o dogodkih v Goi ter o sporu med Indonezijo in Nizozemsko.
((Čeprav ni bližnje nevarnosti da Indonezija vkoraka v Zahodno Novo Gvinejo, je dejal Stevenson. sta tako ameriška vlada, kakor tajnik OZN U Tant izrekla upanje, da predsednik Sukamo ne bo u-porabil sile. Ce se uporaba sile proti ozemlju, ki ga nadzoruje neka druga država, do. pusti iz protikolonialističnih razlogov, je dodal Stevenson, se lahko dopusti tudi iz drugih razlogov.«
Kar se tiče indijske zasedbe Goe, je Stevenson izjavil, da je zanj to «napad«. Vendar pa je dodal, niso ZDA sprožile zadeve pred glavno skupščino, ker niso bile mnenja, da razvoj položaja zasluži «na-dalnje korake«. »Ko ni Varnostni svet nastopil zaradi so. vjetskega veta. ni bilo več vprašanja uporabe sile, in ni bila več mogoča ustavitev sovražnosti: okoliščine so se že SDremenile« j
2
22. decembra 1961
Vreme včeraj: najvišja temperatura 5.5, najnižja —0.8, ob 19. uri 2.8; zračni tlak 1021.2 stanoviten, veter VSV 9 km, vlage 54 odst., nebo 3/10 oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 10.1 stopinje.
Trža§
dnevni
Danes, PETEK. 22. decembra
Demetrij Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16,24. Dolžina dneva 8.40. Luna vzide ob 17.10 m zatone ob 7.41 Jutri, SOBOTA, 23. decembra Vlasta
Mladinska komemoracila P. Tomažiča in tovarišev
(Nadaljevanje s 1. strani)
in njeni okolici prve aretacije, kako sta sledila aretaciji Pin-ka Tomažiča in Alojza Budina ter vse druge po skoraj vsej primorski. Orisal je, kako se je 2. decembra 1941. ieta preselilo posebno uodisče za zaščito države v Trst in sodilo 50 obtožencem. Zatem je nadaljeval:
Fašizem se je dobro zavedal, da bo proces med vso slovensko javnostjo pa tudi jned številnimi demokratičnimi Italijani vzbudil odpor. In res med tem časom, ko so bili obtoženi na zasliševanjih so se v Trstu ponovno pletle pretrgane nifi odporniške organizacije. iz Ljubljane je prišel narodni heroj Oskar Kovačič — Toni, ki je organiziral Osvobodilno fronto med zavednimi Slovenci in naprednimi Italijani. Z Zoro Perelo in je organiziral mladinsko skupino pr. Sv. Jakobu, Vojka Šmuc pa je delala med m'adino v središču mesta.
Cetriega decembra so se pojavili letaki v okolici Trsta, nato pa na tržaških ulicah, v javnih lokalih in poštnih nabiralnikih. Letake je izdal Pokrajinski odbor OF za Primorsko, razširjali pa so jih trža-šicj mladinci. V njih so pozivali primorske Slovence, naj protestirajo in zahtevajo oprostitev vseh obtožencev, ki niso zakrivili drugega, kot to, da so ostali zvesti svojemu narodu in da niso klonili pod terorjem, ki ga izvajajo fašistični mogotci nad vsem delov, mm ljudstvom.
Trosilna akcija je trajala do konca procesa. Segla je do Vipavske doline in do Postojne ter je bila tem pomembnejša, ker je bila prva množična akcija OF na Primorskem Dokazala je, da kljub množičnim aretacijam še ni bil zatrt polet po svobodi hrepenečih Primorcev.
začelo jemati usodo roke.
S popolno prenovitvijo jugoslovanske komunistične partije se je namreč izredno razširilo napredno revolucionar, no delo prav v najlepših univerzitetnih središčih in zlasti v Zagrebu. Pinko se je takoj in z vsem mladostnim navdušenjem vključil v to delovanje, saj je dobro poznal fašizem, ki ga je občutil v Italiji, tako da je lahko razkrinko-val fašizem, ki se je porajal v Jugoslaviji.
Pinka Tomažiča je oblikova. la in kalila jugoslovanska par. tija. Tu se je spoznal z doslednimi revolucionarnimi stališči, tu je tudi pridobil potrebno teoretsko znanje, zlasti glede pravilne rešitve narodnostnega vprašanja.
Pinko Tomažič je bil ideološko tako močan in organiza. ojsko tako sposoben, da je pri težkih pogojih oživil tržaško partijsko organizacijo in jo začel pripravljati za zgodovinske preizkušnje. To je lahko stor.l, ker je imel za seboj revolucionarno šolo jugoslovanske komunistične partije, ker je v pogojih dela v Trstu in Slovenskem Primorju ustvarjalno sledil liniji obnovljene revolucionarne ko. munir.tične partije Jugoslav;. je, ki je takrat pod Titovim vodstvom prevzemala mesto avantgarde jugoslovanskih na. rodov.
Pinko je obiskoval vasi na Krasu. Privezoval pretrgane niti organizaciji, hodil na sestanke delavcev in zlasti obnavljal mladinske aktive. Pri tem se je dobro zavedal Leninovih načel, da je borba vsakega zatiranega naroda za narodnostno svobodo, istočas-no_ tudi borba za socialno pravičnost in da mora tako borbo proletariat v vsakem primeru podpirati.
Iz teh okoliščin, na teh o-Pinko	Tomažič	je še	hodil	snovah je prišel tudi do se-
v redke	slovenske	sole,	ki so | stave programa, novega, preostale v	Trstu ob	zasedbi	ita-	vilnega, borbenega programa,
Pijanskih	čet. Kaj	kmaiu	pa | ki Sa je sprejelo pokrajinsko
vodstvo komunistične partije, in ki je znan kot Tomažičev
svoje j tanjem tega članka so se zvrstile na platnu slike o delovanju mladine v zadnjem letu. Proslava se je končala s pesmijo «Hej Slovanih).
ZAHVALA SODELUJOČIM
Izplačevanje pokojnin INPS tudi v poštnem uradu na Trgu Liberta
Poštno ravnateljstvo je odredilo, da bodo izplačevali pokojnine INPS v še enem poštnem uradu, in sicer na Trgu Liberta, kjer so doslej izplačevali le pokojnine državnim upokojencem. To je storilo zato, ker so bile zlasti pred pošt. nimi uradi v ulicah Battisti in Vasari ob plačevanju pokojnin dolge vrste. Sedaj bodo 800 upokojencem, ki so hodili doslej po pokojnino v omenjena poštna urada, izplačevali pokojnino v uradu na Trgu Liberta.
Da ne bi vključili upokojencev v novi seznam za izplačilo na Trgu Liberta uradno ter da bi bili vključeni vanj le tisti, ki to želijo, poziva pokrajinski sindikat upokojencev CGIL, upokojence, ki dobivajo sedaj pokojnino v ulicah Vasari in Battisti, naj se zglasijo na sedežu sindikata v Ul. Zonta 2 ter naj prinesejo s seboj pokojninsko knjižico.
Vsem, ki so sodelovali pri spominski proslavi padlih junakov: Pinka Tomažiča, Vika Bobka, Ivana Ivančiča, Simona Kosa in Ivana Vadnala, se Mladinska iniciativa najlepše zahvaljuje, še posebej: slikarju Klavdiju Palčiču, fotoreporterju Mariu Magajni, članom Slovenskega gledališča, scenografu Jožetu Cesarju, režiserju Adrijanu Rustji, igralcem Stanetu Starešiniču, Lojzetu Miliču, Mirandi Zahari-ja, Danilu Turku, Silviju Kobalu, Liviu Bogatcu, Nori j Jankovič in prosvetnemu društvu «Slavko Skamperles.
Tajništvo Mladinske iniciative
  iimmmiiiiiimunimiiimiiimiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiil
Božični prazniki v znamenju stavk
Prvi	dan	enot
vseh državnih uslužbencev
Danes stavka uslužbencev zaposlenih na osrednjem sedežu Delavskih zadrug - V nedeljo enourna stavka uslužbencev vseh trgovin - 25. in 26. t. m. bodo zaprte vse bencinske črpalke
Danes in v sredo seji občinskega sveta
20 milijonov posojila za popravilo raznih šol
Na nocojšnji seji bodo razpravljali tudi o pravilniku za prodajo mleka
Danes bo izredna seja tržaškega občinskega sveta. Pričakuje se razpravljanje o higienskem pravilniku za prodajo mleka, če bo medtem posebna komisija občinskih svetovalcev danes opoldne končala svoje delo. Ta komisija bi morala namreč končati obravnavanje vprašanja razširitve licenc mlekarn, tako da bi lahko prodajale še nekatere potrošne predmete, ter vprašanje neposredne prodaje mleka živinorejcev meščanom. Ker pa je to vprašanje zelo kočljivo in prizadene marsikoga, ni gotovo, da bodo razpravo o njem izčrpali. Poleg tega bi se moralo nadaljevati razpravljanje o proračunih in regulacijskem načrtu.
Ker je v ponedeljek božič
pa
so se priceia nasilja in preganjanja. To je bilo razdobje Gcriana, Bidovca, Marušiča. Miloša in Valenčiča.
Brez šol v materinem jeziku, oropana vsega kulturnega izživljanja, brez svojih nfadinskih organizacij je primorska mia-dina iskala oblike dela, k'er bi prišla do izraza n ena goreča domovinska ljubezen. ,
_ - o,legalno se je zato učila slovenščine prj redkih preostalih izobražencih. Organizirala si je skupine, ki so gojile slovensko besedo in pesem. Med njimi so bili na primer Štempiharji s tajnim fc.asi.om »Siempiherski gias» brošuro «Lipa» in drugimi. Pri Sv. Jakobu je pel pevski zbor. Dijaki in študentje so organizirali krožke, prirejali slikarske razstave, uprizarjali igrice.
Pinko Tomažič je bil eden izmed teh mladincev. On pa je hotel prodreti globlje. Mnogo je bral in študiral. Hotel je najti odgovor na vprašanja, ki so se mu porajala. Cital je filozofe in ekonomiste, študiral zgodovino in naravne vede. Poglabljal se je v Leninova dela, ki jih je bral v italijanščini, v francoskem in nemškem prevodu.
Zgodaj je spoznal nujnost in potrebo aktivnega spopada z mračnimi silami nazad-njaštva in fašizma. Kot študent Trgovske akademije v Trstu je začel delati z italijanskimi antifašisti. Razdeljeval je letake, policija pa je skupino odkrila in člane aretirala. 7. februarja 1932. leta ko še ni imel 15 let, je tako Pinko prvič prestopil prag fašističnih zaporov. Kot mladoleten je bil čez 15 dni izpuščen, toda kaznovali so ga na dve leti posebnega policijskega nadzorstva.
Leta 1935 je italijanski fašizem pričel svojo imperialistično vojno, ko je Mussolini izdal ukaz za napad na Etiopijo. Pinko bi moral biti mobiliziran, vendar ni hotel postati orodje v rokah imperialistične politike in je raje zbežal v Jugoslavijo.
Tudi v Jugoslaviji pa so se prebujali jugoslovanski narodi, jugoslovansko delavstvo je
------------------------------5
PRIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II, — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 — Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v t dnu 20 din, mesečno 428 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun:	Založništvo trža-
škega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/3-375
OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm
v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravm 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 3o lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja In tiska ZTT, Trsi
V__________________________________J
program.
To je bil širok program, ki je združeval v skupni protifašistični borbi vse sile. Omogočil je veliko politično akti-vizacijo zaradi pravilne ocene narodnostnega vprašanja, zaradi poudarjanja potrebe združitve vseh naprednih sil v enotno fronto ter sodelovanja najširših slovenskih množic z italijans im proletariatom. To je bu program dela in borbe,
Bogo Samsa je nato ponov-' no omenil val aretacij, opisal, kako so mučili Slavka Skam-perla, ki je med mukami junaško umrl, orisal obtožnico ter rekel, kako je vse obtožence ne glede na njihove nazore vezala skupna borba proti fašizmu. Z občutenimi besedami je povedal, kako je bil Tomažič v zaporu vzor tovarišem, kako je dvignil stisnjeno pest proti podivjani drhali po obsodbi na sodišču in kako je šel s svojimi tovariši junaško v smrt. Povedal je, kako je bil 14. decembra 1949 za izredne zasluge v osvobodilni borbi imenovan za narodnega heroja.
Bogo Samsa je zaključil svoj govor s temile besedami:
Finkov nauk je še vedno živ. Njegova pravilna načela so za nas Slovence, ki živimo v Italiji, še vedno veljavna. Zlasti pa se mora njegovih misli zavedati in njegovemu zgledu slediti mladina, saj je bil in je narodni heroj Pinko Tomažič njen vzor. Se vedno veljajo misli, ki jih je aprila 1940. leta napisal Pinko Tomažič pod psevdonimom Kraševec v «Plamenu», ko je pisal članek: «Mladim». Med či-
Za letošnje božične praznike je stavkovni val zajel razne stroke na našem področju, ker so se nakopičila nerešena vprašanja zaradi trmastega stališča delodajalcev in so se pojavila .nova in nujna vprašanja, ki terjajo odločno borbo prizadetih delavcev.
