dela, ki bo gotovo §e poznim vnukom razodevalo, kako je slovenski rod hvaležno poslavil god moža, ki je bil pervi hvaležno položil svoj dar na žertvenik domovine? Knjiga, razdeljena v dva predala, obsega v pervem deloma v nemščini, deloma v domačem jeziku od veljavnih mož spisane sestavke, ki bolj ali manj segajo v življenje Vodnikovo in njegovo de­ lavnost v prid slovenske književnosti. Pervi sestavek je pisan od izda- telja samega ; njegov namen je, v pervi oddelk spadajoče sestavke združiti in seznaniti bravce z življenjem Vodnikovim. Za tim se ver- stijo naslednji spisi: Val. Vodnik slovenski pisatelj od Fr. Metelko ta ; Vodnikove novice od dra Bleiweisa ; pregled Vod­ nikovih pesem od P. Hicingerja in Vodnik in slovenščina od Fr. MalavašiČa; razuu teh jih je pa še več drugih, vzlasti nemški spi- sanih, kterih posamezno naštevati nam ne pripušča prostor tega lista. Popis slovesnosti, ki se je obhajala v spomin stoletnega rojstnega godu, kakor jo je bil popisal Fr. Malavašič v Novicah, sklepa pervi oddelk. Izbor slovenskih pisateljev, kakor se imenuje drugi del, zapopada 180 sestavkov od 60 pisateljev, zverstenih po abecednem redu, in med njimi nahajamo mnogo naj izverstniših mož kakor Anast. Grüna, Mi­ klošiča in mnogo drugih. KinČala bo bukve podoba Vodnikova, ki je tudi uže zgotovljena; kot draga priklada se bodo pridjale baron Zoi­ sove in Vodnikove lastnoročne pi s m a in pa pesem pod naslovom „krajnska", kteri je poskerbel K. Mašek napev. V obče moramo reči, in to bo gotovo poterdil nam vsak, da imamo malo, ali pa čisto nobene knjige, ki bi v vezani in nevezani besedi obsegala toliko lepega in izverstnega gradiva, kakor ta. Velika hvala gre pisateljem za se­ stavke, še veča pa izdatelju, ki bo s tmidom spravil delo na beli dan in ž njim obogatil književnost slovensko. Tako se bo postavil pervemu pesniku tudi dušen spominek, njemu, „kteri", kakor nek pisatelj pravi, „je bil zmožen pomagati Slevencam in slovenščino opuliti ruje, ktera se je prijela nje do tistega časa ; naslednikam pa pot pokazati, po kteri samo je mogoče narodnemu jeziku veljavnost dobiti, ktera mu gre v družini omikanih narodov." Na Daoajn 20. decembra V. J. —v Bral sem kedaj, če se ne mesnem, v Novicah o rastljini somi ali sem o vi ci, o kterej so neki znane med Pohorci na Stajarskem mnoge in različne pravljice. Pripove- dajo, da raste le tedaj, kedar luna narašča, da ostane Človek, če je je po sreči okusil, vedno zdrav in vesel. O polni luni jo objedajo po gorah jeleni, so pa zato tudi vedno zdravi in lahkih berzih nog. Morebiti ve kdo izmed Slovencev še več povedati o tej basneslovnej , morda še se­ daj pod tem istim imenom znanej rastljini, ki se po imenu popolnoma, po basni pa vsaj nekolikovjemazrastljino Seme in pijačo tega imena v pervem delu Sama-Vede. Po tej morebiti najstarišej listini človeškega uma raste germ rastljine Soma po gorah. Nabera se rastljina po višavah za svitle lune, da si pripravljajo iz njenega soka presveto pi­ jaco Somo. Rastljina se izruje s koreninami vred, listje se omuli, in dva kozlića odpeljeta germ v sveti hram, kjer je zanj pripravljeno mesto, s posvečeno travo