iS Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Isfeaja v Ljubljani vsak dan opoldan. Naročnina za avslro-ogrsfee kraie mesečno 2 K, za' Nemčijo 2 25 K, za Ameriko 275 K. Posamezna številka 10 v. Reklamacijo so poštnine proste. Nofraskirana pisma so ne spra-jsmajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati. Tristopna petit-vrslica 26 vin. za enkrat, 20 vin, za dvakrat; večkrat po dogovoru. 49. štev. V Ljubljani, v petek, dne 17. maja 1907. Leto X. NASLOVA: Za dopise, rokopise za list: Uredništvo ;Rdečega Prapora*, Ljubljana. — Za denarne poiiljatve, naročila na list, reklamacije, inscrate i. t. d.: ITpraviiiŠfcvo * Rdeč ega Prapora*, Ljubljana, Frančiškanske ulice žtev. 8/1. Učimo sc! Nespametno bi bilo, ako bi po nezadovoljivem izidu državnozborskih volitev na Slovenskem razkrivali samo grehe, ki so jih storili nasprotniki nad nami. Dosti jih je in pokazati se jih mora. Ali zgodovina je učiteljica življenja. Iz v; ako g a poiilič nega dogodka se moramo učiti, da porabimo rezultate nauka za bodočnosh Poiskati moramo tudi svoje lastne napake, da se jih moremo varovali v prihodnje. . Kaj je torej ra zven nasilstva in sleparstva nasprotnikov zakrivilo naš poraz? Po deželi je lahko uganiti. Imeli smo v mnogih krajih resnično krasne shode. Naša poročila niso nikoli pretiravala. Nikoli nismo sledili zgledom naših nasprotnikov, ki so o izostali« ali popolnoma propadlih shodih poročali v neskončnost. Na naše shode je ljudstvo res zahajalo.; naslajalo se je ob besedah naših govornikov, pritrjevalo je. Daleč naokoli se je navaduo govorilo o naših naukih. V tem oziru je bilo naše drlo uš usptSuo. hi vendar se je zgodilo, da smo dobili v občinah, v katerih je po sto voblcev ertuziastično odobravalo izvajanja naših kandidatov,' pri volitvah toliko glasov, da se jih tupatam lahko sešteje na prste. Navidezno je to jako čudno; in vendar je razlaga prav lahka. Pomislimo le na ribniško afero, kjer so se klerikalci hrupno puntali proti Šušteršiču in je vendar Jaklič povsem gladko zmagal. Zgoddo se je to, kar v okrajih, v katerih so je ljudstvo navduševalo za socializem, dokler je nanj PODLISTEK. Hans Ktrchstetgcr; Pod spovedni® pečatom. Z avtorjevim/dovoljenjem poslovenil E. Kristan Dalje. In vendar je imel, ne da bi bil vedel, vodnika na tej poti brez smotra. Prijazno ga je spremljevalo solnce. Sledeč njegovi luči je nameril korake, kakor da je samoobsebi umevno, proti zapadu. Zato pa se' mu je solnce kaj ljubeznivo nasmejavalo. Skoraj celo leto ga že ni videl in tukaj, med tratami in polji se je bliščalo vse lepše, nego po prašnih mestnih ulicah. Kak pr da hoče pomladili kri, ki mu je skoraj zmrznila med samostanskimi zidovi, je prodiralo skozi suknjo. K nalu je bilo obnovljeno staro prijateljstvo med obema. Kakor je bil navajen nekdaj, kadar je obiskoval bolnike po planinah, je slekel suknjo in jo vrgel čez ramo, da .so .ga tem ložje dosegali žarki ljubega prijatelja. Pa kako ljubeznivo sc je pogovarjalo solnce ž njim i Prikazovalo mu jo lepe cvetice ob poti, zoreče sadje na drevju, vabilo ga je, naj zapoje s pticami. To je bila seveda prevelika zahteva ali vsaj pobožno je poslušal škrjančevo petje v nedosežni, višavi in bolj iab olj jo pozabljal na zvoncuje samostanskih zvonov v mestu, od katerega se je z vsakim korakom dalje odmikal. Seveda, prav daleč ga niso prinesle tresoče se noge, ko mu je dalo solnce poljub za slovo in obljubo, da ga spremi zopet dalje. * uplivnla živa beseda. Če je mogla utihniti revolucija v Ribnici, ki nikakor ni bila povzročena od zunaj, je tem naravnejše, da se je odmev naših besed polegoma izgubil iz ušes naših poslušalcev. Kdor je bival med ljudmi in je prišel za nami med nje, je imel lahko opravilo. Naš govornik je odšel, duhovniki in podagitatorji so ostali, pa so z lece, pri obiskih na domu, v spovednici i. t. d. lahko podrli, kar je govornik s težkim trudom sezidal. Bahajo se klerikalci, da imajo dosledno izvedeno organizacijo. Njih ponos je neutemeljen. Ako se ima v vsaki fari po enega'zaupnika v osebi faj-moštra in še nekoliko kaplanov, mežnarjev i. t. d., je lahko napraviti organizacijo. Hierarhija katoliške cerkve je organizacija klerikalni stranke. Take organizacije socialno-demckratienu stranka po deželi nima; ali na kmetih z malimi izjemami sploh nismo imeli starejše organizacije, temveč se je moralo za volitve šele izprovizirati, kar se je dalo. Taka mo-mentna