Včeraj takoj po polnoči se je začela 48-urna stavka državnih uslužbencev, ki jo je napovedal koordinacijski odbor te stroke. Do stavke je prišlo, ker se tukajšnji državni redni uslužbenci boje, da bo prišlo do vala premestitev zaradi sprejema v službo številnih uslužbencev bivše ZVU, ki jih ne morejo premeščati. Razen tega zahtevajo enako mesečno plačo, kot jo imajo uslužbenci bivše ZVU, ter izplačilo doklade «una tantum«. Uslužbenci državnih uradov so se skoraj stoodstotno udeležili stavke, tako pri državnem monopolu, zakladnem uradu, kmetijskem nadzorništvu, pri inšpektoratu za motorizacijo, pri' uphavi cest, pri finančni intendanci. Dri davčnem uradu itd. Poštni uslužbenci' so imeli skrčen delovni urnik, danes pa sploh ne bodo raznašali pošle. Osrednji poštni urad se bo odprl ob 17. uri, in sicer samo za eno uro, poštne podružnice pa bodo zaprle urade ob 15. uri. Na glav-
Obvestilo naročnikom in čitateljem
Naše naročnike in či-tatelje obveščamo, da bomo v nedeljski številki dne 24. t. m., ki bo izšla na 12 straneh, posvetili celo stran našega dnevnika prihodnjemu izletu v Dalmacijo. Naročnike in čits/telje prosimo, da upoštevajo zlasti navodila, ki se nanašajo na vpisovanje za izlet.
ni železniški postaji je včeraj osebje stavkalo stoodstotno od 10. do 11. ure. Razen brzca ob 8.45, so vsi vlaki odpeljali z 20 minutami zamude. Uslužbenci v zaporih so včeraj delali, da bi priporniki, ki imajo božični dopust, lahko odšli domov; danes pa bo tudi na tem sektorju popolna stavka.
Danes je stavka delavcev ki so zaposleni ha osrednjem sedežu Delavskih zadrug. Stavko je napovedala Nova delavska zbornica CGIL, ker je bil brezuspešen sestanek med vodstvom Delavskih zadrug in sindikalnimi predstavniki.
Osebje Delavskih zadrug je imelo sindikalno skupščino v sredo. Sindikalni predstavni ki so uslužbencem obrazložili potek pogajanj z vodstvom podjetja, nato pa so uslužbenci odobrili resolucijo, kateri energično protestirajo zaradi nerazumevanja vodstva združenja zadrug glede štirinajste plače in priznanja sindikalne sekcije. ZaTadi tega zahtevajo, naj osrednje sindikalne organizacije ponovno spravijo na dnevni red te zadeve. Razen tega energično protestirajo proti zavlačevanju glede dopolnilne pogodbe.
Spričo vsega tega so uslužbenci Delavskih zadrug začeli krepko sindikalno akcijo in so pooblastili tajništvo svoje sindikalne organizacije, da proglasi stavko delavcev o-srednjega vodstva Delavskih zadrug. Razen tega so tudi pooblastili tajništvo, da napove stavko vsega osebja, ki je zaposleno v trgovinah in samopostrežbah (Supercoop).
V nedeljo od 13. do 14. ure bo stavka nameščencev vseh trgovin, vštevši mesnice, brivske in frizerske salone in trgovine Delavskih zadrug. Stavko je napovedala Delavska zbornica CGIL v znak protesta proti odloku prefekture glede urnika za te dni. Prefekt' namreč ni hotel spremeniti tega urnika, kljub sprejemljivim predlogom sindikalnih predstavnikov in njihovemu protestu. Razen tega sindikalna organizacija hoče s to stavko poudariti zahtevo te
stroke po uvedbi tako imeno-
 ..................................................imunimi................................................im
Iz sodnih dvoran
Begunci oropali begunca
Obsojeni so bili vsak na dve leti zapora - Znižana obsodba šoferja, ki je povzročil smrtno nesrečo
Porotno sodišče, ki mu predseduje dr. Rossi, je včeraj obravnavalo primer roparske dogodivščine, do katere je pri-šlo 1. junija letos zvečer v Ul. Costalunga. Kot smo že včeraj poročali gre za roparski podvig, ki so ga 23-letni Renato Rijavec, 26-letni Živko Tubic ter 19-letni Silvan Ve-lenik zagrešili v škodo 24-let-nega Stefana Toplaka, ki je tudi svoj čas zbežal iz Jugoslavije.
Roparsko dejanje je v svojih glavnih obrisih potekalo takole. Toplak je že pred leti zbežal iz Jugoslavije. Sel je v Francijo, od koder je prišel skrivaj v Trst konec maja letos, Napotil se je v begunsko taborišče pri Sv. Soboti, kjer je menda iskal nekega svojega znanca. Tega pa ni našel. Spoznal pa se je z Rijavcem in ostalima včerajšnjima obtožencema, s katerimi je popival po raznih gostilnah pri Sv. Soboti. V neki gostilni je tudi zamenjal določeno vsoto francoskih »težkih« frankov za 13.000 lir. Med razgovorom je vprašal Rijavca, če pozna morda kakega begunca, ki bi hotel v Francijo. Proti plačilu bi bil pripravljen, da ga tja popelje skrivaj. Za uslugo pa bi izplačal Rijavcu 5.000 lir za vsako osebo. Teda’ se je porodila v glavah treh beguncev, kako bi ogoljufali Toplaka. Hitro so se sporazumeli in Rijavec je predstavil slednjemu Tubi-ca in Velenika, češ da sprejmeta ponudbo. Ker pa je Toplak nameraval še istega večera odpotovati v Milan, so mu
dejali, da poznajo v Ul. Costalunga neko osebo, ki bi bila pripravljena, da jo popelje v lombardsko glavno mesto za 1.500 lir. Toplak je sprejel ponudbo tudi zato, ker je v bližini te ulice prespal prejšnjo noč na prostem, kjer je v nekem grmu pustil svojo torbo.
Toplak je dejansko našel svojo torbo, toda od tega trenutka dalje so se dogodki zapletli. Rijavec je zahteval od njega izplačilo obljubljenih 10 tisoč lir, toda Toplak se ni zmenil za njegovo zahtevo ter je hotel zbežati. Rijavec mu je podstavil nogo in mladenič je padel na tla. V hipu so bili vsi trije nad njim. S hlačnim pasom so mu zvezali roke ter mu odvzeli listnico, iz katere so pozneje vzeli 10.000 lir. Nato so se vsi skupaj napotili proti gostilni »Palestina«. Preden so vstopili v lokal so trije pajdaši razvezali Toplaku roke. V gostilni je ta opazil dva vojaka ter začel vpiti :«Na pomoč«. Gostilničar je takoj poklical policijo, ki je trojico aretirala.
To je opis golih dogodkov. Glavni tožilec dr. Maltese je včeraj trdil v svojem obto-žilnem govoru, da gre pri tem dogodku za dve različni fazi kriminalnega dejanja. V prvi je šlo za poskus navadne goljufije, ki pa je kmalu prerasla v pravi rop.
Zagovorniki obtožencev pa so trdili, da tile sploh niso nameraval^ oropati Toplaka, temveč so ga hoteli samo ogoljufati. Zvezali so ga baje šele tedaj, ko so začeli sumiti,
da jih hoče popeljati nazaj v Jugoslavijo.
Porotno sodišče je v bistvu sprejelo tožilčevo tezo, čeprav v omiljeni obliki. Medtem ko je dr. Maltese zahteval skoraj 6 let' zapora za vsakega izmed obtožencev, so jih porotniki obsodili na 2 leti zapora in 30.000 lir globe. Oprostili pa so jih obtožbe, da so Toplaku odvzeli osebno svobodo.
Tako se je končala ta žalostna roparska dogodivščina. Najhuje je bila zaradi nje prizadeta mlada Rijavčeva žena, ki je ob razsodbi krčevito zaihtela. Se celo leto in pol bo ostala sama s še nebogljenim otrokom.
# * *
Prizivno sodišče, ki mu predseduje dr. Nardi, je včeraj spet obravnavalo primer nenamernega umora, ki ga je zagrešil 42-letni Danijel Tul iz Oreha 35 A. 18. septembra zvečer se je Tul peljal z avtom iz Zavelj proti mestu. Z njim so se vozili tudi nekateri sorodniki in vsi skupaj so se vračali z nekega ženito-vanjskega slavja v Dolini. V bližini Domus Civica je Tul povozil do smrti 12-letno dekletce ter hudo poškodoval še eno deklico.
Kazensko sodišče ga je v februarju letos obsodilo na 11 mesecev in 5 dni zapora ter na 10.000 lir globe. Poleg tega mu je za vedno odvzelo vozniško dovoljenje. Prizivni sodniki pa so ga obsodili na 6 mesecev zapora in na 10.000 lir globe. Vozniško dovoljenje pu so mu suspendirali «a 6 mesecev.
vanega kratkega tedna.
V ponedeljek, 25. in v torej, 26. t. m., t'. j. na božič in Stefanovo, pa bodo zaprte tudi vse bencinske črpalke. Tako so sklenili prodajalci bencina, da bi na ta način ponovno poudarili svojo zahtevo, naj vlada dodeli Trstu bencin po znižani ceni.
Drevi seja pokr. sveta
Drevi ob 18. uri bo seja pokrajinskega sveta, na kateri bodo obravnavali poleg točk, ki so bile že prej na dnevnem redu, tudi spremembo nekaterih izdatkov proračuna za leto 1961, prispevek pokrajine nekim nunam, prispevek za povečane izdatke meddeželne-mu centru za diagnozo virusnih obolenj v Padovj in vprašanje podaljšanja rednega zasedanja pokrajinskega sveta.  «»-—
Vojne pokojnine
IN C A sporoča, da je Ufa dni' list 6. decembra objavil zakon od 9. novembra 1961 št. 1240. Med drugim; ugodnostmi določa ta zakon, da lahko tisti upokojenci, ki uživajo invalidnino zaradi nezgod, ki so bile posledica vojnih dogodkov, namesto te invalidnine izberejo vojno pokojnino. Informacije se dobe v uradu INCA v Ul. Zonta 2/1.
Vprašanji poslancev o ribolovu v zalivu
Poslanca KPI Vidali in Franco sta naslovila na mini-stra za mornarico in za notranje zadeve vprašanje, v katerem ju pozivata, naj dasta navodila, da bodo financarji, •policaji, karabinjerji, pristaniško poveljstvo in pokrajina storili vse, da se prepreči v Tržaškem zalivu ribolov z mrežami vlečnicami. V našem zalivu je namreč takšen ribolov prepovedan, vendar mnogi ribiči iz drugih krajev kršijo to prepoved in delajo tukajšnjim ribičem veliko škodo, saj ne uničujejo le ribjega zaroda, marveč jim ponoči potrgajo mreže stalnice in parangale. Ribiči so se že večkrat pritožili pri tržaških oblasteh, toda vse nič ne pomaga in ribiči od drugod nadaljujejo lov z mrežami vlečnicami. Oba poslanca sta zato vprašala ministra, kaj mislita ukreniti proti temu.
Motociklist povozil pešca
Na Trgu sv, Antona je včeraj popoldne 17-letni Slavko Švara iz Skedenjske ulice 113 povozil z motorjem 33-letnega Riccarda Bonettija iz Ul. 30. oktobra 5, ki je šel v isti sme. ri proti domu. Bonetti se je pobil po desni rami, levi nogi in levi roki, zaradi česar so ga sprejeli na opazovalni oddelek in se bo moral zdraviti pet dni. Motorist je tudi zletel na tla in se je nekoliko pobil ter opraskal po čelu in desni roki, zaradi česar se bo moral zdraviti štiri dni.  «»----------------
Samomor s plinom
Verjetno zaradi živčne bolezni si je včeraj vzela življenje s plinom 64-letna Cesi-ra Gava iz Ul. Cereria 14. Sostanovalci, ki je niso videli ves dan, so obvestili agente letečega oddelka, ki so s silo odprli vrata in našli žensko mrtvo v kuhinji.
Čitajte in širite
PRIMORSKI ONEVNIK
so običajno sejo odložili na sredo 27. t.m. K dosedanjemu dnevnemu redu so dodali še nekaj točk. Predvsem bodo razpravljali o nekaterih sklepih, ki jih je sprejel občinski odbor v imenu občinskega sveta. Nadalje vsebuje dnevni red nekaj sklepov Acegata, ki spadajo pod nadzorstvo občinskega sveta. Med drugimi gre za sklep o nakupu jeklenih stebrov za električne naprave za 6.650.000 lir, za podaljšanje pogodbe za dobavo plina z Italsider (bivšo IL VA) itd.
Nadaljnje točke dnevnega reda so:	ureditev	prostora
pred škedenjsko cerkvijo za 4 milijone in pol lir, vzdrževalna dela v šoli «Dardi» za 23.500.000 lir, tarifa za trošarine, dve skupini študijskih štipendij, sprejem zapuščine Line Gasparini v znesku 17 milijonov lir najetje 19 milijonov 830.000 lir posojila pri Tržaški hranilnici za vzdrževalna dela v raznih šolah, nakup cestnega valjarja za 6.5 milijona, nakup 1000 posod za odnašanje smeti za 6 milijonov 700.000 lir.
Iz dnevnega reda je tudi razvidno, da se je občinski odbor vendar odločil, da poskrbi za dostojno ureditev grobov dveh pesnikov, in sicer Umberta Sabe in Virgilia Giottija. Za sedaj je določil na pokopališču prostor za trajni pokop posmrtnih ostankov obeh pesnikov. Odbor je tudi sklenil, da bo imenoval neko ulico po pesniku Sabi, kar je že tolikokrat zahteval svetovalec dr. Pincherle.
Tatovi pridno na delu
Ni kaj reči. Letos so se razni malopridneži, avtomobilske miši, tatovi, žeparji itd, krepko lotili svojega posla, da si priskrbijo priboljšek za praznike. 2e nekaj dni kar sledijo pritožbe na raznih komisariatih o tatvinah in žeparskih podvigih.
Svojevrstno tatvino je prijavil 70-letni Giuseppe Spada-ro iz naselja San Sergio št. 8. Presenečenemu funkcionarju komisariata javne varnosti je povedal, da so mu neznanci ponoči UKradli v Ulici Pascoli 150 božičnih drevesc, ki jih je imel naprodaj. Skoda znaša približno 70.000 lir.
