NOVICE V SLIKAH PPICOGA »DOMOCJUBA« IN »SCOUENSKEGA GOSPODARJA« I_______________________1____..._-_- ____________________l____fc— I I »M.......... . . -...... ..........................J OKTOBER IN NOVEMBER * 1928 * LETNIK III. * ŠT. 10. IN 11. Ustanovitelju „Domoljuba" miloslljiuemu gospodu prošlu Andreju Kalanu ob njegovi sedemdesetletnici pozdrav in zahvalo! 29. okl. t.mo obhajali Slovenci desetletnico, odkar smo po dolgih stoletjih zapustili habsburško Avstrijo ter osnovali najprej skupno z vsemi Hrvati in Srbi v bivši monarhiji lastno državo, ki se je nato 1. doc. združila s Srbijo in Črno goro v državo Srbov llrvalov in Slovencev. — Dne 29. oktobra 1918 so tisoči in tisoči Slovencev na Kongresnem trgu v Ljubljani slovesno obljubili zvestobo novi državi, 31. oktobra pa je bila sestavljena prva slovenska narodna vlada, kateri je zadnji deželni predsednik vojvodine Kranjske grof Attems izročil vse posle. Josip Pogačnik, predsednik prve slovenske narodne vlade. Predsednik narodne vlade je bil vite/. Josip Pogačnik, ki jo imel okrog sebe še 12 poverjenikov, izmed katerih jih je šest pripadalo Slov. ljudski stranki. Bili so ti dnevi najodločilnejši v zgodovini slovenskega naroda, odkar se je priselil v te kraje. Zakaj Nemci so imeli trden namen po dobljeni zmagi si priboriti pol do Jadranskega morja preko trupla slovenskega naroda. Po avstrijski zmagi bi se vsem Slovencem od strani Nemcev godilo lako, kot se danes godi ubogim goriškim Slovencem od strani Italijanov: ne samo Svečana proglasitev slovenskega narodnega osvobojenja 29. oktobra 1918 na Kongresnem Irgu v Ljubljani, kjer so se zbrale ogromne množice ljudstva. Dr. Karel Vcrstovšeli, Dr. Anion ISreeelj, poverjenik za prosveto poverjenik za zdravstvo v prvi slovenski nerodni vladi v Ljubljani. da bi nas ubijali narodno, temveč ludi gospodarsko bi nas mučili lako, da bi bili prisiljeni zapustili rodno zemljo, na naše mesto pa bi se naselile nemške družine. Zmaga anlante pa je prekrižala nemške račune in Slovenci smo ostali gospodarji no svoji lastni zemlji, kjer se lahko svobodno razvijamo. v Jugoslovanski tiskarni, prva slovenska narodna vlada Znamenita posvetovalnica kjer je bila 29. oklobra 1918 sestavljena poverjenik za nolranje zadeve v prvi slovenski narodni vladi. Dr. Lovro Pogačnik, poverjenik za narodno obrambo. Poverjenik z« kmetijstvo je bil proSI /"*• Vladimir Remec. Andr. Kalan (glej prvo stran). poverjenik za Javna dela In obrt. Po //a.sV domovini /// tii/nu Naši fantje in možje so v zadnjih letih šli kruha iskal /iasli nn Nizozemsko, majhno, toda zelo razvilo in bogato državo na severu med Nemčijo in Francijo. Naša slika nam kaže naše izseljence v meslu Maastricht. So to: Franc Judež, Ivan Srpčič, Alojz Drobnič iz Cer-kelj ob Krki, Martin Rukič iz Kostanje-vice, Franc Oričar iz Krške vasi, Franc Potari iz Malenc, Franc Zupančič iz Bušeče vasi, Anton Kalan in Franc Hribar iz Priip. Maaslrichl je mesto, ki je veliko približno kol Ljubljana, ima zlasti tovarne za stekleno in lončeno blago, v okolici pa so veliki kopi za kredo Naši rojaki delajo v najrazličnejših podjetjih in nekateri prav dobro zaslužijo. Žal pa je tudi na Nizozemskem.dobro delo že težko dobili, zlasti tujcu. Mali harmonikar, Id je petletni Tonček Rakar iz Oradca pri Liliji, ki je na tekmi slovenskih harmonikarjev v Ljubljani ob priliki jesenskega velesejma dne 9. septembra dobil 15. priznanje. V spomin na to mu Je velesejemski urad i/.posloval od Ivrdke Lubas prvovrstno nalašč zanj izdelano harmoniko, s katero ga vidimo na sliki. Tudi nasprotniki priznavajo, da sla slovenski oblastni skupščini oz. slovenska oblastna odbora najpridnejša in med_ vsemi v državi najbolj delavna. Človek se mora čudili nad izvršenim delom, če posluša poročila obeh oblastnih predsednikov v jesenskem zasedanju oblastnih skupščin. Dasi sla obe oblastni skupščini dobesedno iz nič morali začeti svoje delo, se je vendar toliko storilo, da Imaš vtis: stari kranjski deželni zbor je zopet vslal v dveh — v Ljubljani In Mariboru. Tu imaš predvsem kmetijstvo: na vse strani se je pospeševala uredllev hlevov, zidanje gnoj-ničnih jam, živinoreja se je pospeševala 98 letni Rok Svetina it Šmartna pri Slovenjgradcu. Gostilničarka Veronika Kapš, i/. Uršnih sel pri Novem meslu. Njena odlična posebnost je, da še nikdar v svojem življenju ni poku-sila alkoholne pijače, dasi ima vsak dan opraviti z njo. Zalo zasluži, da JI na tem meslu postavimo skromen spomenik. s številnimi