uredba, dejal bi, poljska utrdba se seveda ni mogla uspešno držati proti težkim trdnjavskim topovom klerikalizma. Dobro so klerikalci vedeli, kako bodo. delali. Zato jih tudi taki dogodki na deželi, ki so očitno kazali na upor, niso vznemirjali. Vedeli so, da spravi duhovniška organizacija v zadnjih dneh vse zopet v ravnotežje. In tako se je tudi zgodilo. t Iz agitacijskih uspehov in volilnih neuspehov po deželi sledi za socialno demokracijo nauk, da se mora začeti tudi po kmetih resno z organiza- cijo. Res je sicer, da je v mestih za stranko še dela čez glavo. Ali to nas ne sme vplašiti. Naši kraji so šc pretežno agrarni in s tem se mora računati. Ako se hoče streli absolutno nadvlado kle-. rikalizma, se mora iti pri nas na deželo, pa pravočasno 1 V osuiih tednih ne more najpridnejše delo in najuspešnejša agitacija ustvariti takih postojank,' . . da bi bilo mogoče zmagovati ž njimi, naukih spregovorimo v drugem članku. O drugih Po volitvah. Kdor bi izdaleka zrl na izid kranjskih volitev, ne da bi poznal iz lastnega opazovanja to «Crno krono vino avstrijsko*, menil bi, da preliva tod k;-.ko zamorsko pleme črne polti, klerikalno od pete do vrha. Kdor pa je živel intimno med našim ljudstvom, v6, da' je to ljudstvo vedrega živ-ljenskega naziranja, samostojnega mišljenja in pro-stomkelno, ve, da je i z i d 14. m a j n i k a na Kranjskem karikatura ljudske volje, ali recimo kar brez ovinkov: velika la ž. Čudno se sicer glasi to mnenje z ozirom na izid volitev, ki so se vršile na podlagi splošne in enake vol dne pravice pod zaščito zakonito zajamčene volilne svobode. Čudno, ampak resnično ! O splošni in enaki Volilni pravlčl se pravi, da podaja fotografijo naroda ; to je njeno bjstvo in njena prednost. Res, tudi na Kranjskem pravkar končane volitve šo fotografija kranjskega ljudstva, toda moment na fotografija z vsemi svojimi slabostmi, 14. majnika, to je, ko je kranjski duhovnik, preteč s časnim in večnim zlom, popisoval slovenskemu Človeku glasovnico, to je fotografija trenolka, ko je magistratovski oblastnik izročal človeku iz ljudstva s Hribarjem izpolnjeno glasovnico. 14. majnik je povzetek nesrečnega tre-notja, ko jo stalo Slovensko ljudstvo pod najne-momlnejšim pritiskom duhovskega in kapitalističnega terorizma. Kakor vse mojnenlne slike, je tudi slika 14. majnika motna, nejasha Jp do skrajnosti popačena. Pod jablano je sedel, ko jc solnce zapadlo za nizkim pogozdenim gričem. Prav blizu njega so začeli cvrčki svoje nočno petje, doli ob potoku je zadonelo kvakanje neutrudljivih žab, na drevesu pa je zapel ptič svojo dolgo večerno molitev. Na oddaljenem dvorišču je Še lajal pes in enakomerno bobnenje mu je*naznanjalo, da se pelje železniški vlak po ravnini. Kako mehko je bilo ležati tukaj v visoki travi v primeri s trdim pokorniškim ležiščem v samostanu! Kako mil je bil ta zrak, če je pomislil na dišavo trohnobe med mračnim zidovjem, tukaj ni zaklenjenih vrat, ne zamreženih okenj. Oj, svoboda, kako si lepa! Kar so mu vzeli ljudje, mu je povrnila priroda. Ves dan je grelo solnce posteljo zanj, v kateri je zdaj sladko zaspal. Tisop in tisoč zvezdic je gledalo z otroškimi očesci nanj. Jablana je zvesto bdela; nad svojim gostom ln je iztegnila svoje roke, da ne pade jutranja rosa nanj. Štiri dni je Hercog tako potoval. Drugi dan je našel v svojem žepu molek in deset kron. Nič ni razmišljal, odkod prihaja ta polnina. Saj se ne bi bil Spomnil, da je denar od brezbožnega zdravnika, pa ne od pobožnega samostana. Dalje in dalje je romal s solncem proti zapadu; venomer, po poiju in po tratah, -skozi gozdišče in ob šumečih potokih je držala njegova pot, ki ni imela smotra. Srce se mu jc odpiralo, duh se mu je jasnil. Njegovo najboljšo prijateljico prirodo je zopet našel itisona je znala ves dan pomenkovati se ž njim, tolažiti ga zaradi krivice, ki ga je doletela iti hm’ Sipati- cvetic na tioVo življensko pot. Že je lahko zopet mirno razmišljal o svojem položaju. Ali se ni morda podal na napačno stran? Ali se ne bi vrnil in šel rajše k svoji sestri? Ne, ne! Le tega ne, le tja ne! Kako naj bi ji še pogledal v očitajoče oči? Kaj mu ni privezala Ankitiega blagra na dušo? In on ni smel iztegniti svojih rok, ki jih je vezal spovedni pečat, da bi bil rešil ljubimko svoje sestre. Niti z besedico se ne bi mogel opravičiti pred svojo sestro, ker ne bi mogel reči njej, kakor ni mogel povedati škofu, da je spovedni pečat