Zimsko-sportne prireditve na VII. olimpijadi.
Švedi so prijavili za umetno drsanje svoje najboljše drsače, med katerimi pa je večkratni svetovni mojster Ulrich Salchow že takoj v začetku zaradi nezadostnega treninga zaostal za nekoliko točk, ki jih je dobil njegov rojak in največji rival G. Grafstrom, Navzhc temu moramo občudovati njegovo športno disciplino, ki ga je pripravila do tega, da je vstopil
škodoval, je pri odločilnem skoku padel in tako prišel v ozadje.
Izmed dam je zmagala gospa Magda Juhlin, Švedinja, ki je zavzela dvanajsto mesto s 182-72 točkami.
V drsanju dvojice sta odnesla sigurno zmago prvaka gospod in gospa Jacobsen iz Helsingforsa.

IIM III II III II III III Ulil IM UH III MU H
J
Tl H HIU III 11 Hl III Ulili U III II lllllll III UH?
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIHHI


III H H III III III III Hl U U III III III Ul:
iiiiT
Olimpijada: Ameriški atlet P. Ryan, zmagovalec v metanju kladiva (53 m).
v boj za svojo domovino. Norvežani so poslali A-Krogha in M. Stixruda, dva izvrstna drsača. Ostali prijavljenci, Ilman (Finska), S. Niles (Amerika), R. Williams (Anglija), M. Megroz (Švica) in L. Beamontt (Anglija), niso prišli v poštev pri končni klasifikaciji. V teku je zmagal Grafstrom, sledili so mu Salchow, Krogh in Stbcrud. V »kuri« je pokazal Norvežan Krogh svoje zmožnosti; saj je on na tem polju izborno izvežban in ima krasno, včasih presenetljivo tehniko v skokih. Salchow, ki se je pri treningu močno po-
Na letošnjih olimpijskih igrah so se prvič vršile tekme v hockeyju na ledu. K tekmam se je prijavilo sedem držav, med drugi tudi Češkoslovaška. O početku in razvoju igre smo že poročali. Hockey na ledu se je vpeljal v Evropo šele pred 20 do 25 leti, toda tu je zaradi klimatičnih in športnih razmer le deloma zastopan. V Ameriki, zlasti v Kanadi, pa ima skoraj vsak večji kraj svoja igrišča, kjer igrajo skozi šest zimskih mesecev vsak teden dva ali še več matchev. Naravno je, da pri takem razvoju eksistira
cela vrsta profesionalnih moštev, pri katerih zaslužijo posamezni igralci po 2000—3000 dolarjev mesečno- Razumljivo je tudi, da se koncentrira tekom zime vse športno zanimanje le na hockey-tekme na ledu, ki nudijo gledalcem mnogo več užitka nego druge tekme kateregakoli sporta.
Kvaliteta prijavljenih držav na olimpijadi je bila zelo neenaka in tako je bil izid tekme že vnaprej skoroda določen. Amerikanci in Kanadijci so prekašali vse druge udeležence. Švedi so zavzeli tretje mesto, dasi so šele pred 4—5 tedni začeli s treniranjem. Ostala moštva so si bila približno enaka. Francozi in Belgijci sploh niso nikdar prav močni, Čeho-slovaki pa so imeli sicer dobro moštvo, ali to ni imelo prilike, se dovolj trenirati. Isto velja za švicarsko moštvo.
Najzanimivejši je bil menda boj med Ameriko in Kanado. Obe moštvi obvladata celo igro popolnoma; vsak mož obvlada svoje mesto. Igra se vrši s tako brzino, da plošče sploh ni mogoče zasledovati v njenem teku. Celo polje je neprenehoma v živahnem gibanju, nikdar se ne pojavi kako prazno mesto, bodisi v obrambi bodisi v napadu.
Razlika med obema moštvoma obstoja v tem, da je kanadijsko moštvo enotno sestavljeno, dočim je amerikansko moštvo zbrano iz najboljših igralcev cele države. Kanada je dosegla zmago vsled boljše skupne igre, ki je posledica enotnosti moštva. Posamezni odlomki igre so bili na obeh straneh enako krasni in do prvega polčasa (0 : 0) sploh ni bilo mogoče prorokovati rezultata. Šele v drugi polovici so dosegli Kanadijci premoč nad Amerikanci.
©
Rud. Badjura:
Smuški sport.
(Nadaljevanje.)
II.
Zgodovina smučk. V boju za svoj obstanek je prišel človek polagoma na marsikaj novega. Neprestane stiske in skrbi, kako bi se prilagodil elementarnim in dospel do boljših življenjskih razmer, so ga učile ali obhi ali premagati ovire. Tako je iznašel svoje odelo proti mrazu, iz jam se je preselil v bajte itd. itd-
Kakor pa ne vemo nič natančnejšega o postanku prvega čolna, prvega pluga in voza, istotako nam bo ostalo nepojasnjeno, kje, kako in kdaj da so se pojavile prve smuči, Na podlagi pravljic, pesmi in risb ter zapiskov raznih kronistov sklepamo, da je iskati početka smučk na visokem severu, pri narodih ob Severnem morju, med Sibirjaki, Rusi, Lapci in Skandinavci. Ni pa tudi izključeno, da so zanesla razna mongolska plemena smuči iz osrednje Azije v Sibirijo.1 Ugotovljeno pa je, da je bil storjen prvi korak s k r p 1 j a m i. Sledove in dokaze za to najdemo že pred Kristom v Armeniji (n, pr. pri Ksenofontu) in v Kavkazu.
