NOVICE V SLIKAH
PPICOGA »DOMOCJUBA« IN »SCOUENSKEGA GOSPODARJA«
I_______________________1____..._-_- ____________________l____fc— I	I »M.......... . .	-...... ..........................J
OKTOBER IN NOVEMBER * 1928 * LETNIK III. * ŠT. 10. IN 11.
Ustanovitelju „Domoljuba"
miloslljiuemu gospodu prošlu
Andreju Kalanu
ob njegovi sedemdesetletnici pozdrav in zahvalo!
29. okl. t.mo obhajali Slovenci desetletnico, odkar smo po dolgih stoletjih zapustili habsburško Avstrijo ter osnovali najprej skupno z vsemi Hrvati in Srbi v bivši monarhiji lastno državo, ki se je nato 1. doc. združila s Srbijo in Črno goro v državo Srbov llrvalov in Slovencev. — Dne 29. oktobra 1918 so tisoči in tisoči Slovencev na Kongresnem trgu v Ljubljani slovesno obljubili zvestobo novi državi, 31. oktobra pa je bila sestavljena prva slovenska narodna vlada, kateri je zadnji deželni predsednik vojvodine Kranjske grof Attems izročil vse posle.
Josip Pogačnik, predsednik prve slovenske narodne vlade.
Predsednik narodne vlade je bil vite/. Josip Pogačnik, ki jo imel okrog sebe še 12 poverjenikov, izmed katerih jih je šest pripadalo Slov. ljudski stranki.
Bili so ti dnevi najodločilnejši v zgodovini slovenskega naroda, odkar se je priselil v te kraje. Zakaj Nemci so imeli trden namen po dobljeni zmagi si priboriti pol do Jadranskega morja preko trupla slovenskega naroda. Po avstrijski zmagi bi se vsem Slovencem od strani Nemcev godilo lako, kot se danes godi ubogim goriškim Slovencem od strani Italijanov: ne samo
Svečana proglasitev slovenskega narodnega osvobojenja 29. oktobra 1918 na Kongresnem Irgu v Ljubljani, kjer so se zbrale ogromne množice ljudstva.
Dr. Karel Vcrstovšeli, Dr. Anion ISreeelj, poverjenik za prosveto poverjenik za zdravstvo v prvi slovenski nerodni vladi v Ljubljani.
da bi nas ubijali narodno, temveč ludi gospodarsko bi nas mučili lako, da bi bili prisiljeni zapustili rodno zemljo, na naše mesto pa bi se naselile nemške družine. Zmaga anlante pa je prekrižala nemške račune in Slovenci smo ostali gospodarji no svoji lastni zemlji, kjer se lahko svobodno razvijamo.
v Jugoslovanski tiskarni, prva slovenska narodna vlada
Znamenita posvetovalnica kjer je bila 29. oklobra 1918 sestavljena
poverjenik za nolranje zadeve v prvi slovenski narodni vladi.
Dr. Lovro Pogačnik, poverjenik za narodno obrambo.
Poverjenik z« kmetijstvo je bil proSI	/"*• Vladimir Remec.
Andr. Kalan (glej prvo stran).	poverjenik za Javna dela In obrt.
Po //a.sV domovini /// tii/nu
Naši fantje in možje so v zadnjih letih šli kruha iskal /iasli nn Nizozemsko, majhno, toda zelo razvilo in bogato državo na severu med Nemčijo in Francijo. Naša slika nam kaže naše izseljence v meslu Maastricht. So to: Franc Judež, Ivan Srpčič, Alojz Drobnič iz Cer-kelj ob Krki, Martin Rukič iz Kostanje-vice, Franc Oričar iz Krške vasi, Franc Potari iz Malenc, Franc Zupančič iz Bušeče vasi, Anton Kalan in Franc Hribar iz Priip.
Maaslrichl je mesto, ki je veliko približno kol Ljubljana, ima zlasti tovarne za stekleno in lončeno blago, v okolici pa so veliki kopi za kredo
Naši rojaki delajo v najrazličnejših podjetjih in nekateri prav dobro zaslužijo. Žal pa je tudi na Nizozemskem.dobro delo že težko dobili, zlasti tujcu.
Mali harmonikar,
Id je petletni Tonček Rakar iz Oradca pri Liliji, ki je na tekmi slovenskih harmonikarjev v Ljubljani ob priliki jesenskega velesejma dne 9. septembra dobil 15. priznanje. V spomin na to mu Je velesejemski urad i/.posloval od Ivrdke Lubas prvovrstno nalašč zanj izdelano harmoniko, s katero ga vidimo na sliki.