premovanji, vinogradništvo, sadjarstvo, čebelarstvo, kmetijsko šolstvo M. d.: vse se |e začelo polagoma urejali pod vodstvom in s podporo oblastnih odborov. Veliko se je storilo za socialno skrbstvo. Zlasti pa se pozna delo slovenskih samouprav pri cestah in mostovih: prav do lanskega leta je bilo vse do-malega razrahljano. Danes pa se že povsod pozna odločna roka oblastnih odborov: ceste in mostovi se popravljajo, gradijo se nove cesto, poslavljajo novi mostovi. Deset let lake delavnosti, pa nas bodo zavidali vsi naši južni sosedje za naše napredne naprave. Oblastnima odboroma pa moramo biti hvaležni za njih vzorno gospodarstvo. Temeljni kamen za novo cesto Zibika—Bcla. Blagoslovil ga je župnik Jelšnih i/. Zlbike v navzoč-nosil zastopnikov mariborskega oblastnega odboru, ki ceslo gradi. Most čez Dravo v Dravogradu. Mosl popravlja oblastni odbor v Mariboru. Najmanjša Dolenjca sta brez dvome 20 letni Ivan Kriscli in 16 letna Ma rija Krlsch iz Mlake pri Kočevski Reki. Slovenski očetje in materel Ali se zavedale, da bodo vaši otroci laki, kakršne knjige in časopisi so bodo brali v hiši? Tam, kjer se bero časopisi, ki udrihajo po škofih, duhovnikih, cerkvi, tam postanejo otroci versko mlačni in brezbrižni. Tam, kjer sc bero nespodobne knjige, otroci nravno propadejo. Tam pa, kjer se v hiši ne bere nič, otroci začno zahajati v slabo druščino In gostilno. — Zato v hišo dobro knjigo, dober časopis. Spomenik v vojni padlim v Zagorju ob Savi. Po naši domovini in tujini Naši lanije in inožje so v zadnjih letih šli kruha iskal /lasti na Nizozemsko, majhno, loda zelo razvilo in bogato državo na severu med Nemčijo in Francijo. Naša slika nam kaže naše izseljence v mestu Maastricht. So to : Franc Judež. Ivan Srpčic, Alojz Drobnič iz Cer-kelj ob Krki. Martin Rukič iz Kostanjevice. Franc Gričar iz Krške vasi, Franc Polari iz Malenc, Franc Zupančič iz Bušeče vasi, Anton Kalan in Franc Hribar iz Prilp. Maaslrichl je mesto. ki je veliko približno kol Ljubljana, ima zlasti tovarne za stekleno in lončeno blago, v okolici pa so veliki kopi za kredo Naši rojaki delajo v najrazličnejših podjetjih in nekateri prav dobro zaslužijo. Zal pa je tudi na Nizozemskem dobro delo že ležko dobili, zlasti lujcu. Mali harmonikar. to je petletni Tonček Rakar iz Gradca pri Liliji, ki je na tekmi slovenskih harmonikarjev v Ljubljani ob priliki jesenskega velesejma dne septembra dobil 15. priznanje. V spomin na lo mu je velesejemski urad i/posloval od Ivrdke Lubas prvovrstno nalašč zanj izdelano harmoniko, s kalero ga vidimo na sliki. Tudi nasprotniki priznavajo, da sla slovenski ohlaslni skupščini oz. slovenska oblastna odbora najpridnejša in med_ vsemi v državi najbolj delavna. Človek se mora čuditi nad izvršenim delom, če posluša poročila obeh oblastnih predsednikov v jesenskem zasedanju oblastnih skupščin. Dasi sla obe oblastni skupščini dobesedno iz nič morali začeti svoje delo, se je vendar toliko storilo, da imaš vtis: stari kranjski deželni zbor je zopel vstal v dveh — v Ljubljani in Mariboru. Tu imaš predvsem kme-lijslvo: na vse slrani se je pospeševala uredilev hlevov, zidanje gnoj-ničnih jam, živinorejo se je pospeševala 98 letni Rok Svetina it Šmarlna pri Slovenjgradcu. Gostilničarka Veronika Kapi, iz Uršnih sel pri Novem mestu. Njena odlična posebnost je, da še nikdar v svojem življenju ni poku-sila alkoholne pijače, dasi ima vsak dan opraviti z njo. Zato zasluži, da jI na lem mestu postavimo skromen spomenik. Najmanjša Dolenjca sla brez dvoma 20 lelnl Ivan Krisch In 16 letna Morija Krisch I/. Mlake pri Kočevski Reki. Slovenski očetje in matere I Ali se zavedate, do bodo vaši otroci loki, kakršne knjige in časopisi so bodo brali v hiši? Tam, kjer se bero časopisi, ki udrihajo po škofih, duhovnikih, cerkvi, tam postanejo otroci versko mlačni in brezbrižni. Tam, kjer sc bero nespodobne knjige, olroci nravno propodejo. Tam pa, kjer se v hiši ne bere nič, olroci začno zahajali v slabo druščino In gostilno. — Zalo v hišo dobro knjigo, dober časopis. Temeljni kamen za novo cesto Zibika—Belo. Blagoslovil go Je župnik Jolsnih i/. Zlbike v navzočnosti zastopnikov mariborskega oblastnega odbora, k! cesto gradi. s številnimi premovonji, vinogradništvo, sadjarstvo, čebelarstvo, kmetijsko šolstvo f: t, d,: vse sc je začelo polagoma urejali pod vodstvom in s podporo oblastnih odborov. Veliko se je storilo za socialno skrbstvo. Zlasli pa sc pozno delo slovenskih samouprav pri cestah in mostovih: prav do lanskega leta je bilo vse