Že tedaj so poznali krplje različnih vrst in oblik, okrogle, ovalne, podolgovate, narejene iz šib, palic ali deščic, a povsod po istem principu: za podaljšanje oziroma razširjenje stopalne ploskve, ki naj bi zabranila človeku udiranje v snegu ali močvirju in ga obdržala na površju.
1	Gl.: Der Skilauf von Henry Hoek,
Toda s tem je bil izumljen šele samo pripomoček za h o j o, de m mi zaaovoijen cioveK, isnai je aaije, uo±uer mu ni sinilo v glavo: kaj, ko bi se mogel tuui a r s a t i! Mea hojo m drsanjem je namreC bistven in veliK razloček, in podložili so krplje s kozami, rvmalu nato pa si je umislila iznajdljiva glava aoige lesene coKie (v tormi colnicKaj, izuoioia v sredi lunnjo za nogo in potermaKem prišla na idejo s m u c i J
rrvi kronisti, ki že omenjajo smuči, so Prokop (l. buuj, Joraanus p. bbuj, hauius Lhaconus (1- /uuj, angiesiu Kralj Allred (1. OVUJ, Adam biremensKi (leta luioj m daxo Oramrnaticus (i. IzUUj, Ki ve ze prav m nogo povedati o smucarstvu. Kdor bi se hotel pouiouneje Davm s tem vprašanjem, naj seže po knjižim »Uie dKi-mteratur. Von tlenry tloek. (mustav jLanimers, Muncnen-wien IVOb.j
rtazvoj smucarstva. Iz bibinje so našle smuči kot prekoiismu prometno sredstvo kaj nitro pot meu ivuse, nnce in kapce — Kateri sleonji so si zelo zgouaj pridODiii sloves najboljsin teoanjin smusKih krmarjev — outod pa na Islandijo in Gronlandijo, med tSKime, Umevno je, da so si omenjeni narodi, ki si le za Kratek cas slečejo zimski kozun in ki prispodobe o »lanskem snegu« sploh ne poznajo, svoje prvotno primitivno oiooje vedno bolj izpopolnjevali, vsled cesar so nastali najrazličnejši tipi smuči.
/.animivo pa je znati, da le-to orodje ni ostalo vedno le zgolj prometno sredstvo, nego je tudi služilo v zabavo, razvedrilo, kar pa že odkriva pojav športnega momenta pri smućarstvu. U tem nam že priča zgodovinopisec Ulaus Magnus v svoji knjigi »tlisiona de gentis septentnonahbus« iz 1. 1555, in popisuje, kako se je vršila neka popolnoma pravilna smučarska tekma, kjer se je že šlo za »srebrne pokale in bronaste posode«!
Kljub temu pa tedaj smučarstvo kot »sport« ni še prodrlo, Sele po znameniti smučarski tekmi leta 1879, kjer so med drugim, poleg teka, tudi že skakali »Telemarki«1 na 25 m, se je posrečilo organizaciji »Christiania-Ski-Club«-a spraviti stvar v tek in v širši svet, vzbuditi zanimanje predvsem med Angleži in Nemci, nakar si je smuški sport v moderni obliki, v sijajnohitrem razmahu, osvojil ves svet in zaslovel kot — najlepši izmed vseh športov.
Najbolj so negovali smuški sport poleg Skandinavcev in Angležev Nemci, Francozi in Italijani. V prošli vojni pa smo čuli tudi o velikih vojskinih organizacijah smučarstva — nastopali so pri posameznih akcijah celi bataljoni. Seveda ti dalekovidni narodi so vedeli ceniti ta sport v vseh ozirih za svoje prebivalstvo; podpirale so ga tujskoprometne organizacije, predvsem pa tudi vojaške in šolske oblasti (Tirolska, Štajerska, Koroška!] — a pri nas?!
Smučarstvo med Slovani. Na katerem višku je stalo smučarstvo med Rusi in Poljaki, našimi velikimi brati, piscu, žal, ni znano. Sodeč po tem, koliko da so dale n. pr. opraviti ruske smučarske rote2 »Železnaje brigade sibirskih strelcev« nemško-avstrijski vojski v Galiciji, sklepam, da je morala biti njih smučarska organizacija zelo spretna in močna. Med bližnjimi brati nam prednjačijo v tem pogledu Čehi, ki imajo kolosalno razvit smuški sport! Že 1. 1913 je vsebovala njih zveza3 »Svaz Lyžafu v Krak Češkem« nič manj kot 62 smuškosportnih organizacij,
1	Prebivalci nekega kraja na Norveškem.
2	T. j. čete.
3	Gl, Vyročni zprava svaku lyžaru v Kral. Češkem' 1913,
med temi 10 smučarskih sekcij posameznih sokolskih žup ter imela v Krkonoših in drugod že šest lepo urejenih smučarskih koč in vil. In zopet vidimo tu uvidevno češko šolstvo, podjetnega češkega učitelja, ki propagira, agitira in organizira za dobrobit naroda. Za šolsko mladino se uvede zimska telovadba na smučkah, na prostem, na zraku, na solncu; nabavljajo se jim smučke, da jim ni treba gaziti in capljati po pol in eno uro peš v šolo po debelem snegu, prirejajo se mladinski tečaji, izleti, zabave itd. itd. Zakaj ne pri nas? Slovenci imamo pač težak temperament . . .
Razvitek, organizacija smučarstva med Slovenci in Hrvati zahteva posebno poglavje — zato o tem drugič.
m
Rud. Badjura:
Smuška terminologija.
(Nadaljevanje.)
III.
41.	Nart, a, m. = plesno = plesmo, n., srednji del čevlja, kjer vežemo čevlje s stoglaji; čevlji v nartih morajo biti tesno pritrjeni.