vsega kriv. Hitel je dalje, skoraj v slepem nagonu, proti meji Nemčije. Proč iz države, kjer ima cerkev pravico, uničevati najboljše : duhovnike. Ravno-talco sledeč nezavednemu nagonu, kakor lastovke, ki tudi beže pred bližajočo se zimo in iščejo v tujih deželah novega leta. Bil je peti dan njegovega potovanja in popoldne, je: bilo solnce že več kako? prijazno osamljenemu potniku. Vroče znojne kaplje so mu curljale po čelu. Na robu senčnatega gozda je sedel in zrl v rodoviino dolino. Lepo, čudovito lepo je bilo tam doli. Tudi v raju ne bi moglo biti lepše. Tukaj so morali živeti dobri ljudje. Dalje prih. / 14. maja ni zmagovala ljudska volja, temveč moč duhovniške in kapitalistično-liberalne organizacije s pomočjo škandalozne in hinavske volilne tehnike, ki vi-dezno in pravno garantira vsakemu posamezniku absolutno volilno svobodo, ki ga pa dejansko izroča najhujšemu morali č-nemu in socialnemu pritisku; in resničen heroj bi moral biti vsak posameznik, da bi se ustavljal temu neznosnemu terorizmu! Ce bi bile volitve posnetek ljudskega mišljenja, bi bile morale volitve biti antiklerikalne in antikapita-listične, kakor je ogromna večina slovenskega naroda antiklerikalna in protiburžoazijska. Volitve bi morale biti naravnost socialno-demokratične, kajti naše ljudstvo je socialistično. Kaj pa je socializem druzega kot politična in znanstvena formulacija ljudskega dejanja in nehanja? Kaj je druzega kot izražanje misli in teženj, ki spe neprebujene v ljudski duši? To lažnjivo in pokvarjeno izražanje ljudske volje ne bode jenjalo prej, dokler se ne ustavi mo-ralično in politično nedopustna terorizacija slovenskega ljudstva po duhovščini in kapitalistični bur-žoaziji, dokler se uvede klotura, ki v nekaterih državah že uspešno obstoji. Bivstvo kloture obstoji v tem, da se zagotovi ne le pravna, temveč tudi dejanska volilna tajnost in volilna svoboda. Vsak volilec prejme prazno glasovnico šele na volišču in potem jo na zaprtem prostoru, sam, nemoteno in popolnoma svobodno izpolni. Če so uvede klotura, potem volitve ne bodo podajale spačenih momentnih fotografij, temveč izraz resničnega ljudskega mišljenja; vsak volilec bode brez slehernega moralič-nega in socialnega pritiska prosto po svoji volji dal duška svojemu prepričanju. V svojem neomajanem zaupanju v ljudstvo, ki je vir političnega življenja socialno-demokratične stranke, niti najmanj ne dvomimo, da bodo volitve izpadle rdeče, tj. ljudsko. Te velike vere v ljudstvo nam ne more podreti z najraznovrst-nejšimi mahinacijami ustvarjeni rezultat 14. maja; z dejansko osvobodvijo ljudske volitve se bodo ti videzni uspehi naših in ljudskih nasprotnikov sesuli kakor hiša, zgrajena iz kart. Naloga poslancev naše stranke v novem parlamentu bo, da zastavijo vso svojo moč in svojo veljavo, ki je velika dovolj, da se uvede klotura, da se zagotovi ljudstvu dejansko svobodna volitev. Šotami, 5owBlit»mi HiVarnc ii brhki«, Utr ji na razpolago VaHt M c« ?rapor“! Papež in Rotschild. (Iz Mootagninijevih pisem.) Francoska vlada je, kakor znano, zaplenila papirje monsignjora Montagninija, uditorja nekdanje papeževe nunciature v Parizu, ker je omenjeni gospod ščuval francosko duhovščino, tudi ko so bile diplomatične zveze med Rimom in Parizom že pretrgane, proti francoski vladi. V teh papirjih se je našlo marsikaj zanimivega, iz česar se je razvidelo, da je bil v nunciaturi pravi urad za špionažo. Tudi drugih zanimivosti obsegajo dosti tiste listine, med katerimi je gotovo pozornosti vredno sledeče pismo, ki ga je pisal papežev državni tajnik kardinal Merry del Val mon-sinjoru Montagniniju: c Onih 100.000 frankov, ki so Vam bili poslani od madridskega nuncija in glede katerih uporabe pričakujete instrukcije, naj se izmenja pri banki bratov Rothschild v 40 procentno špansko rento. Bodite torej tako dobri, pa naložite svoto v 4000 for. lastne rente. Ostanek naj se zloži s četrtletnimi obrestmi.