Pri belem dnevu so neznanci, s ponarejenimi ključi pj-i-sli v brivnico, ki jo ima Mario Fattovich iz Ul. Mattedt-ti 46 V Drevoredu D’Annuh. zio. Odnesli so 6000 lir.
Edoardo Ricci iz Drevoreda D’Annunzio 25 se je pritožil, da so mu malopridneži ponoči ukradli avto z evidenčno tablico TS 2574, ki ga je parkiral v Ul. Canova.
Mario Sterle iz Ul. San Pe-lagio 23 je prijavil, da so neznanci s silo odprli avto, ki ga je parkiral na cesti blizu svojega doma, ter ukradli radio in električni brivski aparat.
Ludovico Petterlin iz Ulice Sara Davis 15 pa je prijavil, da so mu neznanci ukradli avto z evid. tablico 22695, ki ga je parkiral v Ul. Cordaro-li.
 «»-------
Ko je včeraj okrog poldne 1'5-letna Ottavia Varani iz Ul. Carpineto 12 šla po stopnicah tiskarne Cambissa, v kateri je zaposlena, se ji je spodrsnilo in je nerodno padla. Pri tem si je spahnila gleženj desne noge, zaradi česar so jo sprejeli na opazovalni oddelek in se bo morala zdraviti dober teden.
«Božična razstava> v občinski galeriji
Sinoči kmalu po 18. uri so se v občinski galeriji začeli zbirati tržaški umetniki in ljubitelji upodabljajoče umetnosti. Za 18.30 je bila napovedana otvoritev že tradicionalne «Božične razstaven, ki se je po navadi udeležijo skoraj vsi tržaški umetniki. Tokrat je na stenah občinske galerije razvrščenih 54 slik prav toliko tržaških slikarjev, v veži pa sta le dve skulpturi, kajti le dva tržaška kiparja tokrat razstavljata. Žirija je že odbrala dela, id bodo nagrajena z običajnimi nagradami nekaterih javnih in zasebnih ustanov. Čeprav na razstavi pogrešamo dela nekaterih znanih tržaških umetnikov, daje razstava v svoji heterogenosti nekakšno sliko ustvarjalnosti tržaških umetnikov, zato je zanimiva.
Razstava bo odprta skozi vse praznike do konca prvega tedna prihodnjega meseca po običajnem urniku. Ob nedeljah in praznikih je odprta v dopoldanskih urah.
Danes 22. t. m. bo v Gregorčičevi dvorani (Ul. Geppa 9)
DEBATA
v
o predstavi A. P. Čehova
«NA VELIKI CESTI»
Debato bo vodil prof. dr. Josip Tavčar
Slovensko gledališče v Trstu
KAZ5A OltVCSIll.A
SILVESTROVANJE SPDT NA VOJSKEM
SPDT priredi letos silvestrovanje na Vojskem nad Idrijo v udobnem planinskem »Rudarskem domu« (nadmorska višina 1100 m).
Prosimo udeležence, da poravnajo in da dvignejo sedežne listke.
Za Silvestrovo in Novo leto bomo deležni, na željo, pristnih idrskih žlikrofov in divjačine, na morda najlepšem ln najobsežnejšem turističnem smučišču, ki ga zmore Slovenija, s skakalnico na razpolago.
Vpisovanje v Ul. Geppa 9-II. v dnevnih urah.
(daKOVI IN 1‘KIM‘KTKlj
Za Dijaško Matico darujeta: Ivanka Žitko 2000 in Josipina Pošti r 1000 lir.
V počastitev spomina pok tete Maričke darujeta Anda in Stanko 1000 lir za Dijaško Matico.
liiiiiiiiiiilliiiiiiliiiiiiitiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiilinti
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 21. decembra 1961 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo Pa je 11 oseb.
UMRLI SO: 844 etn a A n na Co-mar, 87-letna A,malta Gasparini, 83-letna Tinma Fabian vd. Cal-ligaris, 60-letni Marcello Gher-dol, 65-letni Luigi Pieri, 66-letni Simone Petraz, 75-letna France-sca Marsaglia por. Mor.teduro, 61-letni Umberto Duše, 99 letna Caterina Rocco vd. Bogunovic, ,82-letni Bartolomeo Mjptjp, 68-letni Francesco Ramani.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
INAM Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Godina, Trg sv. Jakoba 1; Sponza, Ul. Mon-torsino 9 (Rojan); Vernarl, Trg Vaimaura 20; Vielmetti, Borzni trg .12.
Koristni naslovi tel. številke
in
V torek, 26. t. m. ob 16.30 v «LJUDSKEM DOMU« v Križu Anton Pavlovič Cehov
«Na veliki cesti»
Dramski mozaik v dveh delih v priredbi Jožeta Babiča Tvorijo enodejanke:
NA VELIKI CESTI, LABODJI SPEV — TRAGIK PO SILI — O ŠKODLJIVOSTI TOBAKA
Režiser — Jože Babič Scena — Ernest inž. arh. Franz Glasba — Pavle Merku Prevod: Janko Moder
Predprodaja vstopnic od petka dalje v cvetličarni Žerjal Danila v Križu.
Občinski davčni urad: Ulica
Nordio 11 — Urnik: od 8,10 do 12. V febiuarj”, aprilu, juniju, avgustu, oktobru in decembru ko zapadejo roki za plačilo davkov, so uradi odprti v dneh od 10. do 18. tudi popoldne, in sicer od 15.30 do 17,30.
ACFGAT (za okvar«): 24-151 Gasilci — 22-22 Rdeči križ — Trg V. Veneto - 24-024 Prometna policija — 3V-777 Glavna bolnišnica — 93-743 Občinski trusarinski urad: Ul del Teatr« a — tel 35-520
Slovensko gledališče v Trstu
priredi v petek, 29. dec. ob 16. uri v Avditoriju v Trstu PREMIERO Giuseppe Luongo:
BARABAU
ZMAJ SlDMBROeiA V
Igra za mladino v dveh dejanjih Prevedel: J. N. L. Režiser: Jožko Lukeš Scenograf: Vladimir Rijavec Glasba: Pavle Merku
Osebe: Kralj Sokoljikljun -Danilo Turk, princesa Perutnička . Miranda Caharija, princ Ulri . Livio Bogateč; Carodejka Modrasica - Lel: Nakrstova, Strboncelj - Marti-nuzzi Edvard, Štrbincelj . Stane Raztresen, Bazum - Alojz Milič, Beir - Julij Guštin, Zah-zar - Nora Jankovič; nastopajo še domačini in domačinke.
PONOVITEV V SOBOTO, 30 dec. ob 16. uri v AVDITORIJU v Trstu
Prodaja vstopnic od četrtka 'dalje v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška, 20 ter eno uro pred pričetkom predstav v baru Moscolin (vis-a-vis Avditorija)
OOOOOOOCOOOCOOOCOOO
VAVNV/AV.VV.-AVA*
PROSVETNO
DRUŠTVO
BARKOVLJE
Na zadnji dan leta bo v prostorih društva v Ul. Cerreto 12
silvestrovanje
od 21.30 naprej
Mize se lahko rezervirajo v nedeljo 24. decembra 1961 od 18. do 22. ure • Kdor računa, da bo silvestroval v prijetni družbi, naj se vpiše ker brez vabila ne bo vstopa
ViiWVAV%VyWASWV
COljEPALlSČA J
■n '.- r" _ w.i."	—	■	'
VERDI
Danes ob 20. uri bo za abonma B za vse rede, zadnja predstava opere »Tristan m Izolda« v izvirnem tekstu. Dirigent Georges Sebastian. V glavnih vlogah bodo nastopili: Liane Synek, Sebastian Feier-Singer, Elisabeth Schaertel, Tomislav Neralič, Mihaly Sze. kely.
Prodaja vstopnic pri gledi-liški blagajni.
Jutri ob 20.30 bo za 8" bonma A za vse rede prva predstava opere «Vanessa» Samuela Barberja. Novost za Trst. Dirigent Franco Patane. V glavnih vlogah nastopajo: Ivana Tosini, Mietta Sighele, Alvinio Misciano, Giovanna Fioroni in Giulio Bardi.
( K I IM O )
Nazionale 15.30 »Zmagovalci in premagani« (Vincitori e vintD Burt Lancaster, Montgomery Clift.
Fenice 15.00 «Težko življenje* (Una vita difficile). Alberto So rdi.
Excelsior 16.00 «Matoh proti smrti« (Matoh contro la morte). Grattacielo 16 00 «Tisto prekrasno poletje« (QuelTestate mera-vigliosa). Technicolor. Susan-nah York, Kenneth Moore. Arcobaleno 16.00 «Italijanke in ljubezen« (Le italiane e T»-more). Prepovedano mladini. Supercinema 15.30 «Topo Gigio in njegove pustolovščine« (Le avventure di Top0 Gigio). — Technicolor.
Alabarda 15.30 »Don Camillo, a ne preveč monsignor« (Don Camillo monsignore, ma non troppo). Fernandel, Gino Cer-vi.
Aurora 16.00 »Sovražnika« (I due nemici).
Cristallo 15.00 «Spartacus». Tech-nicolor. Kirk Douglas. Garibaldi 16.00 «Hiša terorja« (La casa del terrore). Christo-pher Lee. Susan Strasberg. Capitol 15.30 «Vrača se september« (Torna settembre). Technicolor. Rock Hudson, Gina Lollobrigida.
Impero 16 30 «Topli veter« (Ven-to caldo).
Italia 15.30 »Don Camillo, a ne preveč monsignor« (Don Camillo monsignore ma non troppo). Fernandel, Gino Cervi. Massimo 16.00 »Tarzan in morske vile« (Tarzan e le sirene). Johnny VVaismuller in Linda Christian.
Moderno 16.00 «Macist proti vampirju« (Maciste contro i1 vampiro). Gordon Scott. Ci-nemascope, technicolor.
Astra 16.30 «Pre,j neurjem« (Pri-ma delTuragano).
Astoria 16.30 »Ogenj v krvi« — (Fuoco n el sangue). Prepovedano mladini.
Vittorio Veneto 16.00 «La viac-cia». Jean Paul Belmondo m Claudia Cardinale. Prepovedano mladini.
Ideale 16.00 «Zadnji tango« (Letimo tango). Technicolor. Šarita Monti.
Marconi 16.00 «Krvniki Kansasa« (I giustizieri del Kansas). George Montgomery, Nancy Ga-tes
Abbazia 16.00 «Gestapo na pr®" ži» (Gestapo in agguato). Wil-ly Birgel.
Odeon 16 00 »Zadnje nasilje« -* (Ultima violenza). Yvonne Šanson.
Skedenj 16.00 «Moralist» (lil moralista). Alberto Sordi.
MA tl OGLASI
1
PODI IZ FURNIRJA po 330 Hf
kv. m — Les.vp za domačo uporabo iz mehkega In trdega lesa, vseh velikosti, močne izdelave — se orodajo v Ulici Gam-t'n,l 9t. 3.
BOŽIČNA DREVESCA po zmernih cenah dobite vsak dan v popoldanskih urah v Ul. Trento št. 8.
HIŠNO POMOČNICO od 8.30 do 15. ure iščem. Telefonirati 37-338.
Danes ob 15.30 v kinu SUPERCINEMA
»»•nTNlbTs~1.>., #.e
»
predstavlja
TOPO GIGIO ROSVGIOIMIMO IGIUAZIOCOUIAGHI MILENA ZINI
„ IN NJEGOVE PUSTOLOVŠČINE
EASTMANCOLOR
AAARIfl PEREGO
režija FEDERIGO CflLDURft
EseiusiurT/V aaomdiale OOlLVFIlAUeiNEGlDl REALfZZATA DA ENRIGO eoGllATI DE Z ZA
OTROCI! BOŽIC JE BLIZU. ZAČNITE PRIPRAVLJATI PISEMCA NASLOVLJENA NA: k TOPO GIGIO -SUPERCINEMAii. NA RAZPOLAGO BOGATA DARILA !
KNJIGA naj lepši dar!
TRŽAŠKA KNJIGARNA
vam
nudi
na vse knjige, ki jih ima v zalogi. Ta popust velja samo za sedanje praznike
VEST IZ TOKIA, KI SO JO AMERIČANI «IZPODBILI»
Ameriška atomska podmornica zastrupila plankton v zalivu
Oblak «miroljubne» atomske eksplozije na prvi strani listov, slika atomske žrtve pa na zadnji strani - Vse zlo prihaja «uradno» od sovjetskih poizkusov
TOKIO, konec decembra. — So v našem, novinarskem poklicu stvari, ki so že zdavnaj zastarele, ki pa so vedno novinarsko zanimive, v tem primeru, žal, tragično zanimive. To dejstvo izkoriščajo tukajšnji novinarji in uredniki do skrajnosti in to tem bolj, ker se o njem tu vsak dan piše in to tudi z ustreznim političnim ozadjem. Gre, jasno, za temo o atomskih eksplozijah
Razumljivo je, da je tu strah pred atomsko katastrofo vse drugačen kot v Bostonu, Sao Paolu ali v Stockholmu, ki spadajo med one srečne kraje, kjer skoraj ne vedo, kakšna je eksplozija »klasične« letalske bombe stotih kilogramov.
Tu, kjer sta Hirošima in Nagasaki oddaljeni komaj nekaj sto kilometrov od prestolnice in kjer je po neki statistiki vsaka osma japonska družina imela med bližnjimi ali daljnimi sorodniki nekoga, ki je podlegel »prvemu začetku atomske dobe«, ima pisanje o »radioaktivnem oblaku« vse bolj tragičen kot pa zanimiv prizvok. Vendar...