42.	Opetica = opetnica, e, f., del čevlja ob peti (zadaj).
43.	Trpež, m. — štrapac.
44.	‘Palčniki, pl. m., dolge, prostorne rokavice, ki imajo samo za palce poseben predel, ostali štirje prsti so v drugem predelu (n e fajstlingi!) (Pl)
45.	Rokavice, pl. f., imajo za vsak prst posebej en predel (prostor).
46.	* Zapestniki, pl. m. (ne šticke in n e žilogrelci!) grejejo pesti in branijo mrazu pod rokav. (Pl)
47.	Nogavice, pl. f. (najboljše debele volnene).
48.	* Vnuče, pl. f., ovoji mesto nogavic (belokranjski izraz).
Snegovi:
49.	Sneg, a, m., je suh ali moker, mehak ali trd. Najugodnejši sneg za smučarja je:
50.	* Pršič, a, m. (izgovori »i« kot poluglasni »e«), t. j. sipek, suh, puhel sneg, kakor da bi ga presejal na rešetu. (Bo)
51.	‘Prašnik, a, m., sneg, ki praši, n. pr.: ta smučar pa tako leti, da kar sneg praši. (BI in Pl)
52 ‘Prh, a, m. ali poprh, m., n. pr.: po srenu je pal droben prh (poprh); če nov sneg »p o p r h n e« po srenu, takrat je najboljša »smuka«. (Pl)
53.	Južen, ojužen = odjužen sneg, moker sneg, (po jugu) otajan sneg.
54.	Zapaden sneg, suh sneg, ki na debelo zapade (posebno če oade na suho zemljo).
55.	Uležan sneg; kadar se novozapali sneg sesede, uleže in zgosti.
56.	Debeli sneg = visok, globok, od tega tudi:
57.	Debela zima, če je bilo mnogo snega, nasprotno:
58.	Golomraza zima = če je samo mraz in ni snega.
60. Sren, a, m., ali srenasti sneg = dodobra seseden,
uležan, starejši sneg, od mraza in vetra strjen. Sren drži človeka (tudi brez smuči in krpelj) popolnoma na površini, je najugodnejši s. za zimskega turista, potovati v srenu je pravi užitek (na strminah dereze!); za smučarja pa je sren, ako ni solnca, manj ugoden (posebno za navzgor). (M, Pl, Bo, BI)
61.	Osrnica, e, f., ali osrnicasti, osrenjen tudi skorjasti sneg, uležan ali tudi še neuležan sneg, ki se še ni strdil in zgostil dodobra v sren, temveč le po vrhu pomrznil (zlede-nel) in dobil trdo skorjo (pogostokrat je pod njim debela plast snega); skorjasti s. »se podira«, lomi se v ploščah, čim stopiš nanj in je za smučarja kot tudi navadnega pešca najbolj neugoden sneg. (Bo)
62.	Požled, a, m , po vrhu zledeneli sren, z močno ledeno skorjo, ki se sveti v solncu na daleč kot steklo. (BI)
63.	Poledica, e, f., se dela, kadar drobno prši in zmrzuje ali tudi v mokromrzli megli in kadar se začnejo tajati dobroshojena snežena pota.
64.	Srež, a, m., ali srežasti, tudi posreženi sneg; kristalizirana zmrzlina (prh, poprh po snegu), ki zraste čez noč po snegu ali pa po golih tleh brez snega (v jeseni ooa-zujemo n. pr. to prav lepo na krtinah na polju). — Hud mraz in veter presušita snegovo površino, ki razpoka in »zraste« srež, kosmata kot zdrobljena steklovina ter se iskri in sveti na solncu v demantnih barvah. Po srežu se izborno poznajo sledovi divjačine; tedaj je za smučarja najboljša »smuka« (gl. prih. št. 90). — Srezi se — od mraza tudi voda ali »vleče«. (Pl, Bo)
65.	Ivje, a, n. (tudi inje), kristalizirana zmrzlina, ki se dela n. pr. po brkah, obrvih, laseh, po drevju. Ivje megla popušča, srež pa se dela (sreži se) od suhega mraza. (Pl)
66.	Megla, e, f., v megli se »omotno« vidi.
67.	Snežni metež, a, m., sneg mete (od mesti, medem ali metem); zamesti, zameten, pf. zamel.
68.	Zamet, a, m. (tudi zamet ali namet), nastane po snežnih metežih, veter jih dela (namete, namede); posebno vePki so zameti v gorah po robovih, sedlih, vratih, prevalih; navadno jih opazujemo vsako leto na istih krajih. ker imajo vetrovi tudi svoja pota; v zametih je sneg zbit.
69.	Plazovi, pl. m. od plaz.
70.	Plaznice, pl. f. od plaznica, Plazovi (plaznice) so suhi, prašni ali pa mokri. Najnevarnejši so suhi plazovi, ki se vsujejo in podričajo navadno kmalu po novozaoalem snegu; njih puh sam že prej drevje podre (včasih celo velike stavbe, n. pr. stari »Aljažev dom« v Vratih1) ali pa jih prenese po par sto metrov dalje. — Mokri plazovi podričajo navadno v poznejši zimi ali spomladi, z zemljo vred ali brez nje, in sicer večinoma po starih strugah (strugih). Suhi plazovi so navadno hitrejši od mokrih, ki padajo kot slapovi in se vlečejo dalje po strugi kot bela voda (mleko) počasi.