* Čudno se to njema z modernim antisemitskim krščanstvom I Patentirani kristjani se zaganjajo v socialno-demokracijo, češ, da je podkupljena od židov, ker ne vprašuje svojih pristašev, katerega veroizpovedanja so in ker smatra tudi Žide za ljudi, pa ne za živino. Bilo bi torej pričakovati, da se bode poglavar krščanstva kar najpazneje izogibal vsake dotike z židi. Navedeno pismo pa po-kazuje, da nehajo v denarnih rečeh vsi taki pomisleki. Kupčija in profit gre tudi Vatikanu nad sveto vero. Petrov vinar, ki ga pobirajo za ubo-zega «sestradanega jetnika* v Vatikanu pri največjih revežih, pravi (krščanski denar*, r.ajde prav primeren prostor v blagajnah (oberjuda* Rot-scbilda. In popolnoma v redu je, da sklepa (največji kristjan* kupčije z (največjim Židom*. Saj novo to ravno ni. Kakor bajka o revščini in jetništvu ubozega papeža, tako je tudi ves antisemitizem izmišljen za siromašne na duhu, ki verujejo vsako besedo iz blagoslovljenih jezikov in se dajo zapeljavati z vsako jezuitično frazo. Ali da je to farizejstvo vnovič potrjeno, je dobro in koristno, kajti slepcev je še vedno dosti in semtertje odpro take reči vendar komu oči. Ali kako intimne so zveze med tvrdko Rothschild in med Vatikanom, pokazujejo še drugi dokumenti. Strogo katoliško glasilo (Autorite* je objavilo izmed Montagninijeve korespodence dva taka dokumenta, iz katerih se vidi, da so odno-šaji med obemi (hišami* naravnost prisrčno prijateljskega značaja. Prvi je brzojav kardinala Merry del Vala mon-sinjoru Montagniniju, ki se glasi: (V Rimu, 27 maja. Časopisi javljajo smrt barona Rothschilda. Prosim, izrazite družini bolestno sočutjein simpatije njegove svetlosti zaradi tega žalostnega dogodka.* Montagnini je seveda izpolnil nalog in je zabeležil sledeče: (29. maja. Po objavi smrti barona Rotschilda sem naredil kondolcnčno vizito pri baronu Gustavu, ki je bil zelo ginjen od čuvstva bolestnih simpatij, katere sem mu izrazil v imenu njegove svetosti. Rekel mi je, kako zelo je hvaležen svetemu očetu za izkaze dobrotnosti ter da upa za se in za svojo družino v trajnost te dobrohotnosti. Dodal je, da obsoja boj proti kongregacijam in da obžaluje zakonski načrt o ločitvi cerkve in države ter smatra, da je nevaren republiki... Veliko bolj religiozen je nego baron Alfons, njegov brat, ki je bil ogorčen zaradi obsodbe Dreyfusa in vsled bojkotiranja plemstva. Kmalu po mojem obisku pri baronu Gustavu sem dobil njegovo vizitnico in vizitnico njegovega brata Edmunda, kakor tudi posetnico Edvarda pl. Rothschilda, sina ranjkega.* Vidi se torej, da so med katoliškim papežem in med dinastijo židovskega kapitalizma osebne prijateljske razmere; še več: Veže ju politično soglasje in socialna solidarnost. Papežev zastopnik se zabava z židovskim kapitalistom o političnih dogodkih in glej: Oba soglašata v svojih nazorih. Papež in kapitalistični mogotec, oba potrebujeta (verno*, lastne misli se boječe, ponižno ljudstvo. Kdor ima to pred očmi, se ne bode več čudil, da ne zna papež delavstvu, ki se bojuje za svojo gospodarsko osvoboditev, svetovati nič druzega, kakor da naj bo ponižno, pa ga tolažiti z dobrim srcem gospodarja. In kdor povdari to, mu bode vendar tudi jasno, da katoličanstvo in klerikalizem ne moreta zastopati interesov delavskega ljudstva, ampak da morejo biti izkoriščani sloji neodvisni od hierarhije in od kapitalizma, če hočejo nemoteni dobojevati veliki boj med pravico in krivico. Politični odsevi. bid državnozborskih volitev je razbil neresnico, ki je pokrivala realno moč posameznih strank. Nad vse sijajno zmago si je izvojevala mednarodna socialna demokracija. Velikih uspehov — dosedaj izkazuje 60 mandatov in v 60 okrajih prihaia v ožjo volitev —- ji ni vrgla v naročje slepa volilna sreča, sijajna zmaga je sad vzorne discipline in obsežne organizacije, ki odlikujeta socialno-demo-kratično stranko. Disciplina in organizacija; toje neusahljivi vir, iz katerega poteka naraščajoča moč socialne demokracije. Zmagala je moč jasnih in odkritihnačel nad siromašno hinavščino in revno breznačelnostjo meščanskih strank, ki so razkropljene in desorganizovane kakor črede ovac. S socialno-demokratično stranko stopi v parlament organizovano delavstvo, ki je pokazalo to iko političnega dara in smisla, kot nov, osvežajoč politični faktor. Nedvomno je, da bode naša stranka svoje število pri ožjih volitvah še iz-datno povečala, zlasti še na Češkem in na Moravi. Druga značilna poteza že kolosalni poraz me' ščanskih strank, naj se je odevajo v narodna ali liberalna gesla. Volitve so pokazale, da še stranke nimajo v sebi nobene gibne moči in da so izročene neizogibnemu propadu. Popolna katastrofa je zadela mladočeško stranko, kateri vsa njena reorganizacija ni prav nič koristila, ista usoda je doletela narodne socialiste, to komično figuro prejšnjega parlamenta. Razbit je nemški radikalizem Schčnererjeve in Wolfove sorte, ubit nemški nacionalizem, zastopan