S političnega stališča je to pisanje zanimivo v toliko, ker se o eksplozijah na Novi zemlji, t. j. v Sovjetski zvezi piše kot o neposredni nevarnosti za človeštvo, vtem ko so eksplozijo v Carlbadu v Novi Mehiki v ZDA tu proglasili malone kot «eksplozija», ki bo rešila človeštvo in človeško znanost.«
Naj bo kakor koli, toda ne mine niti en dan, da bi v časopisih poleg stalne lestvice o večanju ali upadanju radioaktivnosti v zraku in v padavinah ne bila tudi kaka vest ali vsaj kratek članek o posledicah atomskih eksplozij. In tak0 so tu odkrili radioaktivni stroncij —90 in radioaktivni cezij ne le v zraku in vodi, ampak tudi v kumarah in v krizantemah. Časopisi v nadaljevanjih prinašajo obširna in Podrobna navodila o tem, kako je treba graditi zaklonišča proti atomskim eksplozijam in o «učinkoviti in ceneni deato-mizaciji«. V rubriki «Kaj mora vedeti vsaka japonska ženska... vsako japonsko dekle... vsak odrasel človek« zdravni ki in biologi obdelujejo svoje praktične nasvete.
In vendar je neki mladi japonski biolog, neki Jinjiro Nekaji s tokijskega inštituta za ribištvo bil tako odločen, da ugotovi in svojo ugotovitev tudi objavi, da je v mikroorga. nizmih morja — v blanktonu, ki ga je nabral v tokijskem zalivu, našel zelo visoko dozo radioaktivnosti. Toda to, kar je pri tem še bolj zanimivo je to, da je radioaktivna zastrupljenost tega planktona povsem drugačne vrste, drugačnega izvora kot ona, ki so jo ugotovili v zraku in v padavinah po sovjetskih jedrskih eksplozijah. Mladi znanstvenik Jinjiro Nakaji je zaradi tega zatrjeval, da je do te radioaktivne zastrupljenosti Prišlo zaradi radioaktivnega delovanja motorjev neke a-tomske podmornice. Do istega odkritja in tudi do istih sklepov o radioaktivnem planktonu iz tokijskega zaliva pa je prišel tudi profesor Joši Hijama,
Samo ob sebi se razume, da ni nihče niti najmanj podvomil v to, da je do te atomske zastrupitve planktona, — logično tudi rib —■ moglo priti samo zaradi žarčenja ene izmed ameriških atomskih podmornic, ki pripadajo ameriški sedmi floti, ki stalno križari Po teh vodah
Toda že samo dva dni po odkritju japonskih biologov se je »z onstran oceana« javil Pomorski biolog in član ameriške atomske komisije, dr. X. E. Wallen, ki je hotel kategorično pobiti trditev, da je do radioaktivnosti planktona moglo priti zaradi delovanja ameriških podmornic. Na straneh japonskih časopisov se je razvila cela znanstvena dis« kusija o tem, kako ni do zastrupitve planktona moglo priti na noben način, če ne zaradi — in kako bi drugače!? — atomskih eksplozij, ki jih je SZ napravila
In od	tega dne	se	glas	japonskih	biologov	ni	več	sli-
šal!
V istem času, skoraj hkrati pa je bila objavljena tudi druga vest, vendar pa pod zelo majhnim, celo drobcenim naslovom:
Takaši	Kubo je	mladenič 27
let. Bil	je ribič	in	plul	na
ladji «Takuši Maru 5» v bližini otočja Bikini leta 1954, torej v dneh, ko so Američani tam preizkusili svojo prvo vodikovo bombo. Od eksplozije so bili oddaljeni le 100 milj in po vrnitvi domov se «nikomur z ladje ni nič pripetilo«.
Kljub temu je zdravniška komisija vse ribiče pregledala in vso posadko «potegnila» z ladje. Dobivali so nato nekakšno podporo japonske vlade, vlada ZDA pa je bivši posadki dajala določeno odškodnino ,ker niso bili več zaposle-
ni. Polnih šest let je minilo od tedaj in «nikomur od njih se ni nič pripetilo«. Nekateri so dobili celo zaposlitev drugje in začeli normalno delati in živeti, celo bolje živeti, ker so uživali še dvojno podporo. Primer ladje «Takuši Maru 5» je bil torej vse kaj drugega kot primer tunolovke »Fukur-yu Maru«, ki je po eksploziji vodikove bombe zašla v oblast radioaktivnega pepela in je vsa posadka zadobila hude opekline, mornar Aikiči Ku-bojama pa je koj po vrnitvi domov podlegel myeloidni leu-kemiji. Vest o tem primeru je kamlu obšla ves svet. Nato se je nanj pozabilo.
Se manj pa je prišel med javnost primer ladje «Takuši Maru 5», o posadki katere se ni vedelo nič celo na Japonskem. Toda le do pred nekaj dnevi, ko se je ob velikih naslovih o «stronciju», «ceziju» in »zastrupljenem planktonu« pojavil povsem drobcen na-slovček, da je mornar Takaši Kubo zbolel za — levkemijo. Število levkocitov se mu je začelo naglo večati in 27. oktobra so ga odpeljali v bolnišnico,
Vzporedno z odkritjem »primera Kubo« se je začelo mrzlično iskanje ostalih bivših članov posadke ladje «Takuši Maru 5», kj je bila le 100 milj od eksplozije prve ameriške vodikove bombe. Med sorodniki članov posadke je nastal preplah in tako so vesti o »primeru Kubo« prodrle tudi v javnost In te dni se je zgodilo, da je bila hkrati, ko je bila na prvih straneh listov objavljena velika slika, ki prikazuje oblak pepela, ki ga je dvignila ameriška podzemeljska a-tomska eksplozija v Carlsba-du v Novi Mehiki, za katero «uradna Japonska« kaj rada pravi, da je bila »miroljubna eksplozija« .objavljena na zadnjih straneh istih listov tudi povsem majhna slika, ki prikazuje okrogel obraz japonskega mladeniča v črni majici in z volnenim šalom okoli vrata. Jasno je, da je to Takaši Kubo, 27-letni ribič, ki je pravkar umrl kot druga japonska žrtev «miroljubne a-tomske eksplozije«, seveda a-meriške.
S. S.
V sibirski
  ?
IZ ZBIRKE «NIALA POTROŠNIKOVA KNJIŽNICA»
Koristni priročniki za vsako gospodinjo
Izdaja Zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani
Centralni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani izdaja po ukinitvi revije «Sodobno gospodinj-stvo» v zbirki «Mala potrošnikova knjižnica«, vrsto raznih priročnikov, v katerih nudi sleherni gospodinji številne napotke, navodila in nasvete, s čimer ji je marsikdaj vsakdanje delo občutno olajšano.
Inž. Viktor Lindtner: DANAŠNJE TKANINE
Naše matere so imele mnogo lažje delo, ko so morale kupiti blago bodisi zase ali za svoje družinske člane. Tkanine so bile vse iz naravnih vlaken in jih je bilo lahko preizkusiti in oceniti. Količkaj izkušena gospodinja je mogla že samo z otipom ugotoviti, če je tkanina dobra, pristna, trpežna in vredna denarja, ki ga bo plačala zanjo. A danes? Spričo tolikšne poplave najrazličnejših vrst tkanin iz naravnih, a še več iz umetnih, oz. mešanih vlaken, se s starimi izkušnjami in metodami nič ne opravi. Saj se v ocenjevanju današnjih tkanin, često celo strokovnjak zmoti.
Gospodinja ki se želi seznaniti z vsem tem, bo našla v knjižici «Današnje tkanine« vsa potrebna pojasnila,
zlasti pa napotke, kako je treba ravnati s tkaninami iz umetnih vlaken, bodisi pri pranju, likanju in či=čenju, da jih ne bo poškodovala.
Avtor te knjižice najprej na kratko opisuje tekstilne surovine v obče, a še posebej rastlinska, živalska in umetna vlakna, njih posebnosti in lastnosti in ravnanje z njimi.
V zaglavju «Kaj zahtevamo od kvalitetnih tkanin« izvemo o pralnosti, uskoče-nju, mečkanju tkanin, o njih odpornosti proti vremenskim vplivom, o ohranjenju toplote in vpojnosti, o otipu, ocenjevanju in preizkušanju tkanin. V abecedem pregledu najbolj znanih vrst tkanin, ki obsega 18 strani, je pri vsaki vrsti navedena surovina, iz katere je, njene značilnosti in uporaba.
Nadvse važno je vedeti, kako je treba tkanine nego-
  iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii  ...........................................................................................................................................  iiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiM”»iiiuiimiiimiiiiiii...........................................................................
FILATELIJA
100-letnica hercegovske vstaje
mmm
V sredini tega meseca je izšla v Jugoslaviji, spominska znamka z nominalno vrednostjo 25 din v poča-' stitev 100-letnice hercegovske vstaje. (1861). Znamka ponazoruje vojvodo Luko Vukaloviča, ki je sodeloval v vstaji proti Turkom najprej leta 1852—53, nato je v sporazumu s knezom Danilom dvignil vstajo proti Turkom v letih 1857—58, ki se je končala z uspehom na Grahovu in končno vstajo leta 1861, po kateri je leta 1862 z mirom s Turki dobil določene odstopke za Hercegovino in postal tudi predstavnik Srbov za svoj rodni kraj. Umrl je v Rusiji leta 1873.
Nobelovi nagrajenci
Švedska je za 60-letnico prvih Nobelovih nagrajencev (1901) izdala serijo treh
znamk z nominalnimi vrednotami po 20 (rdeča), 40 (modra) in 50 (zelena) oerov. Na vsaki so natisnjeni portreti prvih štirih nagrajencev in sicer Roentge-na (za fiziko), Vant Hoffa (za kemijo), Rehringa (za medicino) in Prudhomma (za literaturo).
S posebno serijo dveh znamk (45 oerov rjava in 1 kr. zelena) sta bila počaščena tudi prva Nobelova nagrajenca za mir (1901) Ru-nant in Passy. Na znamkah je njun portret.
Norveška pa je za 100-let-nico Nobelovega nagrajenca za mir iz leta 1922 Frid-tjofa Hansena (1861—1930) izdala dve znamki po 45 oerov (karmin) in 90 oerov (temno modra) z njegovim -portretom.
VLBUPKISI*.!
Kstisuss
'j
tjii :
NORGE
—   ----
O VZROKIH ARTERIOSKLEROZE, KI GROZI CIVILIZIRANIM NARODOM
Med rastlinskimi najbolj zdravo koruzno olje
Tolšče živalskega izvora so škodljive vse, nekatere tolšče rastlinskega izvora pa so celo pomožna zdravilna sredstva - Tudi črnci podležejo
Ogromno povečanje števila obolelih za arteriosklerozo oz. ateroskleroze, ki ga beležijo civilizirane dežele na svetu in temu ustrezno povečanje smrtnosti od komplikacij te bolezni, med katere spadajo predvsem »zamašitev« možganskih in srčnih arterij, je prisililo zdravnike in medicinsko vedo nasploh, da so se bolj resno začeli ukvarjati z raziskovanjem vzrokov te bolezni. Ze v samem začetku tega raziskovanja so znanstveniki ugotovili, da so arterioskleroza in njene komplikacije izredno redke pri narodih, ki žive v Afriki in Aziji in katerih prehrana se znatno razlikuje od prehrane narodov ekonomsko bolj razvite Evrope in Amerike. Ne le, da je prehrana azijskih in afriških narodov zaradi ekonomskih razmer v kaloričnem pogledu znatno siromašnejša od prehrane, ki je v navadi pri narodih razvitih dežel, pač pa je za prehrano azijskih in afriških narodov značilno tudi to, da jo pripravljajo s tolščami, ki
Petek, 22. decembra 1901
Radio Trst A
7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba;	11.30:	Šopek sloven-
skih pesmi; 11.45: .pisani odmevi naših dni; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba po željah;	17.00:	Igra ansambel
Franco Vallisneri; 17.25:	Pe-
sem in ples; 18.00: Italijanščina po radiu; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Debussy:	Fantazija za klavir
in orkester; 19.00:	Sola in
vzgoja;	19.10:	Glasbeni kalei-
doskop: Orkester David Rose — Ruske pesmi in plesi; 20.00: Šport; 20.30: Gospodarstvo in delo; 20.45: Portret: Joe Sen-tieri; 2.1.00:	Koncert operne
glasbe; 22.00:	Edgard Allan
Poe:	«Maska	rdeče smrti«;
2.2.20: Grieg: Sonata v c-molu, op. 45;	22.45-	Bi-ues melodije.
Trst
12.25:	Tretja	stran; 14.20:
Simfonični koncert; 15.10: Obrti in poklici v starem Trstu; 15.20:	Posvečeno	Biagiu Ma-
rinu; 15.40: Album za violino in klavir.
Koper
6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 8.00:	Prenos RL;
12.00: Glasba po željah; 13.40: Zbor Doma JLA; 14.00: Vedro in popularno; 14.30: Iz dunajskih	operet;	15.15:	Zabavna
glasba- 15.30: Domače aktualnosti; 15.40: Glasbena medigra; 16.00: Glasovi in orke tri; 16.30: Današnje teme; 16.40: »Camil-le Saint-Saens«; 17.40:	Melodije	iz italijanskih filmov;
18.00:	Prenos	RL; 19.00: Orkester	Manuel	Pizzaro; 19.30:
Prenos RL; 22.15: Oktet Dave Peli;	22.35:	Koncert večerne
komorne glasbe; 23.00:	Pre-
nos RL.