71.	Strehe, pl. f. od streha; previseči zameti po gorskih grebenih, rezeh, vrhovih; na krajeh, kjer so navadno zavihani, vise raz nje včasih dolge ledene sveče; streham se je v gorah previdno izogibati! (K)
72.	Stopinja, e, f. = stopa, e.
73.	Gaz, i, f. tudi m., izgažena pot, t. j. zasilna, slaba pot skozi sneg (po pešcih); gaz drži do . . .
74.	Gazim, iti; g. v celo ali po celem (sel. snegu — pa tudi po vodi, blatu, travi itd.).
75.	Smučine, pl. f. od smučina (izgovori »u« kot poluglasni »e«), sled, ki jo zapuste smuči v snegu. »Po smučinah izpoznamo krmarja«! (Ex ungue leonem!) (BI)
75. Tir, a, m., nastane, ako smučine niso več cele, izrazite, potem ko je smuknilo, zdrsnilo po njih že več smučarjev. Kadar gremo drug za drugim v ključih v breg, »delamo tir«. — Krmar, ki gre prvi, »dela gaz« ali »gazi«, drugi in tretji za njim gredo po njegovih smučinah, vsi ostali pa že »po tiru«. (BI)
(Dalje prihodnjič.)

Zimski sport v Bohinju. Veliko športno in zabavno sankališče v Bohinju je pravkar izborno popravljeno, razširjeno in izpopolnjeno ter nudi predvsem spodnja nad 1 km dolga gladka pot letos prvovrstno in najlepše sankališče v Jugoslaviji. — Istotako je bila pretekli teden izgotovljena prva umetno zgrajena smuška skakalnica vrh smuškega vežbališča tik nad sankališčem ter so se vršili dne 12 t. m, že prvi poskusni skoki. Skakalnica bo omogočala skoke na 25 do 30 m. Točnejša poročila, načrti in pojasnila v prihodnjih številkah.
Smuški (ski-) sport v Bohinju. Ob ugodnih snežnih razmerah se prične smuški tečaj (ski-kurz) za novince (dame in gospode) v Bohinju (železniška postaja: Bistrica—Boh. jezero) dne 27. t. m. in traja do nedelje 9. januarja 1921. — Prijave na naslov: Športna zveza, Ljubljana, Narodni dom. — Interesenti naj se blagovolijo čimprej nrijaviti, nakar se jim vpošlje tozadevni točen program (znamke za odgovor priložiti).
poleg Bistrice z 8 posteljami. Poleg tega bodo še na razpolago ob Bohinjskem jezeru: hotel »Sv. Jane z«, »S v. Duh« in »Z 1 a t o r o g« SPD.
Avstrijske tekme za prvenstvo v smučarstvu za leto 1921 se bodo vršile 5. in 6. februarja v St. Johannu v Pongau-u. Po navodilih avstrijskega ski-kluba bosta vodila te tekme ski-klub Salzburg in zimskošportni klub St. Johann. Priprave so že v polnem teku. Veliko skakališče, ki se je dogradilo malo pred začetkom vojne, bo zadostovalo vsem zahtevam. Pri ocenitvi kombiniranega teka na smučeh, ki je obstojal dosedaj le v teku na daljavo in v teku v skokih, bo sedaj prišel v poštev tudi tek z zaprekami.
Dunaj, 8. in 12. decembra: Amateure : Hakoah 2:1, Soortklub : Vienna 1 : 1, Amateure : Floridsdorf 5 : 2. Rudolfshiigel : WAF 2 : 1, Hakoah : Vienna 3 : 1, Ra-
Olimpijada: Znamenita ameriška plavalka Boyle.
Otvoritev sankališča v Bohinju. Sankače, smučarje i. dr. zimske športnike, turiste in prijatelje zime opozarjamo na slovesno otvoritev krasno izpopolnjenega letošnjega športnega in zabavnega sankališča in novozgrajene smuške skakalnice v Bohinju o Božiču na Štefanovo, t. j. dne 26. t. m.
Oskrba v Bohinju, V letošnji zimski sezoni bo za preskrbo in prenočevanje športnikov in turistov dobro poskrbljeno. Razpolagali bodo v kurjenih sobah v Bohinjski Bistrici: hotel »M a r k e š« (2 minuti od kolodvora) s 17 posteljami, hotel »Rodica« pred kolodvorom z 20 posteljami, hotel »T r i g 1 a v« (Bellevue) poleg »Markeša« s 20 posteljami, hotel »Bistrica« ob Bistrici z 8 posteljami, restavracija »M e n c i n g e r« (p. d, Bec)
pid : Admira 4 : 2, Wacker : Simmering 3:1, Hertha : Sportklub 1:1. Zaradi izgredov proti sodniku v tekmi Amateure : Admira dne 5. decembra je ukrenil dunajski Verband strogo preiskavo. Admira je kaznovana za enkrat s tem, da se njeno igrišče za tekočo sezono in za prve štiri nedelje pomladanske sezone zatvori za javne tekme. — Stanje prvenstva po 12. decembru: Rapid 17 točk, Amateure, Rudolfshiigel, Hakoah 15, Hertha 12, WAC 11, Wacker 10, WAF, Sportklub 9, Simmering, Admira 7, Vienna 6.
Zelo zaželjeni back je Tom Hamilton, katerega poskuša dobiti zase nič manj nego deset klubov angleške lige. Hamilton je desni branilec škotskega kluba Kilmar-nock, ki ga celo za nezaslišano ceno 4000 funtov (2 mili-
jona kron) noče odpustiti tako dolgo, dokler ne dobi primernega zastopnika.
Takoj suspenz, Kollegium sodnikov je sklenil, da ima sodnik pravico, suspendirati vsakega igralca zaradi surove igre, insultiranja nasprotnika, sodnika ali publike. Sodnik si mora napraviti od kapitana potrdilo o suspenzu dotič-nega igralca in mora v poročilu igre napraviti tozadevne opazko.