Tudi nasprotniki priznavajo, da sla slovenski oblastni skupščini oz. slovenska oblastna odbora najpridnejša in med_ vsemi v državi najbolj delavna. Človek se mora čudili nad izvršenim delom, če posluša poročila obeh oblastnih predsednikov v jesenskem zasedanju oblastnih skupščin. Dasi sla obe oblastni skupščini dobesedno iz nič morali začeti svoje delo, se je vendar toliko storilo, da Imaš vtis: stari kranjski deželni zbor je zopet vslal v dveh — v Ljubljani In Mariboru. Tu imaš predvsem kmetijstvo: na vse strani se je pospeševala uredllev hlevov, zidanje gnoj-ničnih jam, živinoreja se je pospeševala
98 letni Rok Svetina it Šmartna pri Slovenjgradcu.
Gostilničarka Veronika Kapš,
i/. Uršnih sel pri Novem meslu. Njena odlična posebnost je, da še nikdar v svojem življenju ni poku-sila alkoholne pijače, dasi ima vsak dan opraviti z njo. Zalo zasluži, da JI na tem meslu postavimo skromen spomenik.
s številnimi premovanji, vinogradništvo, sadjarstvo, čebelarstvo, kmetijsko šolstvo M. d.: vse se |e začelo polagoma urejali pod vodstvom in s podporo oblastnih odborov. Veliko se je storilo za socialno skrbstvo. Zlasti pa se pozna delo slovenskih samouprav pri cestah in mostovih: prav do lanskega leta je bilo vse do-malega razrahljano. Danes pa se že povsod pozna odločna roka oblastnih odborov: ceste in mostovi se popravljajo, gradijo se nove cesto, poslavljajo novi mostovi. Deset let lake delavnosti, pa nas bodo zavidali vsi naši južni sosedje za naše napredne naprave. Oblastnima odboroma pa moramo biti hvaležni za njih vzorno gospodarstvo.
Temeljni kamen za novo cesto Zibika—Bcla. Blagoslovil ga je župnik Jelšnih i/. Zlbike v navzoč-nosil zastopnikov mariborskega oblastnega odboru, ki ceslo gradi.
Most čez Dravo v Dravogradu.
Mosl popravlja oblastni odbor v Mariboru.
Najmanjša Dolenjca
sta brez dvome 20 letni Ivan Kriscli in 16 letna Ma rija Krlsch iz Mlake pri Kočevski Reki.
Slovenski očetje in materel Ali se zavedale, da bodo vaši otroci laki, kakršne knjige in časopisi so bodo brali v hiši? Tam, kjer se bero časopisi, ki udrihajo po škofih, duhovnikih, cerkvi, tam postanejo otroci versko mlačni in brezbrižni. Tam, kjer sc bero nespodobne knjige, otroci nravno propadejo. Tam pa, kjer se v hiši ne bere nič, otroci začno zahajati v slabo druščino In gostilno. — Zato v hišo dobro knjigo, dober časopis.
Spomenik v vojni padlim v Zagorju ob Savi.
Po naši domovini in tujini
Naši lanije in inožje so v zadnjih letih šli kruha iskal /lasti na Nizozemsko, majhno, loda zelo razvilo in bogato državo na severu med Nemčijo in Francijo. Naša slika nam kaže naše izseljence v mestu Maastricht. So to : Franc Judež. Ivan Srpčic, Alojz Drobnič iz Cer-kelj ob Krki. Martin Rukič iz Kostanjevice. Franc Gričar iz Krške vasi, Franc Polari iz Malenc, Franc Zupančič iz Bušeče vasi, Anton Kalan in Franc Hribar iz Prilp.
Maaslrichl je mesto. ki je veliko približno kol Ljubljana, ima zlasti tovarne za stekleno in lončeno blago, v okolici pa so veliki kopi za kredo
Naši rojaki delajo v najrazličnejših podjetjih in nekateri prav dobro zaslužijo. Zal pa je tudi na Nizozemskem dobro delo že ležko dobili, zlasti lujcu.
Mali harmonikar.
to je petletni Tonček Rakar iz Gradca pri Liliji, ki je na tekmi slovenskih harmonikarjev v Ljubljani ob priliki jesenskega velesejma dne septembra dobil 15. priznanje. V spomin na lo mu je velesejemski urad i/posloval od Ivrdke Lubas prvovrstno nalašč zanj izdelano harmoniko, s kalero ga vidimo na sliki.