pokrito. Tu ga njih duhovni mencajo ali mečkajo med kamni ; škropijo ga z vodo in ga pretakajo skoz sito iz ovčje volne, da se odtaka sok, kteremu primešavajo čistega putra ali sirotke s pšenično ali drugo moko. Na to postavijo zmes na stran, da nekoliko pre- kipne ali zavreje. Tako se dela prestara pijača Soma. Ni je pijače, da bi bila tako skrivnostna, tako visoko čeŠČena, kakor sveta Soma, ki deli zdravje ljudem, jih razveseluje in poživlja. Pa sedaj živi le še v svetih indiških pesmah in nekterih drugih negotovih sporočilih. — Somi podobna je bila pri starih Parzih Ha o ma, ktere spominja Strabo. Rast- Ijina Haoma je neki robatega, vinskej terti podobnega stebla, ima list jasminu podoben, in nikdar ne rodi nobenega sadu; boje je bele in žolte in raste v Širvanu. Pijača Haoma se je pila o vsakej molitvi. Rastljina se je v movžarju tlekla s posebno kijaČo in zmečkana se je pre- Sala. Za tega delj pravi Strabo, da imajo Perzjani v vsaki hiši movžar s kijaČo in okoli pohištva vert, obsajen z imenovano rastljino. Ta vert je jim bil veliko svetišče : skerbno so ga Čuvali vsakega oskrunjenja. Kakor Soma se je pripravljala tudi pijača Haoma med molitvami iu svetim petjem (Plutarch de Is. et Osir.) Pripoveda se, da se je prikazal nekomu Larathustri , ko je ravno kuril, bog Haoma ter mu je rekel : „Jaz sem Haoma, ki odganja smert, ki deli večno zdravje ; pribeži k meni, izprešaj sok moj ter me zaužij itd. Kdo izmed Slovencov še ve slovenskih basen o rastljinitegaimena, ki je, prej ko ne, onega istega izvira kakor indiško ime? Močno bi ustregel sla­ venskim starinoslovcom in zgodopiscom s svojim razglasilom. Nobena reč naj se ne puŠČa v nemar; kdo ve, kje bi znala koristiti ! Slovenske vrača- rice, stari pastirji itd. bodo marsikaj še hranili imen in pravljic o Čudnih močeh marsikterih rastljin; da bi ga le bilo moža, da bi jih zapisal ! Opo­ minjajo posebno prof. Ter stenjaka basnio somo vici pri Poho reih, se mi na zadnje še potrebno zdi uprašati, se li kde nahaja ime „Samovica" za rastljino Vaccinium Vitis idaea, nemški Preusselbeere? Z Bogom ! Tganjka. (Spisal Fr. Cegnar.) 6732. Berač nas nosi, kadar kruha prosi. 152. Drevesa pulim, ko po gozdu tulim. 13467. V zeleni travi tica gnjezdo stavi, 6517. Na drevji poje, žvergoli po svoje. 6347. Skopuh me draži, le rasečo blaži. 631. Na podu kiha kmet, ko z mano vdriha. 1347. Ko morje dljuje, semtertje me suje. 12567. Zasajam jezno v serce ost železno. 1234567. Kedz zemljica, hvali me potica. Listnica, o. F. o. v p. Hvala za poslane reči, lepa hvala pa tudi za dovoljenje , da nam ne bo treba tiskati Vašega odgovora g. noviškemu vredniku in g. Hicingerju; samo g. Levstik naj še odgovori in potem naj bo konec ne- Vsečnega prepira!; g. S. S. v F. Kmalo pride v natis. Ali ste prijeli „pripo- vedke" iz Dunaja?; g. V. M. Vaša povest „ceptec" pride na versto berž za „Je­ rico"; g. F, E. v B. Kmalo; g. Dr. J. L. v Št. M. Pervega pol leta je izšlo le 6 št., drugega 12 ; g. M. V. Vse drugo se bo v kratkem ponatisnilo ; le s poslove­ njeno pesmico se ne upamo na dan; g. D. T.Lepa hvala za vse; g. J. V. T. v 2. 1. Natisnil Janez Leon v Celovcu.