300 profesionalnih in čez 15.000 amaterskih klubov
je včlanjenih pri angleškem nogometnem savezu »Foot-
Znanega črnca, prvaka v boksanju, Jack Johnsona,
so obsodili na enoletno ječo, kjer se mu prav dobro godi.
Sodniki odločilnih tekem na olimpijadi: Brown, Leviš in Kinght.
bali Association«. Kot drugi najmočnejši savez je brez- V tem oziru ima Johnson srečo, kajti že 1. 1901. mu ie v dvomno nemški nogometni savez.	Galverstonu, kjer je bil zaradi velikega škandala ob pri-
78 milijonov kron davka so plačali meseca oktobra liki svoje zmage nad Joe Choinskyjem zaprt, dovolil rav-
Dunajsko nogometno moštvo „Rapid“.
veliki angleški klubi lige. Delež nogometnih klubov pri državnem budgetu ni ravno postranski faktor.
Stari rekord nogometnih vstopnic je potolkel prejšnjo soboto na Angleškem Stamford Bridge na Chelseovem igrišču s 77.270 gledalci. S tem je potolkel svoj prejšnji rekord za 14.0C0 igralcev, angleškega pa za 2000 gledalcev.
natelj kaznilnice, da se je bil s svojim premaganim nasprotnikom. Oba sta se boksala na dvorišču kaznilnice v veliko zabavo ravnatelja, njegovih prijateljev in celo kaznjencev. Johnson se je pozneje izrazil, da si je pridobil pri tem velik del svoje izurjenosti, kajti Choinsky je bil, kar
se tiče brambe, eden najboljših bokserjev sploh. Tudi v sedanjem zaporu so Johnsonu dovolili nekaj predstav.
Težka atletika. Danski prvak v boksu, Eckeroth, je pobil belgijskega championa Lewija v lepem boju v 15. krogu. V 11. krogu je Belgijec dvakrat padel na tla, toda obdržal se je do konca.
Prvenstvo v borenju. Prvenstvene tekme v borenju za 1. 1920, katere je razpisal avstrijski športni klub za borenje, so pokazale lep rezultat in število starterjev je bilo tako veliko, da so se tekme vršile tri dni zaporedoma. Prvenstvo Avstrije je odnesel Kossar (Gradec) s 4 zmagami.
Anglež A, C, Hill, olimpijski zmagovalec v teku na 800 in 1500 m, je star 34 let. Atleti, ki v teh letih dosežejo tako velike zmage, so zelo redki.
Bruseljsko zimsko dirkališče je imelo zadnjo nedeljo precej mešan spored. Glavna privlačna sila je bila tekma med Amerikancem Čarmanom, Francozom Lavalade in Belgijcem Vanderstyft. Po ostrem in napetem boju je zmagal Lavalade. Vozilo se je s kolesi za motornim vodstvom na 75 km. Najvažnejša tekma večera je končala s sledečim rezultatom: Prvi tek 25 km zmagal Lavalade v 22 : 57'2, drugi Čarman 1850 m za njim. Drugi tek 25 km: prvi Čarman v 23 : 49, drugi Lavalade 20 m za njim. Tretji tek 25 km: prvi Lavalade v 23 : 52, drugi Čarman 1280 m za njim.
/
Automobil v gledališki službi. Na Danskem, v zahodnem Jiitlandu, potuje v velikem autobusu neka gledališka družba z vsemi kulisami in pripravami. Visoki železniški tarifi so pripravili sploh že več gledaliških ravnateljev do teda, da so si nabavili ogromne autovelikane. Tako se to novo polje automobilske uporabe vedno bolj širi in sliši se tudi že o bogatih Amerikancih, ki potujejo na ta način s celo družino in stanovanjem.
Posebne ceste za automobiliste na Francoskem. Vodstvo za zgradbe cest je sklenilo zidati dve cesti za motorna vozila med Parizom in Lyonom. Ena izmed njih bo samo za tovorne automobile, druga pa je projektirana za hitra motorna vozila. Če se bo naprava teh cest dobro obnesla, se bodo potem speljale enake ceste čez celo Francijo,
Število automobilov v Franciji. Leta 1899 je bilo na Francoskem samo 1664 automobilov. To število je naraslo leta 1900 na 2891, leta 1905 na 21.523, leta 1910 na 53 669, leta 1913 na 90.959 in v letu 1914 na 109.535. Med vojno se je pa število zopet zmanjšalo in je padlo I. 1915 na 107.286, leta 1916 na 100.989, leta 1917 na 98.534 in leta 1918 na 94.884. Te medvojne številke značijo seveda samo množino civilnih autov. Za leto 1919 in 1920 še ni
natančnejših podatkov, a vse kaže na to, da se je število automobilov zopet zvišalo.
Automobilske vožnje po Mariboru. Kraljevi policijski komisariat v Mariboru je izdal dogovorno z mestnim magistratom z razglasom z dne 18. oktobra 1920, št. 912/21, za vožnje po Mariboru obširne cestne predpise, ki jih, kolikor zadevajo promet z motornimi vozili, v naslednjem objavljamo.
§ 1. Vsa vozila (automobili, motorna kolesa, bicikli in sploh ‘vsi vozovi) se morajo pri vožnji vedno držati na levo in se na levo stran tudi ogibati. Prehitevanje je dovoljeno na desno na širokih ulicah in kjer ni predpisana vožnja korakoma.
§ 2. Nagla vožnja po mestu in po obljudenih delih predmestja je strogo prepovedana. Dopustna hitrost za vsa vozila v mestu znaša na odprtih cestah 15 km na uro, na vogalih ulic in če izvid ni prost, kakor je to ob meglenem vremenu, pa 6 km na uro.