Tudi nasprotniki priznavajo, da sla slovenski ohlaslni skupščini oz. slovenska oblastna odbora najpridnejša in med_ vsemi v državi najbolj delavna. Človek se mora čuditi nad izvršenim delom, če posluša poročila obeh oblastnih predsednikov v jesenskem zasedanju oblastnih skupščin. Dasi sla obe oblastni skupščini dobesedno iz nič morali začeti svoje delo, se je vendar toliko storilo, da imaš vtis: stari kranjski deželni zbor je zopel vstal v dveh — v Ljubljani in Mariboru. Tu imaš predvsem kme-lijslvo: na vse slrani se je pospeševala uredilev hlevov, zidanje gnoj-ničnih jam, živinorejo se je pospeševala
98 letni Rok Svetina it Šmarlna pri Slovenjgradcu.
Gostilničarka Veronika Kapi,
iz Uršnih sel pri Novem mestu. Njena odlična posebnost je, da še nikdar v svojem življenju ni poku-sila alkoholne pijače, dasi ima vsak dan opraviti z njo. Zato zasluži, da jI na lem mestu postavimo skromen spomenik.
Najmanjša Dolenjca
sla brez dvoma 20 lelnl Ivan Krisch In 16 letna Morija Krisch I/. Mlake pri Kočevski Reki.
Slovenski očetje in matere I Ali se zavedate, do bodo vaši otroci loki, kakršne knjige in časopisi so bodo brali v hiši? Tam, kjer se bero časopisi, ki udrihajo po škofih, duhovnikih, cerkvi, tam postanejo otroci versko mlačni in brezbrižni. Tam, kjer sc bero nespodobne knjige, olroci nravno propodejo. Tam pa, kjer se v hiši ne bere nič, olroci začno zahajali v slabo druščino In gostilno. — Zalo v hišo dobro knjigo, dober časopis.
Temeljni kamen za novo cesto Zibika—Belo.
Blagoslovil go Je župnik Jolsnih i/. Zlbike v navzočnosti zastopnikov mariborskega oblastnega odbora, k! cesto gradi.
s številnimi premovonji, vinogradništvo, sadjarstvo, čebelarstvo, kmetijsko šolstvo f: t, d,: vse sc je začelo polagoma urejali pod vodstvom in s podporo oblastnih odborov. Veliko se je storilo za socialno skrbstvo. Zlasli pa sc pozno delo slovenskih samouprav pri cestah in mostovih: prav do lanskega leta je bilo vse <io-malega razrahljano. Donos pa se že povsod pozna odločno roko oblastnih odborov: ceste in mostovi se popravljajo, gradijo se nove ceste, poslavljajo novi mostovi. Deset let toke delavnosti, pa nos bodo zavidali vsi noši južni sosedje za naše napredne naprave. Oblastnima odboroma pa moramo bili hvaležni zo njih vzorno gospodarstvo.
Most če: Dravo v Dravogradu.
Most popravlja oblast, ni odbor v Mariboru.
Spomenik v vojni padlim v Zagorju ob Savi.
jospoc/arsL\ moč Slovenije
Telicc s I. darilom.
Dve kravi s I. darilom.
šolati, kako skrbeti za zdrav razvoj in napredek živine: tu pridejo v poštev zlasti: dobri hlevi, umna prehrana, pašniki, planine. V tem oziru se bo moral naš kmet še marsikaj novega naučiti. Zakaj tudi tu velja staro pravilo, da je nevednost najdražja stvar na svetu. V tem oziru so razni živinorejski tečaji, predavanja in tudi knjige za krnele neprecenljive vrednosti. Da se pasma, kakršna je za gotove pokrajine v Sloveniji bolj primerna, čim bolj izpopolni in težke napake čim bolj odstranijo, so velikega pomena živinske razstave in premovanja. Na razstavah kmetje vidijo, kaj je dobra živina, pa tudi, kaj je slaba. Dobri rejci dobe nagrado in to je pobuda za druge, da tudi svojo živino skušajo povzdigniti. V najožjem stiku z umno živinorejo je seveda dobro organizirano mlekarstvo, ki bas tvori bistven dohodek pri živini.
Bik s I. darilom (400 Din) in diplomo.
(Last A. Pišek.)
Biki z 11. darilom.
Z živinorejske razstave u Šmarju pri Jelšah j2. septembra 1928.
Razstavo je priredil okrajni zastop s pomočjo oblastnega odbora.