Nacionalni program
6.30: Vreme na ital. morjih; 8.30: Omnibus; 10.30: Radijska Sola, nato nadaljevanje Omni-
busa; 12.20: Glasbeni album; 13.30: Popevke; 15.15: Poje Nico Fidenco; 15.30: Tečaj angleščine; 15.55:	Vreme na ital.
morjih; 16.00: Program za najmlajše; 16.30:	Eddie Condon
ln njegov orkester; 16.45: Mednarodno vseučilišče G. Marconi; 17.20: Operna glasba; 18.30: Enotni razred; 19.00: Oddaja za delavce; 19.30:	Gledališke in
filmske novosti; 20.00:	Glas-
beni album; 21.00: Simfonični koncert; 22.45: Godala Jackia Gleasona in Huga Winterhal-tera.
II. program
9.00:	Jutranje vesti; 10.00:
Glasbeno varietejski program; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.00; Naši pevci; 15.00: Jose Padilla in Johnny Green; 16.00: Program ob štirih; 17.00: Griegov« skladbe; 17.30: Kvartet Cetra; 20.30:	Gran-gala;
21.45:	Pesmarica Canzonissi-
rne; 22.15:	Pogovorimo se o
tem.
III. program
17.00:	Skladbe Igorja Stra-
winskega; 18.00: Ideološki razvoj Združenih narodov; 18.30: Na programu Berlioz; 19.00: T soč let italijanskega jezika; 19.30: Mauricio Kagel: Transi-cion II; 20.00:	Vsakovečerni
koncert:	Heyden, Franck in
Martin; 21.30:	Radijska igra
Benna Mayera — Weh!acka: «Skušnjava»; 22.00:	Pregled
nemške kulture:	22.30:	Na
programu skladbe Brlttena, Poulenca in Martinuja; 23.45: Pascolijeve poezije
Slovenija
8.05:	Popevke se vrstijo;
8.30: Danilo Bučar: Belokranjske pisanice; 8.55:	Pionirski
tednik; 9.25; Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 10.15: Od tod in ondod; 11.00; Zborovske skladbe Vilka Ukmarja; 11 15: Koprivec: Kočevski proces; 11.35: Purcell: Sonata za violino in klavir; 11.43: Šker-
janc: Dvanajst preludijev za klavir; 12.05: Nekaj bosanske folklore; 12.15: Radijska kmečka univerza; 12.25: Melodije; 13.15:	Obvestila; 13.30:	Poje
Victoria de Los Angeles; 14.05: Radijska šola za nižjo stopnjo; 14.35; Čestitke ob Dnevu JLA; 15.45: Jezikovni pogovori: 16 00: Vsak dan za vas; 17.05: Parada pihal; 17.50:	Orkester
Marty Goid; 18.00:	Aktualno-
sti doma in v svetu; 18.10: Posnetki z republiškega festivala pihalnih godb; 18.45: Iz naših kolektivov; 19 05: Majhni ansambli; 20 00: Orkester Rossi; 20,15: Zunanjepolitični pregled; 20 30: Korsakov: Indijska pesem; 20.34- Slovo partizana; 20.45:	Štiristo let klavirske
glasbe- 21 15: O morju in pomorščakih; 22.15: »Pianist starega harema«: 22.45: Glasbena medigra; 22.50: Literarni nokturno:	23.05: Drugo dejanje
Svarove ooere «Slovo od mla-dO'ti»- 23 35: Zanlešite z nami!
Ital. televizija
8.30: TV šole: 13 30: TV šola; 15.00: TV šola; 17.00; Program za najmlajše: 18.00: Oddaja za analfabete; 18.30; TV dnevnik; 18.45:	«Osebnost»;
19.30:	TV pošte; 19 45:	Pro-
blem parkirnega prostora; 20.30: TV dnevnik s športnimi vestmi; 21.15:	TV igra
Mossa Harta in G. C. Kaufmana:	»Gospod, ki je prišel
na večerjo«; ob koncu TV dnevnik.
DRUGI KANAL
21.15: Bodočnost Irana; 22.05: TV dnevnik; 22.25:	Krstna
predstava filma «Baraba».
Jug. televizija
19.00: TV mesečnik RTV Sarajevo; 19.30: Armija dane — dokumentarna oddaja 20.00: TV dnevnik; 20.30; Repubhškj izbor za pesem Evrope; RTV Zagreb je razpisala natečaj za melodiie. ki bi mogle biti izvajane na jugoslovanskem festivalu za izbor pesmi Evrope.
so prvenstveno rastlinskega izvora. Nekdanja gledišča, da je arterioskleroza nekakšna značilnost pripadnikov belopoltih narodov, ker da imajo ti narodi za arteriosklerozo določene predispozicije, je propadla,, ker je?bilo ugotovljeno, da podleže arteriosklerozi, točneje komplikacijam .arterioskleroze tudi veliko število črncev, ki so od svoje prvotne prehrane prešli na prehrano, ki je v navadi pri narodih ekonomsko bolj razvitih držav in so s tem svojo nekdanjo rastlinsko tolščo zamenjali s tolščami živalskega izvora, t. j. s svinjsko mastjo, maslom itd.
Potemtakem je jasno, da i-gra pri pojavu arterioskleroze pomembno vlogo prehrana, ki je pripravljena s tolščami živalskega izvora. Dokončna beseda glede tega sicer še- ni izrečena, ker se raziskovanja o živalskih tolščah kot vzroč-niku arterioskleroze še nadaljujejo, vendar je dosedanja znanstvena dejavnost na tem področju tako rekoč s prstom pokazala in dokazala, da je uživanje živalskih tolšč eden važnih, morda celo odločilen činitelj za arteriosklerozo, kajti dognano je, da uživanje tolšč živalskega izvora povzroča dolgotrajne spremembe v krvi, ki nujno vodijo tudi do arterioskleroze, do njenih komplikacij, do zamašitve možganskih in srčnih arterij.
V nasprotju s tolščami živalskega izvora rastlinske tolšče, na pr. razna olja teh sprememb v krvi ne povzročajo pač pa jih celo preprečujejo. Ce oseba, posebno človek, ki je že. prešel 30 leto starosti in je povrh , tega tudi nekoliko debelejši, užije 30 gramov tolšče živalskega izvora, bo njena krvna tekočina, krvna plazma ostala motna več kot pet ur po zaužitem dnevnem obroku. Ta motnost plazme je posledica znatnega povišanja določenih tolščnih snovi, ki smo jih s hrano vanjo vnesli. Te tolščne snovi pa so holesterol, razne nevtralne tolšče in določene komponente beljakovin in toišč, ki so znane pod imenom beta — lipoproteine. Količina teh spojin se v krvni plazmi toliko poveča, v kolikor je oseba, na kateri delamo poizkus, bolj rejena in v kolikor je navajena, da uživa čim bolj mastno hrano, seveda pripravljeno z mastjo živalskega izvora. Ce pa bi ista oseba jemala prav iste količine tolšč, toda tolšče rastlinskega izvora, bi opazili, da ostane motnost njene krvne plazme opazna le zelo kratko dobo.
Raziskovanja so pokazala, da je motnost krvne plazme posledica povečanaj že omenjenih tolščnih spojih v krvi, česar posledica je, da se takšna kri kaj rada sesirja ali vsaj zgošča in s tem povzroča pojav, ki ga smatrajo za osnovni vzrok za nastajanje arterioskleroze in nato vseh njenih ustreznih komplikacij.
Nadaljnja raziskovanja so odkrila tudi to, zakaj krvna plazma postane motna po u-živanju hrane, pripravljene s
tolščami živalskega izvora in zakaj rastlinska olja, rastlinske tolšče isti pojav preprečujejo in potemtakem preprečujejo tudi arterioskleroze. Sicer bi za prikaz tega pojava biia potrebna temeljitejša razlaga' medicinske Ijiokenodje, m fiziologije, vendar menimo, da se ta pojav da pojasniti tudi s preprostim jezikom, ki bo tudi laiku razumljiv.
Uživanje tolšč živalskega izvora s hrano ustvarja v krvni plazmi tako imenovane nevtralne tolšče, ki jih tvorijo tudi tolščno zasičene kisline. Takšne tolšče preprečujejo naglo odstranjevanje tolščnih snovi iz krvi. Ce pa uživamo hrano, ki je pripravljena z rastlinskimi tolščami, se v krvni plazmi ustvarjajo tolšče ! s tolščno nezasičenimi kislinami, od katerih nekatere, in še posebej linoleinska kislina pospešujejo odstranjevanje tolšč iz krvi in s tem preprečujejo pojavljanje arterioskleroze in njenih poznejših komplikacij.
Prikazana dejstva jasno govore za to, da je potrebno, da se pri prehrani človek o-predeli pretežno za tolšče rastlinskega izvora in po možnosti še posebej na tolšče rastlinskega izvora, ki so bogate linoleinske kisline. Od rastlinskih tolšč se namreč posamezne tolšče glede tega med seboj močno razlikujejo. Posebno mesto zavzema pri tem olje. ki ga pridobivamo iz koruze, toda o tem kaj več pozneje. Potemtakem m pri preprečevanju ali pri poznejšem zdravljenju arterioskleroze vseeno, katero rastlinsko tolščo bomo uporabljali. Vsekakor bo olje, ki je bolj bogato s lineolinsko kislino, bolj koristno od olja, ki vsebuje manjši odstotek te kisline.
Kot je znano, se od rastlinskih tolšč največ uporablja oljčno olje, kar pa velja le za sredozemsko področje. Toda tudi razna druga semenska olja, kot n. pr. sončnično, bučno in olje iz zemeljskega oreška so veliko v rabi. Od gornjih je glede linoleinske kisline zelo fccgato sončično olje. Toda še prej smo omenili rastlinsko tolščo — koruzno olje, ki se začenja močno uporabljati v mnogih državah r,a svetu, pred. vsem v ZDA in v nekaterih zahodnoevropskih državah. Tudi pri nas je že v rabi. Zal je to olje pri nas razmeroma drago, pa čeprav je hkrati res, da
je surovina skrajno cenena in da je je v izobilju. Upatj je. di bo cena vendarle čim prej, vsaj v bližnjj bodočnosti padla, kajti to bi bilo zelo koristno za zdravje ogromnega števila ljudi, ki bi si z uživanjem tovrstne tojšče ,čg^ ne, pBo,praviti) svojega zdravstvenega stanja.
vsaj sedanje ohranili, hkrati pa bi pri mlajših ljudeh uživanje koruznega olja preprečevalo tako nevarno arteriosklerozo, ki danes v nekaterih predelih in še posebej v določenih plasteh ljudstva žanje izredno Žftev.,,
’ j '	...	Dr. S. S.
UII||||||||||llll*llll«IIIIH*IIIIHUIIIIIM»»lltMl*»»lll*l*lllllllllll»lllll»ll»IIIIMIIIMl Milili MII IHHII*
!_ 1Z JJMETNOSTNIH (iALEIll.) j
Vladimir Sircely v«Saletta La Lcqqia»
V razstavišču ubaletta La LoggiaJi. tik za občinsko palačo, razstavlja Vlaaimrr S>rcely deset mformalnu zasnovanih olj, ki so vsa izredno dognana v svojstveno izpeljanem odrastku 'e nove in stalno napredujoče slikarske izraznosti. Kdor e videl istotam njegova mfor-malna dela na lanski rnzstu-vi, kmalu spozna kako dolgo pot je medtem Sircelp prehodil, pot, ki je morala biti posejana s samnočišče-valnimi postajami na katerih je postopoma odlagal še poslednje tradicionalne slikarske prijeme. Tako je sedaj pred nami prenovljen v tem, da je postal barvno bolj skop in umerjen ter preko svoje notranje poglobitve tako rekoč izven-ze.msko usmerjen, torej diametralno nasproten lanskoletni geologično občuteni likovnosti. Rahli, prav rahh odmevi te likovnosti izve-nevajo sicer še v kakem novem delu, v dveh izmed treh manjših pokončnih slikah in to zlasti v nm. ki je srebrno-sivo ter črno u glašena. Toda na splošno jr razlika očitna v pomanjkanju strogo geometrično omejenih oblik, ki sedaj, a ao-likor so le-te zaznavne, sko-ro neopazno prehajajo iz temnih ozadij rlik v njih ospredje, kot nekako pred-jutranje svitanje neba.
Izjemo tvori največja slika, ki se precej oči od o-stalih. Ustvarja namreč presenetljivo sličen vidzz vrtnega mesta sredi puščave gledanega iz letala, kar pa gotovo ni bil slikarjev na-
men, ker naloga, ki jo Sircelp rešuje v svojih delih m ueč barvno tolmačen-e snovnosti, temveč tvegan poizkus z barvo neposredno delovati na gledalčevo duševno senzibilnost v dojemanju enostavnih barvnih vYeo-not. To doseza z nešttto-kratnim ponavljanjem enostavnega barvnega refrene, ki od vsepovsod zvem iz slike ,se prebija skozi ir-brazdane podbarvane p'čst:, odmeva iz množice naškroj-Ijenih barvnih pikic in gi ne v hrapavinah kot komat viden vanje vtrt barvni soj. Na tu način tilu uspe s sicer precej topo barvo pričarati izredno prozorno svetlobo, razlito preko celega platna, zagoneteno bleščečo se luč, ki se nam zdi kot pted-slutnja spoznanja nzke še nepoznane slikarske resničnosti.
Razumljivo je, da tovrstne nepredmetne slike lahko polno občuti m uživa edinole prefinjen poznavalec slikarske kulture, ki je v stanju ločiti se za določen čas od stvarnosti nas 1 bdajajo-čegu hrupnega sveta ter prisluhniti najtišjim glasovom srca. Tedaj bo lahko v sliki — ki visi levo ob vhodu, mogoče zaslutil ali celo videl neizmerni steber, nn katerem slom zvezdnato vse-mirje, pri čemer ga bo prešinil vsepovsod prisotni duh večnostne lepote, ki je že v barvi sami kot taki, ne glede na to v kako bolj ali manj razumljivo obliko je barva vklenjena.