§ 3. Na vogalih ulic in križiščih ter čez mostove se mora le korakoma voziti. Korakoma se mora voziti posebno po Gosposki ulici med glavnim trgom in Gregorčičevo ulico in po vseh ozkih, strmih in težko pristopnih ulicah. Dalje pri šolskih poslopjih ob času, ko učenci prihajajo v šolo ali odhajajo iz nje,
§ 4. Prevoz (transitopromet) po Gosposki ulici od Glavnega trga do Gregorčičeve ulice, po vseh strmih, ozkih in težko pristopnih ulicah in mimo gledališča ob času predstav je sploh prepovedan.
§ 5. Automobili in druga pod točko 1. omenjena vozila, ki vozijo čez glavni most skozi mesto, morajo voziti le čez Glavni trg. po T a 11 e n b a c h o v i in Sodni ulici na Aleksandrovo cesto in obratno. Po Gosposki ulici od Glavnega trga do Gregorčičeve ulice in po vseh strmih, ozkih in težko pristopnih ulicah s e z automobili, motornimi kolesi, bicikli in vpreženimi vozovi sploh ne sme voziti.
§ 12. Automobili in tovorna kolesa morajo imeti trombo.
Znani konstrukter Avionette, Pischoff, je dosegel s svojim malim letalom s 16 HP na letališču v Bourgetu znatne uspehe. Brez velikih težav se je dvignil 800 m visoko in dosegel srednjo hitrost 100 km. Ker je cena teh malih letal razmeroma majhna in znaša poraba bencina na 100 km le 7 litrov, kakor pri prav malih automobilih, je mnogo upanja, da se bo tip tega letala uveljavil in bodo imeli tudi nemilijonarji priliko gojiti zračni sport.
Aeronautična razstava v 01ympia Hall-u ni prinesla letos v splošnem nič novega. Najboljši aparati so bili že prej razstavljeni v Parizu. Od velikih aparatov so bili zastopani Bristol, s 400 HP Napier-motorjem, Handley-Puge, Napier-Lion in Vickers. Razen tega so bili še mali motorji, kakor Whippet s 45 HP Auzani in Aero-Baby s 30 HP Green-motorjem. Zadnje je zelo zanimivo letalo, ki se je skazalo kot trpežno že v več tekmah. Tako je Hinkler preletel progo London-Turin in dosegel pri tem povprečno hitrost 100 km na uro.
Tisoči polet iz Londona v Pariz v letu 1920. Te dni je bila morska ožina med Angleško in Francijo tisočkrat v tem letu preletena. Ta jubilejna zračna vožnja se je vršila iz letališča Croyden pri dežju in hudem vetru in je trajala dve uri. Ob 10 h 31 min. je bil start, ob 12 h 35 min. je pa dospelo letalo v Pariz.
Francoska pilotinja Andrienne Boland je dosegla z višino 4800 m na 80 HP Candron letalu višinski rekord za dame. Četudi nima ta uspeh karakterja rekorda, ker F. A, J. ne priznava tega, je vendar dosedaj to največja višina, katero so dosegle pilotinje.
Dunajski derby — 290.000 K. Primerno časovnim razmeram je zvišal dunajski Jockey-klub nagrade dunajske plemenske dirke. Derby bo vrgel v letu 1921 zmagovalcu 200 000 K, drugemu 60.000 K in tretjemu 30.000 K. Ester-hazy-Memorial za leto 1922 je določen s 100.000, 30.000 in 15.000 K, Trial Stakes za leto 1921 z 80.000 in 30.000 kron. Edino Austria-darilo (145.000 K) ostane nespremenjeno.
Termini za prihodnje leto. Zastopniki dunajskega dirkalnega komiteja, dunajske in badenske trabno-dirkalne zveze in zastopniki Jockey-kluba so se pogodili o določitvi terminov za prihodnje leto. Termini so tako razde-
kom 14 dni računši od dne, ko je bila prijava objavljena v službenem glasilu.
§ 8, se spremeni: Vsak klub more imeti poljubno število tujih igralcev, toda za prvenstvo smejo igrati največ trije. Na igralce, ki so v Jugoslaviji rojeni, a izven Jugoslavije pristojni, se ta določba ne nanaša. Istotako se ta določba ne nanaša na igralce jugoslovanske narodnosti, ki po svojem rojstnem kraju ali pristojnosti spadajo pod tuje države. (Opomba: Pod »tujimi igralci« se razumejo igralci tuje narodnosti in tuje pripadnosti, n. pr. igralci, ki se naselijo pri nas z Dunaja, Prage itd.)
§ 11. je dostaviti: Vsak igralec more v eni sezoni igrati prvenstvo le za en klub.
§ 15., odstavek 6., se spremeni, v kolikor se nanaša na prvenstvene tekme: Klubi, ki igrajo z neprijavljenim igralcem, zgube koncem sezone dve točki in delež na prebitku dotične tekme. Delež na prebitku zapade v korist saveza. Nova tekma se v tem slučaju ne določi. Klubi, ki se zasačijo, da so nastopili z igralci pod nepravimi imeni, pridejo poleg tega pred kazenski odbor.
§ 15. Glede odmere kazni za prestopke na igrišču odbor ni vezan na kazni, kakor jih določa sicer § 15., temveč ima pravico kaznovati brez ozira na to, če se je izvršil prvič ali že opetovano, in sicer po konkretnih okoliščinah in po lastni uvidevnosti.
Olimpijada: Belg. kralj častita Guillemotu, zmagovalcu v teku na 5 km (14 min., 56 sek.)
Ijeni, da ne bo padla nobena dirka teh korporacij na isti dan, ko jo priredi kakšna druga izmed njih. Le termini v Badnu kolidirajo s termini dirk v Freudenau-u. Za Dunaj je določenih 54, za okrog 30 dirkalnih prireditev.