v nemški ljudski stranki. Klerikalizem je ohranil svoje dosedanje postojanke: med njimi in med socialno demokracijo se bode v bodočnosti vršil boj, ki bode tvoril vsebino političnega življenja. Nemška socialna demokracija in ožje volitve. strankino vodstvo nemške socialne demokracije v Avstriji objavlja z ozirom na ožje volitve sledeči sklep: «Predvsem bodemo, kjerkoli nam bo mo-goče, odločili proti klerikalcu, proti krščanskemu sccialcu, ne glede na to, kakšni stranki njegov nasprotnik pripada, črni nam je v vsakem slučaju hujše zlo. Dalje bomo povsod, kjer je izbirati med meščanskimi strankami, glasovali proti agrarnim strankam, tudi če nastopijo dražilci kruha v svobodno vsenemški maski in bomo pomagali spraviti v kraj ostanke vsenemške stranke. — Ta vodilna načela postavljamo brez ozira na protiuslugo in bomo povsod prosto in samostojno postopali, kakor nam velevajo proletarski in prostomiselni interesi; svojim nasprotnikom. ki se imenujejo meščansko svobodomiselne, pa mirno pripuščamo, kakšno postopanje v okrajih, kjer prihajamo socialni demo-kratje v ožjo volitev, spravijo v sklad s svojo politično vestjo — O dvomljivih slučajih prosimo svoje zaupnike, da povprašajo strankino vodstvo za svet in odločitev. Konec debate o koalicijski svobodi uredništva na Francoskem. V francoski zbornici je po ostrem nastopu socialistov Sembata in Jamesa govoril Clemenceau in opravičeval ravnanje vlade nasproti državnemu uradništvu. Prišel je trenotek da se pokaže, ali obstoji v zbornici večina za napredno reformno delo, ki ga ima vlada v mislih. Ob glasovanju je prejel prehod k dnevnemu redu, ki ga je Clemenceau akceptiral in ki izreka vladi zaupanje, 136 glasov večine. Gibanje francoskih viničarjev. V Beziersu se je vršil minulo nedeljo velikanski sliod viničarjev, ki se ga je udeležilo do 150.000 ljudi. Protestirali so proti izdelovanju umetnega vina, proti visokim davkom in zahtevali od vlade, da poviša ceno vina. Med viničarji vlada silna beda; vina imajo polne zaloge in vendar jim preti huda lakota, ker m kupca. Glavno krivdo nosi uvedba visoke var.^en<; carjne na tuje vino, ki je izzvala enako stališče drugih držav, Iger je imelo francosko vino svoj trg. Domače stvari. Od srca se veseli (Slovenski Narod* nad sijajno zmago socialnih demokratov! Kako se zna veseliti, kadar bi se rad prikupil! Ali pred ljubljansko volitvijo je skrbelo »Slovenski Narod“ in liberalstvo samo vprašanje, kako bi doma potlačili tiste socialne demokrate, katerih zmaga pri drugih narodih jih sedaj tako od srca veseli. Hinavščina »Slovenskega Nareda* je vsega občudovanja vredna. Poznamo jo, pa nas zato tudi ne bode prepričal. Agitacija za ožja volitve v Ljubljani poganja vse nelepe cvetke, ki smo jih videli dne 14. maja, še v obilnejši meri, kakor prej. Po mestu se pode cele legije agitatorjev, ki skušajo volilcem izvabiti legitimacije pod najraznovrstnejšimi pretvezami. Eni pravijo, da zeleno legitimacije ne bodo veljale dne 23. maja, pa hočejo poskrbeti volilcem bele. Drugi se hlinijo, da prineso z legitimacijo nove vo* 1 ilne listke. Iznajdljive so te sleparske duše sploh. V (Narodu* in (Slovencu* si očitajo liberalci in klerikalci vice versa goljufijo v tej podobi. Prav pa imajo oboji, kajti fesnica je, da uganjajo ta podli posel liberalci in klerikalci z enako ambicijo in spretnostjo. V Ljubljani govoriti sedaj o volitvah, je smešno; človeku se zdi, da je na semnju, kjer skušata mešetarja drag drugega opehariti in vpraša se le, kdo bo imel večjo srečo v krivi igri. Bog in ntrod! Liberalna in klerikalna stranka zvračata druga na drugo krivdo zaradi zadnjih ponočnih škandalov v Ljubljani. Mi nimamo nobenega povoda vtikati se v ta prepir obeh meščanskih strank, izmed katerih reprezentira prva baje narodno inteligenco, draga pa «veže dobro krščan- i -l0*V. ’n *° *em manj« ker vemo: (Pack schltgt sich, Pack vertragt sich*. V boju proti delavcem se bodo sovražni bratci že zopet našli v najlepš. slogi. — Ampak dobro se pa človeku le “° more mirno in objektivno beležiti vse te izbruhe strasti in surovosti. Naj nam le pridejo zopet s kakimi očitanji. Delavska (banda in sodrga* jim bo metala nazaj njihovo lastno orožje: psovanje, blatenje, nože, vrčke itd. Res, lep arzenal imajo ti naii narodnjaki! Liberalna »agitacija*. Kako čednih sredstev so se posluževali liberaloni, da bi pripomogli svojemu poglavarju do zmage, izpričuje sto in sto