Slovenski kmet v pridelovanju žita ne bo mogel tekmo-vuti z Vojvodino in Slavonijo. Naša zemlja je presiromašna. Veliko bodočnost pa ima slovenski kmet v živinoreji — seveda le, če bo za svojo živino tako skrbel, kakor umno živinorejstvo to zahteva. Tu pride v prvi vrsti v poštev najskrbnejši izbor pasme. Če kje. velja tu načelo: živi in ostane in rodi naj le to, kar je najboljše — kar je slabotnega, nima pravice do potomstva. Zalo je treba pri kravah in pri bikih najskrbneje gledali na najboljše. Seveda to ne bo šlo na eni strani brez krepkega sodelovanja oblasti in na drugi strani brez delavnih živinorejskih organizacij. Dalje se mora kmet dobro iz-
R
o svetu sem in t/a
Volilna agitacija o Ameriki.
Ko je lansko leto prvič aeroplan, ki ga je vodil Lind-bergh, srečno prc-plul atlantsko morje, tedaj je ves svet občudoval veliko korajžo mladega pilota, loda praktične vrednosti to ni imelo: za zračne viharje na dolgi poti nad morjem je navadno letalo preslabotna stvarca. Majhna napaka v motorju in letalo zleti v morje. Letos pa je letel v Ameriko „Grof Zep-pelin1^ Tako se imenujejo ogromni, z lahkim plinom napolnjeni baloni, ki jih ženejo motorji. Njihova vrednost Je ta, da lahko kljubujejo viharjem, ker so težki, in da v slučaju napake morejo v zraku obstati za toliko časa, da se napaka popravi.
Posrečena pol „Grofa Zeppelina" v Ameriko je dokazala, da se bo mogel otvoriti redni potniški promet čez morje po zračni poli.
Stroj za kopanje krompirja.
Fantovska igra na Tirolskem.
„ Grof Zep p din"
nad Berlinom.
V Ameriki so se vršile volitve za predsednika Združenih držav. Šlo je med „ mokrim" Smithom in „suhim"Huverjem. Agitacija je lam čisto amerikanska: avtomobil, na njem majhna oddajna radijska postaja, pred katero govori agitator. Cu-jejo ga tisti, ki so okrog avtomobila, naravnost, drugi po potom radija. Seveda take volitve tudi primerno stanejo.
Tirolski fantje se prav tako radi spravijo v druščino, kjer imajo svojo zabavo, kot naši Slovenci. Ena izmed teh je, da dva fanta skušata svojo mo5. s tem, kateri bo drugega s sredincem svoje roke potegnil čez mizo. No, igra ni baš najbolj nežna, a kljub temu zelo priljubljena ter za gledalce silno napeta. Da se fantje konccr" koncev tudi malo stepo, Je razumljivo.
pravili tudi ograjo. Nato šele so začeli razdirali slari železni most, ki je sedaj tako-rekoč slal na novem in je bilo razdiranje lahko In brez nevarnosti.
Most stane okrog 116.000 zlatih kron, dočim je bil v avstrijskih časih proračunan na 130—150.000 zlatih kron. Most je izvršila trdka „Slo-grad" ter Je bil 31. oktobra otvorjen. Preizkušnjo obtežbe je most prestal zelo dobro.
Olvoritev se je zvršila zelo slovesno Čez most je bila napeljana vrvica z nebroj zastavicami. Po primernih govorih je določeni govornik s škarjami prerezal vrvico in proglasil mosl za otvorjen, na kar se je cesta odprla prometu. Z novim mostom bo ena najžlvahnejših cest v Sloveniji zopet oživela. Saj srečaš včasih ob ponedeljkih tekom eno ure pešhoje do 200 vozov.
Gorenjska reka Kokra teče v svojem dolnjem teku v 30 m globoki zarezi z navpičnimi stenami. Pri Kranju je vodil čez njo železen most, ki je tehtal 34.00 kg. Ker je bil star In razrahljan, je bilo ireba novega. Letos je bil dovrien. ZaJemlJIva pa je graditev tako visokega mostu. Ker je globoke dolina skoro nedostopna, se je morala graditev vršiti s starega mostu od vrha navzdol. Ker pa je moral pri tem stari mosl napravili mesto novemu, so starega s pomočjo amerlkanskih dvigal dvignili za 6 m in še s tem, da so ga podlegali s tramovi. (Olej prvo sliko). Nalo so začeli s starege mostu dol spuščati ves potrebni material, zlasti les za ogrodje novega betonskega mostu. Napravili so najprej močne opore, na katerih so potem zgradili lesen obok. Ta obok so prepregll z gostim železjem in vse skupaj zalili z dobrim betonom. Ko je bil lok zalit, so ultli še betonsko ploščo preko mostu ter naposled na'