Največ dirk je dobil letos K. Krausejev hlev, iz katerega je dirkalo na Dunaju, v Budimpešti, Pragi in Karlovih varih skupno 72 zmagovalcev.
Ustanovila se je češka dirkalna družba pod vodstvom dr. Bauerja; družba je nakupila za svoj hlev za sedaj konja Aris in Fern Andra iz hleva Romerhof.
Najboljši dvoletni konj v Italiji je The Story, sin Un-garusa iz Besserijevega hleva. Veljal je dolgo časa sploh kot nepremagljiv. Šele koncem milanske sezone je ostal na distanco 1400 m neplasiran.
Spremembe splošnega pravilnika J. N. S. v letu 1920.
§ 7. se spremeni od 6. vrstice do konca odstavka sledeče: Ugovore proti novoprijavljenim igralcem imajo vložiti člani te-
Spremembe pravilnika prvenstvenih tekem.
§ 5. Ako sodnik brez vzroka predčasno zaključi tekmo, se mora tekma za izgubljeni čas z istimi moštvi in istim sodnikom nadoknaditi.
§ 9. se glasi: Ako klub ne namerava nastopiti proti klubu, s katerim mu je določena prvenstvena tekma, ima osem dni prej naprositi poslovni odbor za odgoditev tekme in istočasno obvestiti prizadeti klub. Ako poslovni odbor odgoditve ne dovoli, klub pa vseeno ne nastopi, izgubi tekmo in more biti v konkretnem slučaju poleg tega kaznovan. Protivniku se računa tekma kot dobljena (dve točki) z rezultatom 3 : 0.
§ 11. Ako nastopi v kaki tekmi neprijavljen igralec, se dotičnemu klubu odbijeta koncem sezone od skupno doseženih točk dve točki kot kazen. Delež na prebitku zapade v korist savezne blagajne. Ponovne tekme klub ne more igrati.
§ 12. se črta.
§ 13. Moštvo, ki je v prvenstveni tabeli prišlo na poslednje mesto I. razreda, pade avtomatično na prvo mesto II. razreda, in moštvo, ki je doseglo prvo mesto II. razreda, se uvrsti avtomatično na poslednje mesto I. razreda. Kvalifikacijske tekme se ne vrše.
§ 14, (na novo). Klub, ki je za določen čas kaznovan s prepovedjo igranja, zgubi vse tekme, ki padejo v dobo njegove kazni. Protivniku se v takem slučaju računa tekma vselej kot dobljena z rezultatom 3 : 0.
Pravilnik zbora nogometnih sodnikov se je spremenil sledeče:
Izpit se polaga pismeno, ustmeno in praktično na igrišču. Za pismeni in ustmeni izpit se zahteva: točno poznavanje nogometnih pravil, splošnega pravilnika J. N. S., pravilnika zbora
nogometnih sodnikov in pravila mednarodnega saveza (F. I. F. A.). Dotični, ki je položil teoretični izpit z dobrim uspehom, mora voditi tri medklubske treninge. Dan teh treningov je pravodobno javiti zboru nogometnih sodnikov, da se more poslati nanj kak savezni sodnik za, kontrolo. Kandidat se pripusti nato k praktičnemu izpitu, t. j. da vodi eno, oziroma na zahtevo funkcijonarjev, ki izprašujejo, več prijateljskih tekem. Po napravljenem praktičnem izpitu mora fungirati kandidat trikrat kot stranski sodnik. Šele na to se mu izstavi sodniška izkaznica, ki jo podpišeta predsednik in tajnik zbora nogometnih sodnikov. — Dotični, ki izpita ne napravijo, ga morejo ponoviti šele po dveh mesecih.
Klubi se na te spremembe opozarjajo in se jim priporoča, da jih točno zabeležijo v Kaudersovi knjižici.	Tajnik I.
Redni občni zbor S. K. »Primorje« se vrši dne 6. januarja 1921 ob 15. uri v prostorih gostilne Batjel, Karlovška cesta 4. ■— Tajnik,
Seja zimskošportnega odseka dne 14. decembra. Predsednik Športne zveze otvori ob 18. uri sejo zimskošportnega odseka in pozdravi vse navzoče. Nato poroča o konstituiranju novega odseka za zimski sport, v katerega se pritegnejo tudi sankači in drsači. Da se ojači odsek, so se pozvali razni ljubljanski športni klubi k sodelovanju. Naloga zimskošportnega odseka se je zelo razširila s tem, da je generalni komisarijat za tujski promet izročil Športni zvezi vse delo za zimsko sezono in ji v ta namen votiral znesek 10.000 K. Ker se je delokrog povečal, predlaga predsednik, da se sedanji odseki prometnega društva v Bohinju in Bledu preustroje v samostojne klube, ki bi gojili vse sporte, v prvi vrsti pa bili nekaki sportno-pro-pagandni klubi. V Bohinju se že vrše tozadevne priprave. Predsednik prometnega društva g. Kleindienst odvrne, da bo o tem poročal na seji prometnega društva, da pa za sedaj tam eksistira poseben športni odsek. Glavni namen prometnega društva je priprava za bodočnost. Na Bledu pridejo za zimsko sezono v poštev drsališče, dve sankališči, eno v Zaki, dolgo 700 m, drugo Pod Gradom, nekoliko krajše, zabavno sankališče in smuški izleti (Bohinj-Bled). Predlaga se, da se postavi na Bledu poseben učitelj za umetno drsanje, da se uvedejo po možnosti enotne cene, se objavi sankarski red in napravijo potrebne markacije in končno da se pošiljajo enkrat do dvakrat na teden redna poročila o stanju ledu in snega na Bledu in v Bohinju. — Načelnik zimskošportnega odseka poroča nato o napravah v Bohinju, nakar se določi visokost vstopnine in izposojevalnine za sanke. Smuči, katere je kupila Športna zveza, so deloma že v redu in načelniku zimskošportnega odseka se izroči naloga, da pridrži okoli 40 smuči za kurz, nekaj naj jih rezervira za dobre kur-zovce po končanem kurzu, ostale pa naj po svojem mnenju odda športnikom. — Nato se reši še nekaj internih vprašanj in predsednik zaključi sejo ob 20. uri.