MILKO BAMBIČ
vati, kar je obdelano v posebnem poglavju. Kajti, ni vseeno, s katerim čistilnim pripomočkom odstranjujemo madeže. Pogosto je namreč tako, da kak detergent, ki z lahkoto odpravi madež iz volnene tkanine, popolnoma uniči tkanino iz umetnih vlaken. S pravilnim ravnanjem se torej obvarujemo velike škode.
Na koncu knjižice nam E-va Paulinova v krajšem sestavku odkriva skrivnost 0-blačenja. Marsikdo namreč misli, da je to kaj preprosto. Meni, da zadostuje, izbrati si moderno blago in moderen kroj, pa je v redu. Toda, se moti! Kaj vse mora upoštevati tista, ki želi biti okusno in lepo oblečena! Zlasti je važna izbira prave barve, vzorca, kroja in tudi vrste tkanine. Ni vse za vsako, čeprav je še tako moderno.
V dodatku nam inž. arh. Marija Vovk razlaga v sestavku «Tkanine in barve v stanovanju«, na kaj vse mora gospodinja paziti, ko izbira tkanine za svoje stanovanje. Zlasti o izbiri preprog, za-ves, prevlek za pohištvo, pregrinjal in drugih.
UREJENO STANOVANJE
Knjižico «Urejeno stanovanje« je uredil uredniški odbor. Ta priročnik je bil vsekakor zelo potreben, saj v slovenskem jeziku nimamo zbranih nasvetov in navodil o vseh opravilih, ki so z urejevanjem stanovanja.
Včasih je bilo že kar samo ob sebi razumljivo, da je bila žena edina, ki se je morala od ranega jutra bo pozno v noč mučiti s pospravljanjem, čiščenjem in urejevanjem stanovanja. Nikomur ni niti na misel prihajalo, da bi ji kdaj pomagal ali pa ji vsaj olajšal to nadvse utrudljivo delo. No, dandanes se je tudi v tem marsikaj spremenilo. Saj so spoznali že vsi kulturni in civilizirani narodi, da tako nikakor ne gre, V napredni družbi pa sploh ne bi smelo biti takega izkoriščanja ženske Zato je važno pri tem zlasti, kako znamo delo porazdeliti 'vvdružini, O tem, kako sc,..,tp. .najbolje uredi, ie v knjižici« dovolj jasno in izčrpno razloženo.
Nadaljnji sestavek nas pou.i, Ka o smotrno opremimo svo.e stanovanje. Močno si olajšamo delo pri pospravljanju. čiščenju m vzdrževanju stanovanja, če ga opremimo s sodobnim pohištvom, ki ga pravilno in smotrno razporedimo tako, da čimbolj skrajšamo nepotrebno hojo. Močno si olajšamo dela tudi če uporabljamo sodobne pripomočke, primerna čutilna sredstva in, če imamo v stanovanju red, ki ga vsi stanovalci snostutejo
V nadaljnjem poglavju je opisano vsakodnevno pospravljanje posameznih prostorov, ravnanje s štedilnikom, hladilni om, nega m vzdrževanje stenskih oblog, oljnatega opleska, kako rav. na-ro s tapetami, s porcelanastimi ploščicami, lesenimi oblogami, o negi in vzdrževanju tal vseh vrst, o čiščenju in negi oken in vrat.
Važn je tudi pravilno ravnanje s pohištvom, in je treba zato vedeti, kako ga čistimo in negujemo. Saj ni enak postopek z navadnim pohištvom ali pa s takim, ki je prevlečeno bodisi z blagom ali usnjem. Ali pa mike v stanovanju. V knjižici izvemo, kako je treba ravnati z oljanatimi slikami, z zlatim okvirom, s senčniki, z ogledali, zavesami in rožami.
Posebej je temeljito obdelano, kakšno je pravilno ravnanje s preprogami, krznom in drobnimi predmeti, kot Je steklenina, kristal, steklenice, keramika,
Ležišče je gotovo zelo važno v našem domu. Zato moramo vedeti, kako ga negujemo in čistimo.
V zaključku je v posebnem seznamu pregledno opisano čiščenje raznih predmetov v stanovanju.
Lepo urejen dom je želja vsakogar, a da bo postal zares prileten, je največ odvisno od nas samih.
(Se nadaljuje)
iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiniiiimnnnuuHiitjiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiaiaiiaaaaaaniiiuiMiinitiiitiMiniiiuuiuiiiiHaiiHiiiittMuiiuiiiniinnimtitiMiuMiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiitini
boste sicer zaostali. Velike načrte boste delali, vendar bolj raa-
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nudila se vam bo priložnost da izpeljete do konca zelo dober posel Veliko zadoščenja tudi v družini, predvsem z ljubljeno osebo.
BIK (od 21.4. d0 20.5.) Mislite na bodočnost in postavitev trdne	temelje za	prihodnjo	de-
javnost. Spoznali boste zelo prijetno	osebo,	ki	bo kazala	za-
nimanje za vas.
DVOJOKA (od 21.5. do 22.6.) Najprimernejši čas za sklepanje dolgoročnih pogodb. Vaša osebnost bo močno pridob !a v družbi, kamo, boste povabljeni RAK (od	23.6.	do 22 7.)	Ce
boste	hoteli,	da	bo v poslovni
družbi ali med sodelavci vladal mir, boste morali marsikje po-
fill
pustili. Večer prebite doma in uredite zaostalo pošto.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Kar obsuli vas bodo z vabljivimi predlogi. Pazite, da boste pravilno izbrali-. Srečne, nepozabne ure z ljubljeno osebo. Zadoščenje v družini.
DEVICA (od 23.8. d0 22.9.) Končuje se nekoliko težavna doba, zato glejte z zaupanjem na prihodnje dni Prlie en večer v družini in v družbi simpatičnih prijateljev.
TEHTNICA (od 23.9. do 23 10.) S sodelavci boste nekoliko nav-vzkriž. Prav tako s predstojniki. Skušajte biti taktni. S tem boste vse težave ugladili. Isto velja za družinske razmere.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Zelo srečno obdobje za one, ki se ukvarjajo z umskim delom. Skušaite uskladiti svoje načrte z željami svojih najdražjih.
STRELEC (od 23.11 do 20 12.) Obnovite svoj način dela, ker
lo bodo zalegli. Razumevanje doma.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne izpustite iz rok pobude ki ste jo imeli doslej, ker boste s tem Imeli veliko prednost pred tekmeci. V družini prijetno praznično razpoloženje.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Razmere vam bodo dovolile doseči veliko materialno zadoščenje. Vesele in srečne ure z osebo, s katero ste se komaj spoznali.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Bodite diskretni tn taktni, če hočete uspeti v zelo važni zadevi ki se tiče vaše bodočnosti. Isto velja za morebitne ljubav ne stike.
Seja pokrajinskega sveta
Izpred okrajnega sodišča
Za vzdrževanje prometnih znakovj	L2££
bo pokrajina plačevala4,6 milijona
Na vseh pokrajinskih cestah je 750 navpičnih prometnih znakov in 26 km črt
V sredo zvečer ob 20.30 je bila redna seja pokrajinskega sveta v Gorici, na kateri so razpravljali o 20 točk obsegajočem dnevnem redu.
Najprej so se lotili plačevanja letne oskrbovalnine za tiste bolnike, ki se zdravijo v umobolnici. V diskusiji sta spregovorila svetovalca Ren-zi, Papais in drugi. S tem v zvezi je bilo predlagano, naj tiste umobolne osebe — ki zaradi svojih umskih nezmožnosti po predpisu mirovne pogodbe, niso optirale ne za Italijo ne za FLRJ in so ostale na zdravljenju v goriški umobolnici (to so bolniki z italijanskega ozemlja, ki je bilo z mirovno pogodbo priključeno Jugoslaviji) — še nadalje ostanejo v Gorici, da bi jih njihovi svojci lahko obiskovali. Oskrbovalnino zanie na podlagi sporazuma plačuje notranje ministrstvo.
Obsežna diskusija se je razvila o plačevanju oskrbovalnine za leto 1962 za tiste osebe, ki so v gluhonemnici. K besedi so se prijavili Rinal-di, Cocianni in Renzi. Svetovalci so prikazali neenakost v ravnanju oblasti z gluhonemimi in slepimi. Medtem ko prejemajo slepi večjo pomoč, ni za gluhoneme tolikšnih sredstev, kot bi jih potrebovali. Svetovalci so zahtevali, naj bi država prispevala več sredstev goriški gluhonemnici, ki je zaradi svojih aparatov in metod proučevanja med prvimi v Italiji.
Pokrajinski odbor je predlagal svetovalcem sklenitev sporazuma z avtomobilskim klubom za vzdrževanje navpičnih in vodoravnih prometnih znakov na pokrajinskih cestah. O tej zadevi je poročal odbornik Grigolon in predlagal, naj se vzdrževanje da v zakup avtomobilskemu klubu iz Trevisa. Pogodba naj bi veljala tri leta. Za vzdrževanje prometnih znakov bi pokrajinska uprava plačala 4,6 milijona lir letno. Na vseh pokrajinskih cestah v goriški pokrajini je 750 navpičnih prometnih znakov in 26 km črtastih prometnih znakov. Predlog so soglasno odobrili vs' svetovalci.
Soglasno so potrdili tudi
OD VČERAJ DO DANES KINO )
(
CORSO. 16.30: ((Silvester proti Gonzalesu«. 14 barvnih slikanic.
VERDI. 17.00: ((Razgibana noč»,
D. Martin in S. Mac Laine. Ameriški barvnj film. VlTTORIA. 17.15: «Lovec Indijancev«, K. Douglas in E. Martinelli. Ameriški barvni film v cinemascopu. CENTRALE. 17.00: »Plačan za ubijanje«, D. Clark in C. Chevreau. Ameriška črnobe-la kriminalka.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna URBANI -ALBANESE, Korzo Italia št. 89, tel. 24-43.
 »a-----
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 11,8 stopinje ob 14. uri, najnižjo 8,2 stopinje pod ničlo ob 5.30. Pov. prečne dnevne vlage je bilo 64 odstotkov.
COOOOOCOOOOOOOOOOOOO '
pogodbo, da se za nadaljnja tri leta odda v najem kvesturi pokrajinska zgradba, v kateri ima kvestura svoje urade. Pokrajina bo prejemala za najemnino 2.750.000 lir letno.
Potem ko so odobrili zgoraj navedene točke dnevnega reda, ki so bile zelo nujne, so prešli na obravnavo tistih točk, ki jih na prejšnjih sejah pokrajinskega sveta niso utegnili obravnavati.
Med temi je bilo na prvem mestu gospodarsko stanje Tržiča in njegove okolice, ki je že nekaj časa osrednje vprašanje, s katerim se ukvarjajo razne ustanove kakor tudi organizacije in stranke.
Prvi se je priglasil k besedi podpredsednik pokrajinske uprave odv. Devetag, ki ie pripomnil, da ne govori v svojstvu podpredsednika, ampak svetovalca, izvoljenega na listi PSDI. Omenil je resno gospodarsko stanje, ki vlada v Tržiču in njegovi okolici, kakor tudi v vsej pokrajini, ki je po podpisu mirovne pogodbe iz pretežno poljedelske postala industrijska. Naglasil je, da si je od leta 1948 dalje prizadeval, da bi v Rimu odprli urad, ki bi vodil in vsklajal pobude goriške pokrajine in jih tolmačil na pristojnih ministrstvih v Rimu. Predlagal je globalno rešitev vseh gospodarskih vprašanj in podprl resolucijo svetovalca Cociannija, o kateri je bilo govora na prejšnji seji, ko so govorili o Tržiču
Svetovalec Renato Papais pa je prikazal drugo stran gospodarske krize v Tržiču, ki zajema kmetijstvo. V tržiški okolici je po svetovalčevem mnenju zelo dobra zemlja, ki jo obdelujejo številni konzorciji. Dejal je, da imajo mali kmetje v teh konzorcijih podrejeno vlogo. Zagovarjal je odpravo fašističnih kolonskih odnosov iz leta 1923 in predlagal, naj bi urad, ki ga je omenil odv. Devetag, skrbel za interese celotne dežele. Zahteval, je, naj §e prizadetim kmetovalcem najprej izplača odškodnina za odvzeto zemljo, na kateri bodo razširili letališče v Ronkah, šele potem pa naj letališče razširijo.
Svetovalec Bergomas je o-menil zastoj dela v tržiški ladjedelnici, stavko uradnikov CR DA, ki traja že 21 dan in predlagal, naj se s tem v zvezi sprejme njegova resolucija, ki so jo delno popravili in zanjo glasovali vsi svetovalci. V tej resoluciji pokrajinski svet sprejema na znanje sindikalni spor, ki traja že 19 dni in ki se tiče nad 800 uradnikov, tehnikov in upravnih uslužbencev CRDA, kakor tudi hude gospodarske posledice, ki jih neproduktivnost v ladjedelnici povzroča kategoriji delavcev. Ker se s tem povzroča tudi huda škoda vsemu tržiškemu gospodarstvu, zahteva pokrajinski svet, naj vlada takoj odločno posreduje, da se nemudoma pričnejo pogajanja, ki naj dosežejo pravično rešitev spora, da bi se čimprej pomirili vsi, ki delajo v tem velikem državnem podjetju.
Ko je predsednik dr. Chien-taroli že hotel zaključiti sejo in voščiti svetovalcem srečen božič, je svetovalec Martinelli zahteval, da tudi on spregovori in pove svoje stališče v zvezi & tržiškimi gospodarski-
mi problemi, zakaj stranka, ki jo on zastopa v pokrajinskem svetu, se pravi PSI, je tretja v državi po številu volivcev in da ima zaradi tega pravico, da se izve za njeno stališče do tržiških vprašanj, če je že za vsako stranko na tej seji govorilo po več svetovalcev. Ker je bilo že pozno, so razpravo preložili na prihodnjo sejo, ki bo vsekakor šele po Novem letu. Na prihodnji seji bo spregovoril svetovalec Martinelli, ki bo govoril o davčnih olajšavah v korist Tržiča.