dejstev, ki so taka, da Hribar sploh ne bi sprejel mandata, ako bi mu bilo na tem ležeče, da bi bil izvoljen po svobodni volji volilcev. Nekateri taki slučaji naj ilustrirajo infamno gonjo, katero je garda liberalonskih priganjačev imenovala volilni «boj». Kaj je uganjal znani P r e d o-v i č , ki taksira volilce po priliki tako, kakor tista bitja, si katerih trgovino je obogatil, se bode obravnavalo še na drugem mestu. S svojim nadebudnim snom si je izbral pozicijo na Cesarja Jožefa trgu. Kdor je prišel po Poljanah, njemu je zastavil pot in, zavedujoč se svoje »osebnosti*,'je silil ljudi, da so mu pokazovali glasovnice. Njegovi ljudje so imeli polne žepe glasovnic in legitimacij — v kakšen namen, se pač lahko ugane. Enega teh možakarjev se je že naznanilo. — Mladi Š t r i c e 1 j je imel pri šoli v Komenskega ulicah cel kup legitimacij in glasovnic. Kdo je z njimi volil? — V Trnovem, v hiši št. 21, je neki Ver-č i č hišnik. Ta junak je žugal strankam, da jim bodo odpovedana stanovanja, ako ne volijo »gospoda župana* in mu je moral šele hišni posestnik ohlaoiti tempartenent. Mož, ki je tudi pisar pri nekem advokatu, je govarjal nekega krojača, čegar ime nam je znano, naj zapusti svojo ženo, ker ni dovolila, da sili njenega moža, naj voli Hribarja, — Na barju je teklo brezplačno pivo v rekah. Tam se je družbo zasačilo in naznanilo Sicer pa se je napajalo volilce v neštetih ljubljan skih oštarijah. Da se je volilcera trgalo listke iz rok ter jim vsiljevalo take s Hribaijevim imenom, se smatra že skoraj za nedolžen manever v primeri z raznimi »potezami, ki se jih mora imenovati naravnost lopovščine. Ali neka stvar je taka, da moramo interpelirati njega velemožnost, svetlega župana samega. Sledeče:. Vi, gosprd župan, ste tudi vrhovni šef mestnih uslužbencev in delavcev. Ali Vam je, gospod župan znano, da se je mestnim delavcem v ponedeljek vzelo glasovnice, da se jih je v torek zjutraj zbralo ter vročilo jim glasovnice, na katerih je bilo pritisnjeno ime liberalnega kandidata Ivana Hribarja, da se jim je zabičalo, da morajo oddati take glasovnice in da se jih je večinoma takoj z vozom odpeljalo k vo-litvi, tako da so morali voliti Ivana Hribarja, ako niso hoteli razodeli svoje lastno prepričanje, kar se jim je moralo zdi ti nevarno izza te procedure? Ako Vam to ni znano: Ali nameravate preiskati to omejevanje osebne svobode, ki zelo diši po zlorabi uradne oblasti ter skrbeti zato, da bodo krivci brezobzirno izročeni najstrožji kazni? Ali nameravate sploh svojim organom energično prepovedati vsak pritisk in vsako protizakonito uplivanje na volilce, bodisi na sebi podložne, od magistrata v kateremkoli oziru odvisne in na volilce sploh? Ali hočete to storiti na tak način, da bodo Vaši organi razumeli resnost Vaše prepovedi? Ali nameravate tudi javnosti povedati, da storite to? — Naravno je, da se zdi marsikomu čudno, da Vi, sicer vedno dobro informirani župan ne veste, da se gode take reči. Morda razumete, velemožni gospod župan, da ste, čeravno to ne stoji v nobenem paragrafu, dolžan, dati pojasnila v teh rečeh. Pričakujemo, da storite to. Dali smo Vam mir, ko so mnogi Vaši agitatorji imperti-nentno sleparili pri občinskih volitvah. Sedaj pa je čas, da izpregovorite. Vaši ljudje mislijo, da se Vam prikupijo s tako nasilnostjo; ako bi molčali, bi pač potrdili to mnenje. Uzorno uradovanje je bilo na magistratu ljubljanskem v volilnih rečeh. Danes, dne 16. maja, dva dni po volitvi, je dobil eden naših sodrugov 14 reklamacijskih rešitev. Tako reklamantje na dan volitve še niso vedeli, ali se njih reklamaciji ugodilo ali ne, ali imajo volilno pravico, ali je nimajo. Nekatere teh rešitev so še tako pomanjkljive, da se iz njih sploh ne razvidi, ali se je reklamaciji ugodilo ali ne, obe tiskani besedi »ugodila (zavrnila)* stojita ne rešitvi, ne da bi bila ena ali druga prečrtana, čudimo se, zakaj ne položi slavni magistrat takih aktov kar na led do — prihodnjih volitev. Pogum liberalnega uradnika. Uradnik m e-s t n e hranilnice g. Anton Trstenjak, je, mož drzen in smel, junak sedanjega časa, da mu ga ni para. Zadnjič je z odprto glasovnico volil svojega faktičnega šefa Iv. Hribarja; to je njegova pravica. Neizrečeno smešnega pa se dela mož, če to razglaša naokrog kot posebno junaštvo, ker zares nič lažjega ni pri volitvah kot glasovati javno za svojega šefa; in tudi nič neokusnejšega. Če je g. Trstenjak hotel preskusiti