r
RAZNO
Zagrebško industrijsko podjetje »Penkala«, ki je
uvedlo v svoje tvornice že več modernih socialnih uredb, je uredilo svojemu delavstvu lep športni prostor, ki se je
nedavno z interno slovesnostjo otvoril. Poglavitne zasluge, da se je prostor napravil, ima ravnatelj podjetja gosp. S. Lederer.
Vojaške olimpijade. Italijansko vojno zapovedništvo prireja letos že drugič vojaške tekme. Vojska je pokazala, da je oni vojak najboljši, ki je telesno krepak in ki lahko prenaša vse napore, kateri se zahtevajo posebno od vojaštva. Zato je dandanes fizično odgajanje skoro ravnotako važno kakor psihično in zato so telesne vaje v italijanski vojski obvezne. Oni, ki prav posebno napredujejo in se odlikujejo med drugimi, so pripuščeni tudi tekmam v Rimu, S tem pride sport v vse kroge celega naroda in potomstvo bo dolžno mnogo hvale današnji generaciji. — Sedanje vojaške tekme v Rimu je otvoril general Grazioli pred vojnim ministrom Bonomijem, ki je prvi spoznal važnost sporta za vojaštvo in ga vpeljal med vojaštvo. Že drugič po vojski pošlje italijanska vojska svoje šampijone v Rim, da pokažejo svoj napredek, sledeč primerom drugih narodov, ki posvete vso svojo energijo fizični vzgoji.
Alkohol kot nadomestilo bencina. Na Angleškem se dela zelo velika propaganda za to, da bi se bencin pri motorjih nadomestil z alkoholom. Že pred vojno so se bavili s tem vprašanjem, posebno ker je že 1. 1900. Francoz M. E, Heuriod opozoril na dejstvo, da utegne biti v kratkem času produkcija surovega olja izčrpana, medtem ko nam je mogoče proizvajati alkohol v poljubnih množinah. V Franciji so že v začetku stoletja delali poskuse z motorji, pri katerih so uporabljali zmes alkohola in bencolina kot gorivo. Tudi v Angliji je napravil neki W. T. Pretty zmes alkohola in bencina v razmerju 5 : 6 in dosegel lep uspeh. Ker je pa bilo takrat bencina v izobilju, se poskusi niso več nadaljevali, kar se pa sedaj maščuje, ker je bencina malo in cena zelo visoka.
Francoski davek na motorne čolne. V Franciji so sedaj vpeljali davek na športne motorne čolne. Davek je sledeče umerjen: na čolne do 5 HP 25 frankov, od 6 do
9	HP 50 frankov, od 10 do 12 HP 75 frankov itd. Za čolne čez 60 HP znaša davek že 500 frankov.
Mednarodne hockey-igre. Na Dunaju bo gostovalo hockey-moštvo Jahu iz Monakova in bo priredilo s tamošnjimi klubi tekme. Nemci so, posebno kar se tiče tehnike in lahke igre, boljši nego Dunajčani, pokazalo pa se bo, koliko so ti napredovali. Sicer pa je »Miinchner Elf« najboljše bavarsko moštvo.
Moč in gibčnost našega telesa. Grški gimnastiki in atleti so računali, da je človeško telo najmočnejše in najvztrajnejše med 25. in 35. letom. Do 25. leta se razvija, v 35. letu pa doseže vrhunec svojih sposobnosti. Moderni sportisti računijo, da je hitrost in gibčnost človeškega telesa največja med 17. in 28. letom življenja. Zato n. pr. gimnastiki še mlade ljudi (30 let) že uvrščajo med »staro gospodo«. Za opravila, ki zahtevajo mišično moč, je telo najsposobnejše med 25. in 40. letom življenja.
Po »Zdravju«.
Otroški sport. Pariz si je zopet nekaj posebnega zasnoval. Sport za otroke, n. pr, handicap preko 60 do 100 m, ni na Angleškem nič novega, plavanje, če tudi za nekoliko starejše preko
10	let, ni tudi nič posebnega, toda v sportu za otroke v večjem obsegu je Pariz na prvem mestu. Tu so se vršile konkurenčne tekme v trokolesih, malih vozičkih, kateri se spravijo v tek z roko, in z obroči v navadnih igrah. Tekme so bile razdeljene posebej za dečke in deklice. Otroci, stari 5—6 let, so bili v posebni skupini, ravnotako starejši do 12 let. Zmagalci pa niso bili vedno starejši; tako je zmagala v teku z obroči na 100m7J4-lctna deklica, na četrtem mestu pa je bilo 5H (!) let staro dete. Tudi pri dečkih je bil na četrtem mestu 5)4-letni, 6-letni na drugem in 10)4-letni deček na tretjem mestu.
©
Ker klišarna ni pravočasno prejela naročenih kislin, so morale v tej številki izostati zimsko-sportne slike.
SPORT izhaja vsako soboto. Siaej Naročnina četrtletno (14 številk) 56 K; posamezne številke 5 K. Inserati po tarifu. EUgU Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Narodni dom. a® Izdaja Športna zveza Ljubljana, mm Urejuje Stanko Virant, mmm Klišeji in tisk: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani, m