Nesreča se je pripetila ob priliki lanskega Andrejevega sejma
Včeraj je bila na preturi zdraviti celih 50 dni, preden
razprava v zvezi z nesrečo, ki se je 7. decembra 1960 pripetila na križišču med Ul. Cadorna in Ul. Diaz. Tistega dne sta bili obe ulici natrpani z zabavišči in vozovi, v katerih prebivajo lastniki zabavišč. Zaradi tega je bit promet precej otežkočen. Okoli 16.30 se je na to križišče pripeljal z lambreto 125, GO -6802, 45-letni Ivan Cibič z Oslavja št. 12. Čeprav je šel zelo počasi in je pritisnil na zavore, ko je pred seboj zagledal kolesarko, ni mogel preprečiti trčenja. Kolesarko Aurelio Temmel iz Ul. Coro-nini 2 je tako nesrečno podrl, da se je ranila na več krajih telesa in se je morala
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
21. dan stavke uradnikov GRDA
Okoli 40 avtomobilov je trobilo po korzu
Delegacija uradnikov je bila v spremstvu sindikalistov pri prefektu
Uradniki, preddelavci in tehniki tržiške ladjedelnice, katerih stavka je včeraj trajala 21. dan, so se drugič v treh tednih z avtomobili pripeljali v Gorico, kjer so v družbi sindikalnih voditeljev odšli k prefektu zahtevat posredovanje, da se ugodi njihovim zahtevam.
Uradniki so se okoli 8. ure zbrali pred ladjedelnico, od koder so odšli na Anconefo, trg na severni strani Tržiča, skozi katerega vodijo poti v Trst in Gorico. Okoli 800 stavkajočih, ki so se na trg pripeljali s svojimi avtomobili, je povsem zaustavilo promet. V povorki so se odpravili na Trg republike, kjer je govoril sindikalist Bergomas.
Okoli 40 avtomobilov se je pozneje v koloni odpravilo proti Gorici. Na čelu kolone so vozili transparent, na katerem je bilo zapisano, da traja stavka uradnikov že 21 dan. Po goriškem korzu so vozili drug za drugim ter z
se na Travniku, kjer so izbrali delegacijo, ki je v družbi sindikalistov Zullianija (Delavska zbornica), Marinella (CISL) in Melonija (UIL), odšla k prefektu zahtevat', naj zastavi vse sile, da se poišče pravična rešitev. Prefekt jim je odgovoril, naj v soboto, ko bodo uradniki verjetno odšli na delo, da bi jim izplačali praznično doklado, poskušajo spor urediti.
Me’dtem je delo v ladjedelnici skoraj povsem ustavljeno, ker delavci sami brez preddelavcev ne morejo nadaljevati s proizvodnjo.
Saje so se vnele
Včeraj ob 16.30 so poklicali goriške gasilce v Ul. Vittorio Veneto, kjer so se v zgradbi št. 26, kjer stanuje Jože Plulfnan, vnele saje v dimniku. Ker požar ni predstavljal nevarnosti in ni povzročil tudi nobene škode, so se ga
zvočnimi signali privabili po- I silci po polurnem delu vrnili zornost občinstva. Ustavili so i v gasilski dom.
je okrevala.
Na kraj nesreče ■ je prišla prometna policija, ki je izvršila preiskavo in sestavila podroben zapisnik. Slednji je včeraj služil okrajnemu sodišču, ki je proučilo nesrečo. Oslanjalo se je na policijski izvid, po katerem je Cibič vozil sicer zelo počasi, vendar pa mu je prednja zavora slabo delovala. Zaradi tega so ga obsodili na 20.000 lir globe in plačilo sodnih stroškov. Upoštevali pa so splošne olajševalne okolnosti. Razsodba je pogojna in je niso vpisali v kazenski list.
Sodnik dr. Rinaldi, državni pravdnik odv. Pedroni, zapisnikar Smet. obramba Blessi.
Umik trgovin in frizerjev za praznike
Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici obvešča vse trgovce na Goriškem, da je v veljavi za božične praznike v vsej pokrajini naslednji urnik:
V SOBOTO, 23. DEC. ostanejo lahko zvečer vse trgovine odprte do 20. ure.
V NEDELJO, 24. DEC. se lahko odprejo vse trgovine, vendar z normalnim urnikom, kot je v veljavi ob delavnikih ter se morajo zvečer zapreti najkasneje cb 10. uri. Pekarne in mlekarne bodo poskrbele za razdelitev kruha in mleka tudi za naslednji dan. 25. decembra. Tudi mesnice bodo na ta dan popoldne odprte.
V PONEDELJEK, 25. DEC. bodo vse trgovine, vštevši cvetličarne ves dan zaprte.
V TOREK, 26. DEC. bodo v dopoldanskih urah, do zaključka prodaje blaga odprte pekarne in mlekarne. Cvetličarne bodo odprte do 13. ure.
BRIVCI in FRIZERJI bodo imeli odprto v nedeljo, 24. in 31. decembra od 8. do 12.30 in od 14.30 do 19. ure. Dva polovična dneva bodo nadoknadili s tem, da bodo imeli zaprto 2. januarja 1962 in za pepelnico v popoldanskih urah. Za božič in Novo leto bodo brivci in frizerji imeli zaprto ve5 dan.
m
Od Andrejevega sejma nam je ostai samo srečelov v ljudskem vrtu, na katerem so punčke glavni dobitek. Mraz je igralce nekoliko odvrnil od te igre, toda pod prazniki se zanimanje za to igro naglo veča. Med ljudmi, ki poskušajo svojo srečo na vrtečem se kolesu, je tudi precej prebivalcev jugoslovanskega obmejnega področja, ki so po izjavah lastnika srečolova zelo dobri igralci in imajo pri ig ri tudi precej sreče
Nadaljevanje seje občinskega sveta
V nadaljevanju seje občinskega sveta v Gorici, o kateri smo že poročali v naši včerajšnji številki, so izvolili več komisij. Komisija za prizive proti odmeri trošarine je sestavljena iz naslednjih članov: Giuseppe Agati, Giovan-ni Cipriani, Pietro Della Ve-dova, Angelo Furlan, Carlo Lussini, Giovanni. Pettarin, Angelo Visintin, Bruno Bra-daschia, Ferruccio Fantini, Arturo Marini, Silvio Perco, Giuseppe Visintin, Carlo Pedroni, Giuseppe Omeri, Giuseppe Sanzin, Rambaldo Zu-calli, Angelo Modesto, Carlo Crocetti, Luigi Agazzi in Gio-seffi. Komisija zs vodenje seznama oseb, ki imajo pravico do zdravniške pomoči in zdravil, je sestavljena: pred-sednik-župan dr. Poterzio, občinski svetovalec dr. Eduardo Terenzio, Ottavio Rosolin, duhovnik Angelo Persig, predstavnik ECA Olivieri, zdravstveni funkcionar dr. Grego-rig, poveljnik mestnih stražnikov kap. Gruden. V komisiji za disciplino trgovine so naslednji stalni člani: Mario Morassi, Carlo Varli, Giuseppe Co-rtese in Sergio Rovis. Njihovi namestniki so:	Gu-
glielmo Ristits, Luigi Silvestri, Arturo Zitter in Bruno Colosetti. V občinskem odboru za kmetijstvo so:	pred-
stavnik župana, predstavnik kurije, karabinjer La Barbera, grof Douglas Attems za zvezo julijskih kmetovalcev, Giuseppe Stacul za pokrajinsko zvezo neposrednih obdelovalcev, Miljko Klanjšček za Con-federterro in Salvatore Colel-la za Liberterra.
Odobrili so tudi okrepitev javne razsvetljave v središču mesta, gradnjo kanalizacije v Ločniku in odkup zemljišča ustanove »Tre Venezie* v kraju Ponte del Torrione, da bodo na njem zgradili dve šolski zgradbi.
Povišali so trošarino na semensko olje proste cone od dosedanjih 3 na 8 odst. Svetovalec Ello Zuliani je s tem v zvezi dodal, da povišek ne podraži cene olja v prodaji na drobno. Odložili so razpravo o trošarinskih tarifah za leto 1962, ker jih svetovalci niso utegnili pregledati. Seja se je zaključila z županovimi božičnimi voščili.
Pri delu na cesti se je ponesrečil
Včeraj popoldne ob 14.30 so z avtomobilom Zelenega križa pripeljali v civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto 42-let-nega Alda Visintina iz Coro-ne. Zdravniki so mu ugotovili zlom desnega stopala. Pridržali so ga na zdravljenju za trideset dni. Visintin je zaposlen pri podjetju SACA v Gorici. Ponesrečil se je pri delu na cesti v Ul. Giusti-niani.
ŠTORI f'M ŠPORT pk ŠTORI
Pred odločilnim dvobojem za Davisov pokal
Pietrangeli in Sirola že v zadovoljivi formi
TELOVADBA
Koristne telefonske številke
Zeleni križ v Gorici 26-48 Bolnišnica v Gorici 39-91. Prometna policija v Gorici 30-82.
Gasilci v Gorici 21-20.
Leteči oddelek (Squadra mobile) na kvesturi 21-51 Rdeči križ v Ronkah 7 26-89 Rdeči križ v Tržiču 7-22-49 Orožniki v Steverjanu 4675 Orožniki v Podgori 20-22 Orožniki v Standrežu 38-09 Orožniki v Sovodnjah 80-07 Orožn. v Doberdobu 7-36-71
RIM, 21. — Zaradi mednarodnih nastopov bo telovadna zveza Italije poskrbela, da se bodo njeni reprezentanti in tudi rezerve dobro pripravili. Zato je sklenila organizirati skupni trening, ki bo od 27. decembra letos do 5. januarja prihodnjega leta v športnem centru v Covercianu, kamor je povabila sledeče telovadce: Državni reprezentant::
Carminucci Giovanni, Carmi-nucci Pasquale, Cimnagh; Lui. gi, Franceschetti Bruno, Mar-zolla Gianfranco, Menichelli Franco, Siligo Vincenzo, Vi-candi Angelo.
Rezerve:
Carminucci Alberto, Costi-gliolo Vittorio, Demontis Fran. co, Ferr; Carlo, Fiorin Sergio, Floris Efisio, Franchj Piero, Fulgenzi Lino, Maretto Giovanni, Massa Sergio, Mante-gazzi Giuseppe, Pennacchioli Fabio, Piunti Francesco, Ri-gliani Sergio.
Za Avstralce še vedno dvom: Fraser ali Emerson
MELBOURNE, 21. — Oba «)evičarja» Anglež Roger Tay-lor in mladi Avstralec Owen Davidson sta danes prenehala s funkcijo trenerjev italijanske teniške ekipe, ki se resno pripravlja za finalno tekmo za Davisov pokal. Kot je znano se bo odločilni challenge-round za «solatno skledo«, kot šaljivo imenujejo veliko teniško trofejo, začel 26. t. m.
Italijanski voditelji ekipe so danes javili, da bodo skušali najeti španskega profesionalca Andreja Gimeno, ki je trenutno v Sydneyu, z edinim namenom, da izboljšajo igro Pietrangelija in Sirole. Kapetan italijanskega moštva Va-n-ni Canepele se je posebno po današnjem napornem treningu optimično izrazil o formi obeh predstavnikov italijanskega tenisa. «Če je Pietrangeli pokazal boljšo igro kot lani« je dodal Canepele, »je tudi Sirola dosegel v zadnjih dneh boljšo formo in predvsem napredek v serviranju«.
V italijanski skupini prevladuje veselo razpoloženje in tu. dj upanje na uspeh je večje, pa čeprav priznavajo, da so prognoze za ohranitev »solatne sklede« še vedno na stran;
Avstralije. Vodstvo ekipe pa je prepričano, da sta tako Pietrangeli kot Sirola vsekakor bolj pripravljena za nastop proti »levičarju« Rodu La-verju.
Glede avstralske ekipe se nič ne ve, kdo bo drugi igralec. ki bo nastopil v singlu.
Kapetan ekipe »kengurujev« namreč še ni izbral med letos boljšim Royem Emersonom in wimbledonskim prvakom Nealom Fraserjem, ki je v zadnjem času popolnoma razočaral.
Na vprašanje, če misli, da bo lahko uporabil Fraserja, je Hopman odgovoril, da je popolnoma možno. Drugače ne bi zamujal časa s treningom.
Avstralski vodja je nato pripomnil, da se bo Fraserjev položaj razjasnil šele zadnji dan pred odločilnim srečanjem.
Čeprav je čas sovražnik Fraserja, je Hopman prepričan, da ga bo lahko poslal na igrišče. «Spomnite se Laverja lani, ko je šele v zadnjih dveh dneh prišel v formo. Isto bi lahko dosegel tudi Fraser« je odgovoril Hopman.
DVIGANJE UTEŽI
Nov svetovni rekord Rudolfa Pluckfelderja
MOSKVA, 21. — Sovjetski dvigalec uteži srednjetežke kategorije Rudolf Pluckfelder je danes izboljšal svetovni rekord v treh dvigih. Novi svetovni rekord je 462.5 kg, to je za 2.5 boljši od prejšnjega, ki je pripadal Američanu Tommyju Konu. Pluckfelder je tudi izboljšal lastni rekord v nategu in sicer s 142 kg. Prejšnji je bil 141.5
HOKEJ NA LEDU
CELOVEC, 21. — Domače hokejsko moštvo KAC si j* sinoči z zmago nad ekipo Rek iz Cortine s 5:1 (3:0, 1:0, 1:1)' osvojilo »alpski pokal 1961». Sicer preostane se povratna tekma, vendar rezultat ne bo mogel spremeniti položaja. Lani je pokal pripadel Rexu.