svoj pogum pa naj bi bil volil na odprti glasovnici Kristana. — Ne omenjali bi tega, pa mogoče možu pomagamo, če Hribar še ni izvedal za junaški čin zvestega oprode. Litijski antiklerikalizem. V Litiji živi poseben tipus ljudi, ki so jih drugi krstili za liberalce. Ti liberalci so priredili 14. maja protiklerikalno manifestacijo, ki je izglodala takole; Mnogo jih je obsedelo doma, mnogo jih je šlo volit Povšeta. — Z velikodušnostjo se najin glje užene sovražnika, to imajo prav. Nam tudi ni do liberalnih glasov, to je tudi res: Cankarje tudi brez njih prav lepo shajal. Da se z množitvijo Povšetovih glasov najzanesljivejše ubija klerikalizem, to je pa pretkana in premetena taktika litijskih liberalcev, za katero te politične modrijane lahko zavieamo. In mi jih zavidamo 1 Izid volitev. Glavne volitve pomenjajo absoluten poraz nacionalizma in sijajen vzrast socializma. Na bojnem polju so ostale meščanske stranke, brez sleherne organizacije, dočim so za enkrat klerikalne stranke v glavnem ohranile svoje posestno stanje. Na Slovenskem si je priborila največ mandatov klerikalna stranka, kateri pa so ti mandati po večini že prej pripadali. Liberalna stranka je otela le dva mandata na Štajerskem, v Trbovljah, v Ljubljani in na Krasu stoji s klerikalci v ožjih volitvah. V ožjih volitvah stoji tudi slovenski klerikalec Ellersdorfer z nemškim nacionalcem v nemškem okraju velikovškem, dalje hrvaški nacionalist Laginja v dveh italijanskih okrajih z itali-anskima liberalcema. Velikanski poraz je doživel italijanski liberalizem. V prvem naskoku si je osvojil Pittoni 1. okraj, dočim so socialisti v ostalih tržaških mestnih okrajih v ožji volitvi. Liberalci so z ozirom na brezuspešnost tega boja sklenili, da se volitev sploh ne udeleže. V Istri so liberalci v dveh okrajih v ožji volitvi s slovenskim nacionalcem, v enem z italijanskim kršč. socialcem. Med N e m c i so si socialisti priborili sijajne vspehe; prejeli so vsega vkupaj 34 mandatov. Na Dunaju osem; osemnajst so jih osvojili krščanski socialci in eden je odpadel na liberalce. Številno razmerje na Dunaju med soialnimi demokrati in krščanskimi socialisti znaša 124.508 proti 157.321. Socialni demokratje so zmagali tudi v 4 nižje-av-strijskih mestnih okrojih; kmečke okraje so zavzeli vseskoz krščanski socialisti. V ostalih alpskih de-želoh so strahovito nazadovali nemški nacionalci. Lepe vspehe so dosegli socialni demokratje zlasti na Štajerskem, kjer so si osvojili 5 mandatov in Koroškem, kjer so priborili en mandat. Na Solno-graškem, Tirolskem in Vorarlberškem, ki so glavna domena klerikalizma so si socialni demokratje iz-vojevali nekaj ožjih volitev, sicer pa dosegli zadovoljive manjšine. Najsijajnejše je izpadla secialno-demokratična zmaga med Čehi, ki so si priborili 23 mandatov. Značilen je popolni poraz Mladočehov in pa šibki Tspehi agrarcev, ki so podlegali tudi v malo in-dustrijalnih okrajih socialni demokraciji. Iz stranke. Kovinarji, v nedeljo vsi k Štajercu, kjer se vrši v salonu sestanek. Shodi. Sovodnje pri Gorici. Na praznik, dne 9. maja je bil tukaj volilni shod na dvorišču g. Fr. De-velka, katerega se je udeležilo nad 120 volilcev. Shod je otvoril sodrug P e t e j a n. Govoril je sodrug Leban o potrebi delavskih zastopnikov v državnem zboru. Nasprotnih govornikov ni bilo. Kandidaturi sodruga M i 1 o s t a je shod soglasno pritrdil. Izkaz prostovoljnih darov. Volilnemu skladu ljubljanske okrajne organisacije so prispevali: Železničarji, zbrani pri »Vinski trti» v Spodnji Šiški 6 K 80 vin.; mizarji tvrdke Binder 8 K 40 vin.; mizarji tvrdke Petrin 1 K; mizarji stavbinske družbe & K; Buda 8 K; Noč 80 vin.; Skacedonik 60 vin.; Bartl 80 vin. Skupaj 19 K 90 vin. Kot strankin davek so prispevali: Organizovani železničarji v Ljubljani 35 K 30 vin. SODRUGI! Organizirajte se! J&j [na mjfmjm,mzk! a Qa Mm lwcr dihali lic. Jn ta mn h zate do6c6. Pristna samo v Izvirnih aavojlh a imenom Kathreiner. Nihče na) bi ne pil močno razburjajoče zr-nate kave nemeEanel Otroke bi bilo samo fe navajati Kathrelnerjeva kave © Kathrelnerjeva Knelppova ■ladna kava sama se le obnesla za najokusnejSo primes, ki lahko prebavna, m .. ... redilna in \ ^ krvotvorna X. > speti zdravje. Pravkar je izšla brošura: Spolne bolezni Ljudstvu v pouk in svarilo napisal dr. I. Demšar špecijalist za kožne bolezni. Cena 45 vin., za 10 iztisov 4 K franko. Pošilja se samo, ako se z naročilom obenem vpošlje dotični znesek. Izšla je v založbi časopisa »Naprej* v Idriji I. knjiga katero je spisal bivši katoliški kapelan H. Kirchsteiger. — Cena I. knjigi, obsegajoči 312 strani, znaša 2 K 60 Vin. Vsakemu prijatelju dobrega in poučnega branja knjigo »Pod spovednim pečatom* prav toplo priporočamo. — Dobi se v Ljubljani v knjigarni L. Schwentner; v Gorici v knjigarni A. Gabršček ter v Idriji pri upravi Usta »Naprej*. 2 alt 3 izurjene mizarsK< pomočnice sprejme takoj v delo Franc Wagner mizarski mojster ji .14 „Zt»deči Prapor" BiS v Ljubljani v tobnkarnah: Blaž, Dunajska crstji; Franzot, drž. kolodvor, Spod. Siska; Kušer, Sv. Petjra cesta; Picliler, Kongresni trg št. 3; Sva tek, Glavni trg; Šešark, Šelcnburgove ulice; Velki..vrb, §v. Jakobu.,!:g; Kleinstcin, Jurčičev trg; Dolenc, Kolodvorske ulice, številka 27; Sušnik, Rimska cesta 24; Ušcničnik, Židovske ulice 1. — Krarej s Karol Florian, kn.i g rna. •— Jesenice s Jakce Mesar štev. 101. — Vrskt Lavrenčič, Piam Ctesema. — Trst Rojana: Močnik, tobaksrna — Gorica e Krebelj Peter, Kapucinske ulice štev. 1. Schrvarz, Šolske ulice. — Reba I Ri-cardo Čara era, Corso 16.' Zahtevajte po vseh gos ilnah, kavarnah ii brivnicah OST SIINK =r^cg== Na.ro čni n a: ========= Za ccb' L to‘K 8, za po',n lota Iv 150, za CtUL leta 80 1), posamezne številke 50 li. == Uredništva la upravnico v Ljubljani. ===== V založbi „Naših Zapisnikov" se še dobe: 8. številka tretjega, 1 trnka; Nekaj kulturnih zavodov slovenskih, po 24 vin. 10. in li.*Številka tretjega letnika: Prešernov spomenik, obsezajoh 48 strani, z lepim ovitkom; za naročnike po 50 vin., sicer franko 80 vin. Drama Prešernovega duševnega življenja, predavanje g. dr. Ivana Prijatelja ob odkritju Prešernovega spamrnika v Ljubljani, po 40 vin. pri upravništvu »Naših' Zapiskov* v Ljubljani. I. S. Machar: Magdalena, povest v verzih; posloveni! A. Dernicta, pa 2 K. Abdilus: Občina in socializem, 70 vin. P. Mihalek: Iz nižin življenja, 1 K. Za agitacijo pripravne so brošurice: Frogram socialne demokracije, po 4 vin., po pošti 8 vin. Zvišanje dtihovrkih plač, po 10 vin., po • pošti 14 vin. Ako se jih naroči več, se dovoljuje popust po dogovoru. Organi a ACij®'; sodrngi, pozor! Povodom vršečih se državnozborskih valitev je v proslavo splošne iu enake volilna pravice izvrševalni odbor založil krasne umetniške razglednice v barvotisku predstavljajoče simiol bližajoče se delavske pomladi. Cona 50 izvodom S K 25 v Posamezni komadi po 3 vin. Naroča se jih pri upravništvu ,.Rdečega Prapora" proti plačilu, oz. peštn. povzetju. Sodrugi, sezite pridno po teli razglednicah! f/\>tni/ti i* v/AniofiA-o jtčateri kalijo dobro, po ceni in. ramesljivo-potovali rta/se obrnejo cSimon™z/Cm etetea v £/ubt/ani iftčtodvorske ulice20. 'S&a/tcvrsfnaiPc/asmla c j/o sc brezplačno. Dolžnost vsakogar, ki se zanima za politično življenje, je, da se seznani s težnjami in zahtevami socialne demokracije. Cena brošuri, ki obsega tudi narodnostni program avstrijske socialne demokracije rrr^r; 4 v, po pošti 8 v. Naroča sc jc pri upravništvu FEAPOISA1*. "'dsbcT 'vif fes) *Klf je najradikalnejše slovensko glasilo, nujno potrebno vsakemu volilcu in vsakemur, ki hoče biti objektivno informiran o do- —— mači in splošni politiki. PRUPOR" Je najmodernejši slovenski „liUtibl * **“'1- list, ki ne bi smel manjkati v nobenem bralnem društvu ali čitalnici •-------— ter napredni hiši. Tobačni delavec1 ki izhaja vsak prvi torek v mesecu ter stane za celo leto 1 £ 20 vin. Naroča se pri upravništvu »Tobačnega d e 1 a v c a“, DnnaJ V/12, Scbmalzhof gasse 17. V 5 VwKa pooarsuba is sonatisek jt kazein. Edino pravi jc Tliierryev balzam ^ ■ I® * zeleno znamko učne. — 12 realih ali 6 dvojnih steklenic ali E-u 1 ve-lika speciaJra steklenica s patentnim zaklepom 5 K. {F* ff • 4 62-40 j |j Tžičrrmo cectiloiiliBO mazilo proti vsem, že tako starim ranam, 'jku*tem2-■ vnetjem, poškoiR ani itd,, 2 lončka f. v R 3-60. Razpošilja se le proti po-, J j »., • 'vzetju ali za poslani denar. Te dve domači zdravi!! uta povsod zuani in šo od nekdaj sloveči. 5 o .V / ' ' ‘ ■ ■ * ■ • • Naročila se naj naslovljajo na: trma Iv. Fr. Lampret Eraaj :: Gorenjsko :: Eranj um se priiioroča p. n. občinstvu v vsako- rstno izvrševanje tiska od navadne do najmodernejše oblike. Ker je bogato izaložeiia z modernimi črkami in okraski ter opremljena z najnuvejžimi shoji ia električnim obratom, lahko izvršuje n.yvečja dela v