* * *
OSLO, 21. — Švedska hokejska reprezentanca je sinoči ž* drugič premagala Norveško *
rezultatom 8:0 (3:0, 3:0, 2:0).
HiHiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiifiiiimiMiiitiiiiiiiiitmiiifiiiiiiHtmiiitiiiHiiiiiimiinimiMiumm"*'*
Prijateljski nogomet
Seviljski Real Betis premagaj	F
Španski napadalci trikrat učinkoviti
FLORENCA, 21. — Fiorentina je danes utrpela na lastnem igrišču poraz, ki ga ji je zadala španska enajstorica Real Betis iz Seville. Prijateljska tekma se je končala s 3:0 (1:0) v korist gostov. Gole so dosegli Luis v 30’ prvega polčasa, Senekowitsch v 12’ in zopet Luis v 26’ drugega dela igre.’ Kotov je bilo 5:1 za Fiorentino.
Domače moštvo je poslalo
na igrišče precej rezervnih i-gralcev. V vratih je bil mlad Santini, v krilski vrsti Ferret-ti. medtem ko sta Ve-neranda in Antoninho igrala namesto Hamrina oziroma Milanija. Po začetni rahli premoči Fioren-tine, med katero bi lahko prišla z Antoninhom v vodstvo, so Španci začeli z napadom, ki jim je v 30’ prinesel prvi gol. Srednji napadalec Luis je startal na žogo, ki mu jo je predložil Senekowitsch ter se mu je posrečilo s prisebnim strelom presenetiti vratarja gostiteljev.
Florentinci so imeli nekaj minut kasneje izredno priložnost za izenačenje s Turkom Bartujem, ki pa je žogo poslal visoko nad prečko. V drugem delu igre so Španci še bolje zaigrali ter so z dvema goloma spravili zmago na varno.
Moštvj »ta nastopili v sledečih postavah:
FIORENTINA: Santini; Ro-botti, Castelletti; Ferretti, Or-zan. Gonfiantini; Veneranda.
Milan, Antoninho, Can Bartfo Petris.
REAL BETIS:	CorralJ.
Grau, Areta; Paquito, Kuzman, Bosch, Lloven, Pallares, Luis, Senekowitsch, Lasa.
SODNIK: L0 Bello iz Sira-cuse.
* * *
BUENOS AIRES, 21. — Beograjska nogometna enajstorica Crvena zvezda, ki je na turnej; v Južni Ameriki, je preteklo noč premagala argentinski klub River Plate z D® (0:0).
* * *
MONTEVIDEO, 21. — Urugvajsko moštvo Penarol je sinoči premagalo madžarsko e* najstorico Ferencvaros z 1;0 (1:0).
# # #
MILAN, 21. — Nogometno tekmo 14. kola B lige Bari-Como, ki je bila zaradi slabega vremena prejšnjo nedeljo odložena, bodo odigrali v sredo 3. januarja prihodnjega leta.
k>ocooooocooocoxd^oco>oo«>ooooco>oooo<>ooooocooo
Vsega do malo iz občine Crmek
iajo ceste, a jo gradijo. NALAC (nadmorska vi-565 m) ima pet družin li priimki: Kanalac, Kra-i Trušnjak.
ižinska imena: Kozarje-akovi, Južulinovi, Jakobi ali Pivarjevi, Zefcjevi ukovi.
ijevna imena; Zupenca, Mihelinka, Puoje, Na Polog, Barenca, Mlaka, el, Koreda, Gor za Dob-Sip, Pod kozolcem, Za-o, Koran, Ratovnjak, atovnjak, Dol na Lase, >a Hostjo, Hlačenca, Ovč-tek, Pod špikom, Lipca, e, V Kraju, Ravnica, očak, Paklic, Ledina,
, Strug, Duga, Brežnica, Gradom, Razore, Gor na ah.
Kanalca se je izselilo od leta 15 ljudi. Leta 1940 ivelo v Kanalcu 42 lju-sta 1961 pa 22 Otroci ho-v šolo v Platac. Kraj Je
brez ceste.
KL/ODIC (nadmorska višina 248 m) šteje 25 družin in je edina vas v grmiški občini, ki se je povečala po številu družin in po številu prebivalstva po letu 1940. To so priimki družin: Vogrič, Krušil, KrizetiČ, Klodič, Primožič, Tomazetič, Trušnjak, Zdravljič, Feletič, Margutti, Gardini, Vilella, Maršeu.
Družinska imena; Pri Idi, Kručiljevi, Balonarjevi, Ku-škacovi, Kocjanovi, Predank-ni, Te Dolenjih, Vukovi, Juo-žulnovi. (Večina družin, tiste, ki so se priselile po letu 1940, nima družinskih i-men.)
Krajevna imena: Prečenca, Jesenik, Ciba, V Korenin, Gor na Paj, Lončin, V Kozjem, Kobijak, Glava, Ozim-jak, Medvednjak, Kot, Golu-je, Racjak, Trebež, Sv. Lena, Pod Muštvom.
Iz Klodiča se je izselilo po
letu 1945 deset ljudi. Leta 1940 je živelo v Klodiču 58 ljudi, v letu 1961 pa 97.
Klodič ima novo šolo (od I, do V. razreda) in otroški vrtec. Ima tudi javni telefon, pet gostiln in pet trgovin. Nadalje delavnico in trgovino s čevlji. V Klodiču je tudi krojač in dve šivilji, mesnica, edina za celo grmiško in dreško občino, lekarna i-sto tako. Tu je tudi pošta, postaja avtobusa, ki vozi dvakrat dnevno v Čedad. Je tudi zadružna mlekarna, pekarna in orožniška postaja. Asfaltirana cesta pelje po sredi vasi proti Dreki.
SEVCE (nadmorska višina 343 m) šteje 25 družin, štiri pa so se izselile ali zgubile.
Priimki: Bokovac, Pavletič, Trušnjak, Lošcak, Primožič, iZdravljič, Zabrješcak, Gorjup, Blazutič, Vogrič, Rukli.
Družinska imena: Tonhovi, Baldovi, Petrovi, Te Bogatih, Petrinovi, Vukovi, Karličevi, Uelhovi, Jakopcjevi, Kovačevi, Matijcevi, Stengarjevi, Nježni, Funkjevi, Balentar-čiejevi, Smodinovi, Lenarte-vi, Pečovi, Bagonovi, Pred-ankni, Balencjevi, Zapotoko-vi, Kapučevi, Trbjanovi, Lu-kežinevi, Lukcjevi, Lenčni.
Krajevna imena: Skabetin, V Starin, Brdca, Gunce, Gor na Vodic, Javarje, Stružic, Pod Strugom, Podrac, Zaja-mo. Pod Koritam, Studenca, Kolač, Osredek, Za Bukujo,
Polica, Pod Vodico, Par (Pri) Robe, Gu (Gor v) Tej, Racjak, Gor na Sinic, Gor na ključe, Podčerešeiica, Pri Po-loze, Pod Debelo, Za Lažjo, Laznik, Zajezam, Podkrajam, Suopota, Dol pod Bregmi, Dol pod Hribam, Gor na Hribe, Dol v Mejah, Du Voznic, Dol na Muštvem, Kal, Gor na Jel, Jelenca, Žlebe, Glo-bočak, Gu Bukvi, Gor za Lešcan, Gor za Trebejan, Go rpod Trne (Trnom).
Iz Sevca se je izselilo od leta 1946 83 ljudi. Leta 1940 je živelo v Sevcu 174 prebivalcev, leta 1961 pa 87. Tu ni šole ne otroškega vrtca (otroci hodijo v šolo v Klodič). Cesta pelje skozi vas iz Klodiča proti Topolovem. Zgrajena je bila pred sedmimi leti.
TOPOLOVO (nadmorska višina 580 m) šteje 47 družin; izselilo se jih je 8.
Priimki družin so sledeči: Garjup, Bukovac, Trušnjak, Loscak, Cendon, Skuok, Filipič, Bernjak, Gorjup, Feletič, Rukli, Gubana, Dreosti.
Družinska imena:	Livkni,
Balonarjof, Steficjevi, Soluk-ni, Martinkni, Znidarjevi, Drejonovi, Mašerovac, Fugelj-ni, Ferjanovi, Na Vrte Ti, Bi-zontm, Stengarčni, Blažovi, Bajentof, Bizontof, Juljof, Vančinovi, Tamažovi, Mo-huoljnovi, Jakuliž, Mihacof. Paukarčni, Vanozovi, Tonovi, Kuoščanovi, Martinkni, Mli-
narjevi, Soštarjevi, Lukcjevi, Poličnjakovi, Brinčni, Blaži-kovi, Moholovi, Zefcjevi, Pi-hovi, Drejevi, Gubana.
Krajevna imena; Sevje, Breza, Ključ, Plenjava, Koritce, Tu (V) Dobe, Lasenca, Dobje, Laze, Teja, Garnjača, V Kotlin, Crna Voda, Gor za Kripo, V Škarji, Gor za Glavo, Zlavje, Za Studencem, Premine, Kotlina, Pod Laščam, Lesična, Travne, Dol za Malnom, Tam na Logu, Tam pri Vrataceh, Dol na Skrli, Tam na Brde, Tu (Tam v) Mlakah, Tu Konice.
Iz Topolovega, ki je največja vas grmiške občine, se je izselilo 106 prebivalcev po letu 1945. Leta 1940 je živelo v Topolovem 313 prebivalcev, leta 1961 jih živi 146. V Topolovem je otroški vrtec in šola od I. do V. razreda. Imajo javni telefon, župnišče in slovenskega duhovnika (don Cernat Emil). Cesto so jim zgradili pred sedmimi leti (Klodič-Sevce-Topolo-vo).
HOSTNE (nadmorska višina 434 m) ima 23 družin, dve sta se izselili.
Priimki; Florjančič, Primožič, Jurman, Trušnjak, Feletič, Drescak, Luscak, Predan, Bukovac, Kjuk (Cjuk).
Družinska imena; Kokoc, Marinčni, Zefovi ali Blevto-j vi, Lukentovi, Pulentarjevi, j Kovačevi, Te Gorenji ali i Smokac, Rezijanevi, Uolaco-
vi, Stefnovi, Kopjevi, Glavi-novi, Drejevi, Krpacovi.
Krajevna imena: Luža, Pod-gozd, Cadrog, Zamostam, Lažna, Teja, Volujak, Brdca, Mlaka, Skravca, Pod Kukom, Prehod, Ogranca, Pod Celom, Planica, Kotlina, Repišče, Koleno, Lahnič, Peč, Osonjca, Ločila, Dobje, Kunik, Zahoš-njak, Gračove, Cvinter, Guno, Rep, Cukla, Japnenca, Perivnjak, Za Celam, Pod Trebežam, Pod Krasjo, Pust-njiva, Grmovenca, Jesenovik, Za Bulo, Kobijak, Strmau, Zarusjem, Zaverjem, Pod Duškem, Raztok, Za Voznico, Sedlo, Okuolca, Razor, Moš-nate in Klin.
Iz Hostnega se je izselilo od 1945. leta 70 prebivalcev. Leta 1940 je živelo v Host-nem 158 prebivalcev, leta 1961 pa 83. V šolo in otroški vrtec hodijo otroci v Klodič. Cesto so jim zgradili pred 14 leti. Od treh študentov sta dva na slovenskih šolah. Eden od teh je absolviral na realni gimnaziji v Trstu (Rihard Florjančič).
PODLAK (nadmorska višina 461 m) šteje 8 družin, izselile so se 4 družine.
Priimki: Rukin, Florjančič, Guš, Zuferli, Bernjak, KrizetiČ, Petruša.
Družinska imena: FejacoviJ Uogrin, Bunelovi, Funkjevi, Sivacovi, Bledičjevi, Bucula-jovi, Martinovi.
(Nadaljevanje sledi)
Danes v «ARC0BALEN0»
((Italijanke in ljubezen« je pravo in poglobljeno «poročilo» o ljubezni v Italiji, saj prvič načenja argumente pretresljivih interesov: spolna vzgoja otrok, mladoletnice in ljubezen, zločin zaradi časti, trmasta želja po uspehu, dokaz ljubezni, dekleta-matere poročno potovanje, zakonska nezvestoba, ločitev zakona, absurd poroke.
V veliki anketi, ki jo je vodil Cesare Zavattini in jo izvedel Maleno Malenotti, je bilo intervjuva-nih stotine žena vseh starosti in položajev. Njihove ljubezenske izpovedi, ki so bile deloma filmsko obnovljene, je zbralo enajst režiserjev mlade generacije: Gianvittorio Baldi, Marco Ferreri, Giulio Mačehi, Francesco Maselli, Lorenza Mazžetti, Gianfranco Mingozzi, Carlo Musso, Piero Nelli, Giulio Questi,
Nelo Risi in Florestano Vancini.
ITALIJANKE IN LJUBEZEN
(iz knjige G. PARCA «ITALIJANKE SE IZP0VEDUJEJ0»)
»Italijanke in ljubezen« je nov senzacionalen eksperiment kinematografskega pripovedovanja. Ni film z zgodbami niti film z enotno tematiko. Sto ljubezenskih zgodb, ki so nadvse resnične in kot zasačene v realnosti, se pomnožujejo in prepletajo, tako da ustvarjajo enotno sliko, ki razsvetljujejo z vsakega vidika skrivnost ljubezni v Italiji.
Nobena poklicna igralka: toda sto nepozabnih obrazov žensk. V enem od teh se boste spoznali ter v njeni zgodbi zaživeli del svojega življenja.
***** *************** ********* * ********** ****************** To je najbolj pričakovani film leta!